HailsoD 14,000. — Štajerc vetja za cefo teto eden goldinar. —■ oče Naročnina xa celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leti plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, '/« strani K 16-—, '/« strani K 8.—, y8 strani K 4*—, '/,„ strani K 2-—, '/s? strani K 1"—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (insorale) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. lev. 21. m. i " V Ptuju v nedeljo dne 15. oktobra 1905. 71. letnik. Zmaga Je naša W*l \ t^- Mili g vej sodi rp< it 41. Ptuja. Dne 10. t. m. vršila se je dopolnilna državno->rska volitev političnih okrajev Celovec, Veliko vec, Pliberk in Kapla. Na mesto rajnega poslanca [diarreta bil je izvoljen z lopo večipo glasov naš kandidat Friderik Seifriz! G. Seifriz dobil je 2253 glasov, njegov nasprot-, klerikalni kandidat Grafenauer 21G9. Naš kan-at je dobil 84 glasov več in je toraj izvoljen vnozborskim poslancem ! Ljut je bil političen boj pri tth volitvah med prednjaki in klerikalci, toda — zmaga je naša! Veseli nas, da se smemo ponašati s tem, da ni bila v tem boju naša stranka na dostojnost, ne, opala je povsodi pošteno, toda odločno! A javno hočemo tukaj danes tudi prebiti to, da so padli osukneži imenovanih okrajev vsled tega boja na mnogo nižje površje veljave, kakor so je za-mali do sedaj v naših očeh ! Zjedinili so se bili vsi klerikalci, slovenski in nemški napram našemu kandidatu, trosili so celo !le laži o njem po imenovanih okrajih, a vse je zastonj ! Prižnice, spovednice, šole, vse, vse so bljali na nesramen način proti naprednim volil-in naprednemu izvoljencu, a vse — zamanj! Kakor skala stala je naša stranka in odbila li klerikalni naval z občudovanja vrednim pogu-Id, ne boječ se hudih pogledov farških .,gospodov", ■ boječ se preganjanja, ki bodo izviralo gotovo radi (volitve iz farovža, ne boječ se celo —- peklenskega ja, kateri se je obetal naprednim volilcem izza tega mesta v prid farške druhali! Živeli taki volilet! Slara jim ! Gospoda Seifriza pa kličemo: Bodi nam pozdravljen novi na3 državnozborski poslanec; mi Ti iskreno čestitamo k Tvoji zm3gi in to tem veselej-ših src, ker smo prepričani, da smo pridobili s teboj vrlega, neustrašenega soboritelja v hudem in težkem boju proti temnemu, rimskemu navalu! •? Teč slovenskih sodnikov!" „Die Prozessfiihriing und Reclits-sprechunj; muss ircM nur eine un-parteiisclie scin,. sic muss auch vor dem blosscn Verdachte geschiitzt werden, es nidit zu sera,'" Prof. J. Varglia. Tako se glasi nadpis in moto par člankov ponatisnjenih v „Domovini" v teku minulega meseca. Oglejmo si te članke, oglejmo si, koliko laži in hinavstva je v njih nakopičenih ! Povod člankom je bilo imenovanje baje nemško nacijonaloega sodnika za Celje. In povodom tega — groznega, vnebovpijočega dejstva tarna in toži »Domovina", da se slovenskemu ljudstvu že od nekdaj godi krivica, ker Slovenci nimajo slovenskih sodnikov, ker nemški sodniki ne razumejo slovenščine, ker so nemški sodniki pristranski, ker so precij mnogokrat dajejo voditi od simpatij in antipatij ! Toraj proč z vsemi sodniki, ki niso Slovenci ! nDomovina" sklicuje se na Bznameniti" govor poslanca dr. Ploja v državnem zboru dne 21. majnika 1902, v katerem se dr. Ploj