Amandmaji k ustavi SRS
Nedvomno se že mnogi sprašuje-le, kdaj boste imeti možnost sezna-nhi se z amandmaji k ustavi SR Slo-venije. Te dni sloven.ska ustavna ko-misija intenzivno dela. RepublSka skupščina, ki ji je ustavna komisija že posredovala predosnulek amand-majev, bo še v tem mesecu določila besedik) osnutka in ga posredovala v javno razpravo. Dosedanja raz-prava je pokazala, da mnenja o ne-katerih rešitvah še niso povsem enotna, zato je prav, da tnnogi amandmaji vsebujejo ludi več vari-anl, da bi lahko javna razprava pre-sodiia utemeljenost in sprejemljivost posamezne rešitve.
Menimo, da ne bo odveč, ee vas /e sedaj na kratko seznanimo vsaj z nekalerimi rešitvami iz gradiva, ki ga je republiški skupščini predložib ustavna komisija. Po tem gradivu naj bi k slovenski ustavi dobili nove amandmaje od IX. do LIX. Mnogi amandmaji s področja družbeno-ekonomske ureditve vsebinsko po-menijo enake rešitve, kot so že bile sprejete z amandmaji k ustavi SFRJ oz. jih vsebinsko dograjujejo. Ti amandmaji se predvsem nanašajo na družbeno lastnino, pravice in od-govornosti delavcev, samoupravno organiziranost združenega dela, družbeno planiranje, odločanje v združenem delu, osebno delo, za-družništvo, samoupravne interesne
skupnosti, bančništvo itd.
V tem prispevku se bomo omejili predvsem na tiste amandmaje, ki pomenijo izvirne rešitve k slovenski
ustavi, kajti z ustavnimi amandmaji k Ustavi SFRJ smo se nedvomno že seznanili.
Več na str. 2
Kar zadeva samoupravne intere-sne skupnosti, ki bodo nedvomno v središču pozornosti javne razprave, se bomo morali opredeliti do vpra-šanja, ali bomo zakonodajalcu omogočili, da bo lahko obveznost ustanovitve posameznih oblik sa-moupravnega organiziranja predpi-sal tudi za druga področja, kot je izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo in socialno varstvo, glede katerih smo se že opredelili v jugo-slovanskem merilu. Mnenja o tem so deljena. Novost predstavlja tudi možnost, da bi z ustavo in zakonom določen obseg pravic bil v bodoče financiran na podlagi drugačnega sistema, kot ga poznamo sedaj, to je sistema samoupravnega sporazu-mevanja.
Pomembno novost predstavlja amandma, po katerem nihče ne more imeti lastninske pravice na zemljiščih v mestih in naseljih mest-nega značaja ter na drugih obmo-čjih namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, kar bo podrobneje urejeno z zakonom. V bodoče naj bi se odprla tudi mo-žnost, da se prenehanje lastninske pravice na teh zamljiščih lahko izve-de tudi na republiški ravni, kadar je to potrebno, smotmo in presega okvire ene same občine.
Mnogi, ki še posebej čutijo odgo-vomost za naše okolje, bodo vesdi amandmaja, ki zagotavlja učinkovi-tejše posebno varstvo dobrin spb-šnega pomena. Med take dobrine sodi zrak, voda, zemljišče, gozdovi, rudnine, rastlinski in živalski svet, dobrine v splošni rabi ter naravna in kulturna dediščina.
V naši družbeni praksi naj bi v prihodnje, če bo sprejet tak amand-ma, tudi uveljavili obvezno javno posojik). To bi bilo možno le za nujne primere družbene reproduk-cije, določene z republiškim družbe-nim planom v skladu z zakonom.
K učinkovitejšemu razvoju mate-rialne osnove posameznih območij naj bi prispevala tudi možnos! usla-navljanja skladov DPS za financira-nje ra/vojnih in dnigih skupnih po-treb. Z zakonom ali odlokom naj bi se določil način upravljanja in po-slovanja skladov.