pritožuje, da se Slovenci na sodna mesta v Spodnjem Štajerskem in Koroškem ne pripuščajo. To je pač debela laž! Oglejmo si malo spodnještajerska sodišča! Ali niso predstojniki sodiSfl v Laškem trgn, v Sevnicij v Sv. Lenarta v Slov, ž got., v Ormožu, v Šoštanja, na Vranskem, v Gornjem Gradu, v Brežicah —- Slovenci ? Toraj ekoro dve tretjini Slovencev! Ali podpredsednik mariborskega okrožnega sodišča ni Slovenec ? Ali ni skoro polovica deželnosodnih svetovalcev pri okrožnih Rod-n i j ah v Celju in Mariboru Slovencev ? Dve tretjini sodnih tajnikov ste tndi slovenske narodnosti. Skoro pri vsaki okrajni sodni ji sta eden ali dva pristava Slovenca. Iz tega sledi, da je na Spodnjem Štajerskem več slovenskih sodnikov, kakor nemških. Dr. Ploju toraj tožba slabo pristoja, tem slabše, ker je sam sodnik in * rojen od nemške matere ter tako malo vešč slovenskega jezika, da pri slovenskih shodih samo jeclja in išče po pravilnih besedah, da, kakor mu je „Slovenski Narod" oponašal, samo mrcvari slovenščino. Ta gospod tedaj gotovo ne more presoditi potrebe slovenskih sodnikov na Spodnjem Šta-jerju. Nadalje se »Domovina" širokousti, da nemški sodniki niso zmožni, da bi slovenskega kmeta razumeli. Pri tem se sklicuje „ Domovina" na nemškega učenjaka prof. Gross-a v Gradcu, kateri je pisal svoj čas, da mora sodnik poznati narečje tistih ljudi, s katerimi ima navadno opraviti. Zares, kar prof. Gross piše, je gola resnica, a kar „Domovina" na podlagi tega trdi, to je laž, debela laž. Laž je najpoprej, da vsaki slovenski sodnik pozna vsako slovensko narečje. Le poglejmo si spodnještajerske slovenske akademične gospode ! Kakor njihov voditelj dr. Ploj — večinoma slovenščine dobro ne znajo. Treba je takega gospoda le poslušati, če se loti v svoji narodni navdušenosti slovenskega govora, kako se mu spodtikuje jezik, kako lovi besede, v posmeh in pa deloma v zadrego revnih poslušalcev. Navadno ti gospodje ■— le poslušajte jih — bolje nemški govore, a tudi nemščine niso popolnoma vešči, ker večinoma politizujejo, namesto da bi se učili. Ti gospodje no znajo ne slovenski ne nemški! Slovenščine in nemščine se šele nauče v državni službi, posameznega narečja pa se morajo naučiti v istem kraju, kjer služijo. In tega narečja se tudi lahko nauči sodnik, ki ni rojen Slovenec. Večinoma so pač nastavljeni na Spodnjem Štajerskem sodniki, kateri so tudi na Spodnjem Štajerskem rojeni, kateri so od mladih nog z ljudstvom občevali in se tedaj naučili najmanj narečja onega kraja, v katerem so izrasli. In ti gospodje bolje narečje poznajo, kakor narodno slovenski gospodiči, kateri se na gimnaziji in vseučilišču izključno bavijo z politiko in še pri tem domače narečje pozabijo. Povej nam kmet, ali si kedaj zgubil pravdo, ker nemški sodnik ni znal tvojega narečja ? Navedi nam »Domovina" kaki slučaj, potem bodemo verjeli! Co se skljicuješ na zloglasni slučaj Bratuša, tedaj ti povemo, da si — neumna! Ge človek pripozna, da je koga umoril, in če to priznanje sodnik razume, k tema pač ni treba znati vseh podrobnostih dotič-nega jezika. Tu je pač pomota popolnoma izključena. Lažnjivost „Domovine" v tem slučaju je tem predrz-nejša, neumnost tem večja, ker je bil predsednik po- rotnega sodišča, katero je obsodilo Bratuša v sin: tudi Slovenec, sedajni nadsodni svetovalec v In ljani dr. l*ohn. Ali ta gospod morebiti ni Slovenec Vsaj ga vsi kot taeega poznamo! Ali ta gospod B. tuša tudi ni razumel ? Tega se »Domovina* vklj svoji lažnjivosti in budalosti ne bode upala trdi' Kakor znano, je Bratuša vedno trdil, da je avtr hčer umoril. To trditev je opustil še le, ko te hčerka živa našla. Zakaj je Bratuša to trdil tek; večih let, tega ne vemo ; morebiti vsled kake dušer bolezni. A istina je in ostane, da je Bratuša ui sam pri poznal. Znabiti ima kaki prvaški dohtari posebne slovenske nRontgen'jeve žare* v sv: iznajdbi, s katerimi bi bil gotovo spoznal, da Bj tuša ni govoril resnice ! Zakaj se ta gospod ni tak; oglasil ? Najdebelejša in najnesramnejša laž pa je. sodniki nemškega pokolenja niso nepristranski. imeni na dan, celjska lažnjivka, če se npaš. Sevi se bojiš, ker ti gospodje gotovo ne bi tožbe umat nili, kakor je to storil neki znani slovenski sodni kateri jo je takoj potegnil v zavetje disciplinarne^ sodišča, ko je videl, da bi se moral v javnem stopanju pred okrajnim sodiščem braniti zoper doki katere je imel na razpolago njegov nasprotnik. veda, v disciplinarnem postopanjn se da marsikaj pi kriti in tudi gotovi znani uplivi nekaterih višjih spodov niso brez uspeha. Bomo vidli, če bo kaj magnlo ! Slovenski kmet dobro ve, da pri sodniku n kega pokolenja vedno najde pravico. Dohtarskim farškim pisarjem „Domovine" in drugih spod" štajerskih slovenskih časopisov ni za pravico in t] nico, temveč za lasten žep ! Ti gospodje bi deloj radi zasedli sami vsa mesta, povrh pa še bi imeli svoje somišljenike na sodnijskih prostorih, bi si potem z njihovo pomočjo polnili svoje Da pa bi se to tem lažje zgodilo, mora seveda os' kmet v nevednosti. Radi tega kmet, se ne smeš ti učiti nemi radi tega kmet, ti branijo napredek! Nemščine] ne smeš učiti, da bi te potem drugi ne zamogli učiti o slovenskih tvojih dohtarskih in farških ražnikih, ki jih seveda ne raznmeš. Tvoji črnij prvaški prijatelji pa te po tem takem lahko „farbaj kakor se jim ljubi. Zato se ne smeš, dragi k* naučiti nemščine, zato ne smeš občevati s sodnikj nemškega rodu, če se še tako dobro raznmeš z nj; ker ta sodnik se ozira tudi na tvoj žep in na ti potrebe m ne samo na žep tvojih tako zvanih pi teljev, v resnici pa največjih sovražnikov. Slednjič vprašamo, kakega sodnika zahj „Domovina" v slučaju, če je ena stranka ne: druga pa slovenska? Mi živimo na Štajerskem, venci kupujejo blago od Nemcev ne samo na jerskem, temveč tudi iz drugih krajev ; Nemci bj jejo od Slovencev i. t. d. Kakor ni drugače moj pride, če so stranke še tako pravične, včasifc] pravde. Kdo naj sodi v takem Blučaju ? Ali ni-j Bog ustvaril ravno tako Nemca kakor Slovenca! 9 svetem piaimi prav nič o tem ne stoji, da bi sploh ki narod imel od narave kako prednost pred dnini. Človek je človek. Kako zamore toraj „Doino-tina" zahtevati, da naj sodijo samo slovenski sod-iki? Ni to vnebovpijoča predrznost? Mi ne zahtevamo ne slovenskih sodnikov, ne nemških, mi zahte-lamo cesarsko kralj eve, nepristranske o d n i k e, naj si bodejo potem nemškega ali slovenskega rodu. lli zahtevamo sodnike, kateri imajo llagrihotno srce tudi za kmeta, ne samo za farški