Amandmaji, ki se nanašajo na ddegatski sistem, povzemajo rešitve iz zveznih amandmajev, kot smo že omenili, jih pa tudi dograjujejo. Predvideva se možnost oblikovanja skupnih delegacij za dve ali več OZD in delovni skupnosti. Kar za-deva oblikovanje zborov občinskih skupščin obstajata dve varianti. Po eni naj bi delegate v zbor združene-ga dela in zbor krajevnih skupnosti volili delovni ljudje in občani nepo-sredno in s tajnim glasovanjem, po drugi rešitvi pa bi jih delegirak dele-gacije OZD oz. KS. Delegate v zbor občin oz. zbor združenegadela, ko( je to uveljavljeno z zveznimi ustav-nimi amandmaji, pa volijo delovni ljudje in občani neposredno s splo-šnim in tajnim glasovanjem. Volitve članov delegacij in delegatov v skupščine razpisuje predsednik re-publiške skupščine, mandatna doba ddegatov pa traja štiri leta, v izred-nih razmerah pa se ta doba lahko podaljša.
Novosli se predvidevajo na po-
dročju zakonodaje pristojnosti re-publike oz. na področju pravk in dotžnosli republike oz. občine. Prav gotovo bo tudi tem ustavnim reši-tvam javna razprava v temeijnih okoljih posvetila še posebno pozor-nost, na kar opozarjajo že doslej podana mnenja in stališča.
Dosedanja javna razprava je bila upoštevana pri oblikovanju ustav-nega amandmaja, ki govori o svo-boščinah, pravicah in dolžnostfli čtaveka in občana. Upoštevan je bil mednarodni pakt o državljanskih in človekovih pravicah ter ekonom-skih, socialnih in kulturnih pravi-cah. Poudarjeno je, da so občani enaki v pravicah in dolžnostih, tudi ne glede na politično ali drugačno prepričanje, gmotno stanje, rojstvo ali katerokoli osebno ali drugo oko-liščino. Dosedanja ustavna rešitev je namreč govorila le o narodnosti, ra-si, spolu, jeziku, veroizpovedi, izo-brazbi in družbenem položaju.
Prav gotovo je javno mnenje vplivalo na oblikovanje tistega amandmaja, ki predvideva, da se smrtna kazen v republiki Sloveniji ne more predpisati, alternativna re-šitev pa bi to omogočila izjemoma v vojnem času.
Mnogi bodo veseli tiste ustavne rešitve, ki določa, da je izpovedova-nje vere svobodno.
Novosti se predvidevajo tudi gle-de volitev, razrešitev oz. imenova-nja sodnikov ter javnih tožilcev in njihovih namestnikov. Vse sodnike rednih sodišč naj bi v prihodnje vo-lila in razreševala republiška skup-ščina, prav tako imenovala javne tožilce. Nosilci pravosodnih funkcij bi se volili oz. imenovali za dobo, ki bi jo določil zakon in so lahko po-novno izvoljeni oz. imenovani.
Z namenom, da se zagotovi učin-kovitejše izvrševanje in nadzor nad vsemi predpisi, poseben amandma obravnava odnose izvršnega sveta ter upravnih organov republike do občinskih organov.              . v   *
* V prihodnje naj bi republika zagotavljala sredstva tudi za delo rednih sodišč, sodišč združenega de-la in javnih tožilcev.
Kar zadeva volitve člana pred-sedstva SFRJ iz SR Slovenije nov amandma omogoča odprto kandi-datno listo, skladno z zveznim amandmajem pa vključuje v kandi-dacijski postopek tudi SZDL Jugo-slavije. Pomembno je, da bi SZDL za kandidate predlagala tiste, ki bi dobili določeno podporo delovnih ljudi in občanov.
Poseben amandma obravnava predsedstvo SR Slovenije. Obstaja več variant, o katerih se bomo mo-rali izjasniti v javni razpravi.
Končno naj še omenimo tisti amandma, ki obravnava postopek za spremembo slovenske ustave. Tudi tukaj se predlaga več variant, predvideva se celo možnost referen-dumske odločitve.
Ko bo slovenska skupščina dolo-čila besedik) osnutka amandmajev, bomo v našem glaalu o njih po-drobneje spregovorili in tako omo-gočili brakem, da se z njimi še te-meljiteje seznanijo.
Anka Tominšek