in jervaško dohtarski žep ! In take sodnike imamo ter potrebujemo potegovanja „Domovine" za „slo-Senske sodnike." Mi hočemo mir imeti med obema osednima narodoma in zahtevamo medsebojno spoš-ovanje ter odločno zavračamo hujskanje in ščuvanje Domovine" proti drugi narodnosti. Nihče ne zamore vs. to, katera mati ga je porodila. Bog nas je vse Tstvaril in Izveličar nas je učil, da se moramo med seboj ljubiti, povdarjajoč: »Ljubite se med eboj, kakor sem Vas jaz ljubil" in „Ljubi svo- tVnikl *a B°ga nacI vse' sv°ie8a bližnjega pa kakor sa- M nega sebe.*1 Ako bodemo v slogi in v miru Živeli, ako bode en narod drnzega podpiral, potem bode )Žji tudi naš boj za naš obstanek, ložji za Nemca Slovenca, potem bodemo lahko zrli z mirnejšo smrt, Ljnbj nec? Bra kljub iditij svojo tre je bkom še v ne umor ar če k svoji Brank rat J, da i. I 3 veda imak- rnega i pokaže, Sel ij priti go-j j po- restjo v temno našo bodočnost! r. Iz naše monarhije. Krvavi izgredi v Brnu. V Brnu, glavnem mestu na Moravskem, katero popolnoma nemško, med tem ko je okolica veči- ma češka, pojavil se je v začetku tega meseca hud j med Cehi in Nemci. V nedeljo dne 1. t. m. klicali so Čehi v Brnu velik shod, na katerem bi tako rekoč v središču in v srcu nemškega banja na Moravskem češki narod odločno zahteval, a bi se ustanovilo češko vseučilišče in to v — Brnu ! Ta manifestacija ni bila druzega ničesar, kakor 1 'gzivanje nemškega naroda, bila je hujskarija napram emcem, bivajočim v omenjenem mestu. Ravno isti dan priredili so tudi Nemci v Brnu oj shod, ki bi naj protestoval proti temu, da bi se š v Brna ustanovila češka univerza. Kakor je bilo Jforaj pričakovati, prišlo je do spopadov med za- .^eJopniki obeh narodov, prišlo do krvavih izgredov. U •■0nWraY 80 se vedli Nemci popolnoma dostojno in t^TJ™?' .za,5ela J'n ie nab°iskana češka poulična drahal V-jmerjati na prav nesramen način. Konečno začeli so ^ehi besneti tako proti Nemcem, da se je zdelo, tor, da bi bili zdivjali. Večim nemškim trgovcem pobili okna na prodajalnah in na stanovanjih, ed tem ko so ostala okna na poslopjih, v katerih nujejo Čehi cela. Izgredi Čehov so se toraj vršili nekakem načrtu. Neko poročilo z dne 3. t. m. glasi: Ob pol 7. uri zvečer vladalo je v mestu jkoraj brezvladje (anarhija). Ob tem času se je zbrala .:red češkim „narodnim domom* (Beseda dum) na \ 'yj80^6 hroječa ^množica Čehov. Raz poslopja tega zep os ta ne se pod- 1 SO' ni ii >ajo", „doma* vihrala je črna zastava, l^ato je odkorakala češka množica glasno kričeč „Pfui Nemci", ,.Živela češka univerza" itd. proti Rudolfov! cesti, katero so straži!i orožniki. Policaji in orožniki pa niso zamogli potisniti množice nazaj. Kriče je odkorakala na veliki trg. Na potn skozi Rudolfovo ulico so pobili Čehi vsa okna, katera še so bila cela. Na velikem ^trga, so se ravnokar začeli sprehajati mestjani. Češka druhal jih je napadla in jih zmerjala na nečuven način. Policaji in orožniki bili so brez moči. Knjigarna Winklerja bila je popolnoma razdjana, šipe kavarne „Thonethof' razbite. Tudi na raznih privatnih poslopjih razbili so Čehi več šip. Čeprav je bilo aretovanih več 03eb, vendar je postajal položaj vedno bolj resen, tako, da so morali konečno iti pomagat delat miru orožnikom in policajem skoraj vsi vojaki, & bivajo v Brnu. Več ko se je pokazalo vojaštva na ulicah, tem bolj je začela besneti množica, tako, da so morali rabiti vojaki bajonete. Pri cerkvi sv. Jakoba se večja množica Čehov ni hotela umakniti, temveč je neprenehoma psovala in napadala orožnike. Orožniki so ustrelili in eden izmed razgrajačev je bil težko ranjen. Vojaštvo je nastopalo odločno in je s časom zagradilo vse vhode v notrajno mesto. Na češki strani je bil pri pouličnem boju ubit mi-žarki pomočnik Pavlik, med tem ko je bil težko ranjen Nemec profesor Wellner. Ta je namreč sedel ravno v svoji pisarni, v tehniškem šolskem poslopju, ko so Čehi napadli ta nemški učni zavod. Profesorja je zadel kamen ravno v oko. Cehi so razsajali po mestu čete štiri dni. Škoda, katero so povzročili na nemških hišah, znese nad 100 tisoč kron. Čehi so zare3 veliki „kulturni" narod ! Državni zbor. V začetku tega meseca bilo je podanih več interpelacij glede izgredov v Brnu in sicer od nemških in Čeških poslancev. Na nje je odgovarjal dne 5. t. m. minister notranjih zadev. Čehi so se zares obnašali, kakor da bi ne živeli več v Avstriji, temveč tam v blaženi Rusiji, kjer so potrte šipe, razdejane prodajalnice, tolovajšina, napadi na železnice in upor napram postavi na dnevnem redu. Minister je izjavil upanje, da se taki dogodki, kakor v Brnu ne bodejo več ponavljali. Nadalje se je razpravljalo o splošni in enaki volilni pravici. Podanih je bilo več predlogov, a nobeden ni dobil dvetretjinske veČine, tako, da so bili vsi ol!doajeai. Konečno so se redile nekatere imunitetne zadeve na kar so je prečitalo cesarsko pismo, da se državni zbor odgoii. Ogrsko. Veliki dan, dan zgodovinske važnosti bil je dan 23. p. m. Naš svitli cosar je namreč ta dan sprejel na Dunaju v avdijenci vodje ogerske opozicije (nasprotovanja) grofe Apponija, Zihija, Andrassija, barona Banfiija in Ko3suta. Avdijenca je trajala samo 4 minute. Cesar je zahteval od omenjenih, naj bi mu imenovali dotične moža, kateri bi bili sposobni za BustavoparlaTrieotarlČnegakabluetasevedapostrogodoIo-čenih pogojih. Cesar nadalje z gori imenovanimi zastopniki večine ogerske zbornice ni občeval. Ti voditelji opozicije so se izrazili o pogojih svojega kralja, „da se isti ne strinjajo z programom njihovega prepričanja" in tudi ne „z željo njihovih volilcev." Nato so se imenovani zastopniki večine Ggrov iz Danaja odpeljali. Najbrž že toraj ostane vsaj za nekaj časa na krmilu ogerske vlade sedajni mini-sterski predsednik Fejervari! Poroča se, da je ogrsko ljndstvo sprejelo vodje opizicije, ko so se iz Dunaja vrnili v Budimpešto z velikim navdušenjem. Mažarski list „Budapesti Naplo", ki je baje v zvezi z osebami na cesarskem dvoru čelu poroča, da hoče dvor še enkrat poskusiti razvozlati ogersko zadrčeno razmerje in sicer s tem, da se bode ogerska zbornica vnovič razpustila in se razpisale zopet nove volitve in sicer zadnje pod vladoj sedajnega kralja, našega cesarja. Ako dobi tudi pri teh volitvah opozicija veČino, bode Franc Jožef baje odstopil vlado nadvojvodu Francu Ferdinandu, kateri bode potem s vso odločnostjo rnačjarski upor za vselej zatrl. (?) ■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Dopisi. Remšnik. Sprejmi ljubi „Štajerctf tudi od nas kratko poročilo. Pred kratkim obhajali so tvoji nasprotniki, kierikalčeki, v tukajšni Baselnovi gostilni svojo veselico. Navzoči so bili tudi znani Robič, Glaser in Korošec. Ti so prodajali svojo vedo na tej veselici učeč kmeta kako bi si naj zboljšal svoje stanje. Prvaško govoričenje na tej veselici pa je razburilo kmete in eden iz med njih dal je tej svoji razburjenosti duška. V sveti jezi začel je škripati z zobmi in je povdarjal „kako voselo je v Remšniku b'lo, ko še v Remšnik dohtarjev ni b'lo!.„ — Pač prav je govoril ta kmel. Ta veselica, „slovenska veselica41 so jo imenovali, se je prav klaverno obnesla! Malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Ja, za Boga milega, zakaj pa nas kmetov ne puste pri miru? Zakaj hodijo med nas, zakaj vedno in vedno pov-darjajo, da si mora kmet zboljčati svoje stanje, med tem ko pa nam nigdar nočejo pomagati. No, kolko pa še je pomagal kaki dohtar ali pa pop kmetu ? Ali je toraj čudo, da se nas polasti mržnja napram temu „cvetju" slovenskega ljudstva? — Faran, pa ne klerikalec Dodatek uredništva: Kar ste nam pisali glede Vašega župnika, tega ne priobčimo, zakaj, zares bi se morali čaditi, da je zapustil župnik svoje dose-dajne mirne pote. Ta gospod je bil svoj čas vzor duhovnika, ki se ni brigal za politiko. Bil je priljubljen radi tega pri Nemcih in Slovencih. Da hodi rad na lov, naj mu bode, čeprav je tudi naše mnenje, da bi bilo boljše, ako bi gospod raji duše, nego — zajce pasel. Mirnih in poštenih duhovnikov no napadamo, ker imamo pravcatih hujskačev v spodnještajerskih farovžih dovolj! Ce pa je zares zapustil tudi ta gospod mirne pote, ne bodemo prizanesli v bodoče tudi ne njemu! Mala Nedelja. Naš župnik je takoj pnjaai Človek, ko spravi kmet z žuljevimi rokami letne prti delke skupaj. Vse drugo je seveda, ako kdo od njJ ga kaj potrebuje. Ce pride kateri faran k župnika v farovž, pa župnik ne zmore prijazne besede, ■t| bi mu ponudil stol, na to si niti ne zmisli. In veti dar ravno ta župnik ne stori nigdar za kmeta nrl ne enega koraka zastonj. Župnik, pomislite, da dol bite vsaki mesec lepo svoto denarja in sicer k kega denarja na davkariji. Pomislite tudi, kako slakl so naši kmečki dohodki, kako je kmet obremenjal z plačilami in z davkami preobložen. Ali Vas ni sram] da Vi kot naobražen človek, kot dobro plačani nraU nik ee svojimi nosači nadlegujete revne hiše? n kmetje smo že itak mogli zbirco plačati, s kak I pravico jo potem smete Vi pobirati? Kdor Vam j da, ni pameten. Zares, konjsko črevo in farški že|| nista nikdar polna! Izkušan faran. 1 Iz Stojnc. Pro3im te dragi nam „Štejerc\ dJ priobčiš to le veselico, katero smo doživeli pred krat] kem času od naših klerikalcev. V Stojnc!h so dobil žaudarji eno ptičko, pa veliko bolj debelo, kakor lisičko, katera skrbno nosi, sosedove kokoši, kad« pa kokoši več ne dobi, tedaj pa s svinjetino mladi* redi. Sedaj je bila v luknji tri dni, najbrž, ker nad zopet slabo vreme preti. Stric Miha po šumi me« se iskali, imena še tokrat ne bomo izdali, a vendd pa „Štajerca tega ni kriv! Saj oče te ptičke IjaH gospoda, ki nosijo suknjo iz najboljšega blaga, jii piti ponuja in k sebi jih vabi in laska se njim n svoji navadi. Oj klerikalna ti ptička, ti farška lisičk« za tokrat le to, pa prišlo še bo! Ruše. Iz našega lepega okraja, v katerem kraljuj klerikalna tema, drsgi „Štajerca, že nisi dolgo dobil rJ kakega poročila. Pred par leti imeli so tukaj naši kleril kalčeki zborovanje. Na tem zborovanju so lagali, dasejj kar kadilo. Nek mlad mož trdil je med drugim, it so v bližnji Kamnici „nemškutarjia že požrli vse kmete, samo dva kmeta šo baje tam životarita, h sem si nekoč zmislil na to trditev mlečnezobnegj govornika in sklenil sem, da pojdem pri priložnon v Kamnico in si ogledam ta kraj. Na angeljsko d« deljo ponudila se mi je za to priložnost, in to tea bolj, ker so imeli ta dan v imenovanem kraju opra ščenje ali pa nekako žegnanje. Kot veren kristjd se udeležim tuii procesije. Veliko je bilo navzočeg ljudstva, posebno kmečkega stanu. V neki krčmi ker sem se malo okrepčal, povprašam navzoče moža je li je resnično, da životarita v kamniški občim samo dva kmeta. Za odgovor našteli so mi veliki število kamniških kmetov. No, si mislin, sedaj p zopet vidim, kako znajo klerikalci lagati. Eden I med možev mi pove, da so zares nakupili gospodje i mesta in iz drugih krajev v kamnički okolici nekatea posestva, a pritrdil pa mi je dotični mož tudi, dad ta posestva prav izvrstno plačali, in sicer tako dobra da si je neki kmet kupil za denar, ki ga je dol od gospoda za posestvo o do 4 krat večje posest« drugod. Iatotako sem tudi zvedel, da imajo raw klerikalci v Kamnici največ posestva, kar pa tal tojadi možicelj pri nas doma ni povedal. Možje so [mi tudi pripovedovali, da so imeli letos občinske blitve, pri katerih so tamošnji klerikalci tako na-benjali svoje žile, da še danes niso poravnali v neki irčmi dolga, ki so ga nakopičili za radi te volitve. p voljo hujskanja pri tej volitvi morali so celo iti trije Uerikalci vsaki po 5 dni „kaše pihat." Obstovali so jrcezde z nebes, tako. da bi morali povikšati občinske Boklade na najmanj 500 do 1000 procentov, ako bi fcotcli spolniti vse svoje obljube. Nekateri zabiti vo-lilci so jim^ tudi verjeli in so volili po klerikalnem feslu. — Ze sem se mislil iz Kamnice napotiti proti domu, kar naenkrat prileti nek mladenič z veselo novico, češ v cerkvi jemalo se je slovo od znanega kamniškega kaplana — na ime Popladnik sliši ta Lg03pod" — in ostal še sem nekaj časa v Kamnici. Eakaj veselje, vsled vesti, da odide Poplatnik bilo »v Kamnici splošnjo in veliko. Reklo seje, da bo-lejo sitnobe v kamniški šoli sedaj nehale in bodejo Itrcei od sihmal raji zahajali v Šolo. Tako toraj, vse le veseli, ker je odišel kaplan, ali ne bi bilo bolj lastno, ako bi se za kaplanom žalostili farmani. poda takih kaplanov ni več, čeprav bo baje nekdaj liveli. Dragi „Štajerc" prihodnjič obiščem zopet ■amuico in ti naznanim kaj več od nje. Pozabil Indi ne bodem poročati o naših ruških klerikalčekov. Kmet iz Ruš. Gornja Radgona. V našem gornjo-radgonskem ■kraju vršile so se v zadnjem času za poredoma ob-■nske volitve. Tako je bila v fari sv. Jurija dne 16. i. m. volitev v KraJovcih. Te volitve vdeležil se je Kidi seveda župnik Kunci in kapelski gospod v dolgi |lmi suknji: Bolkovič. Ni se toraj čuditi, da so bili Ivoljeni v občinski odbor večinoma, da; skoraj iz-Mjnčno, le klerikalci. Dne 18. p. m. vršila pa se je lolitva v Ivajncih. Pri tej volitvi igrali so prvo violo negovski župnik, potem kaplan Vitmajer in tisti ■ajhni kaplan. Lasbaher od sv. Antona. Od začetka lislili so tamošnji kmetje, da negovakega župnika Bajbrz ne bode, da se ta gospod ne bode vtikal v »litve, posebno radi tega ne, ker ima lepo in mlado Bharico, toda motili so se. Istotako mislili so tudi Bnetje, da Vidmajerja ne bode na. volišče, posebno B voljo tega ne, ker je ta »gospod" do sedaj s ■neti živel v miru in slogi, toda tudi tokrat so se Brali kmetje. Sila je pač vendar mogla biti, da še H Vitmajer začel na stare dni laziti po volilščih. Bda najbrž sta morala ta dva dušna pastirja Bziti na svoje ovce, a kaj pa je potem skakal Bsbaher po volišču? Zakaj je on šepetal volilcem B ušesa, kako naj volijo? Lasbaher, ostal bi-bil Be doma! Ker pasi se pobrigal toliko za te volitve, Bčemo povedati, zakaj je bil izključen od volitve Boj lastni oče. Zgodilo se je to radi njegove preve-Be poštenosti(!!) No ja, saj nam je tudi zna-■ z čegavim s-modnikom se je streljalo na tvoji Bmiciji! Pa bi vendar ti Lasbaherček bil razložil Bojemu očetu, da je greli, ako porabi človek ptujo Bgo za sebe in če bi bilo to že tudi v proslavo Bs — primicijanta! Da se je pobrigal za volitve i in za njihovo agitacijo tudi „modria kaplan Stuhec od sv. Jurija, to je samoumevno. Kakor nam je znano moral jo je ta gospodek svoj čas popihati kar čez noč iz Ptuja, ker so mu postala tamkaj vsled političnega rovanja — prevroča tla. Mogoče se je pokazala tudi tega gospoda velika* — poštenost Ptuj-čanom v pravi luči? — Toraj povsod se vršijo občinske volitve le pod uplivom dolgosnknežev, župnikov in kaplanov — oh, nbogo naše ljudstvo, ubogi naši lepi kraji. Kmetje, ali ste zares tako nespametni, da ne vidite zanjk, katere Vam nastavljajo ravno v našem okraju duhovniki, klerikalci in njih bratci, slovenski vrlini — dohtarji! Gorje Vam, ako Vas dobijo v te zanjke. Ali še niste nigdar slišali, kako slabo se godi Krajncem, vsaj večinoma v kmečkih občinah, kjer so na kmečkem krmilu skoraj zgolj — duhovniki ? Španija, nekdaj ena iz med najbogatejših kraljevin celega sveta, danes stoka pod težkim jarmon brezmejnega siromaštva in Španijo zavozili so na to obupno stališče le izključno brezvestni, sebični poslanci, večnega, blaženega — Rima! In vendar je Kristus rekel, da „ Njegovo kraljestvo ni na tem svetu." Kaj iščejo toraj naši duhovniki, nasledniki Kristusovih učencev, v tako obilnem številu na voliščih, čemu je njih toli strastna agitacija? Posvetna vlada jim roji po glavah in to navidezno najbolj v naših lepih krajih murskega polja! Kmet, odpri oči! Gorje ti, ako bi dosegli ti sebičneži svoj cilj, gorje, ako dobe še več občin tako v svoje kremplje, kakor seje to zgodilo dne 16. in 18. p. m. dvema občinama, gornjeradgonskega okraja! Sramota naj obide vsakega kmečkega volilca, kateri pri volitvah zaničuje sam svoj stan in s svojim zabitim, kratkovidnim razumom niti toliko razsoditi ne more, da so nesramne laži, kar šepeče farški hinavec, kmečkemu volilcu s sladkimi besedami ob priliki volitev na ušesa. Več kmetov iz murskega polja. Ptujska gora. Še le sedaj po volitvah vidimo, kako hudo peče naše klerikalce, da si je priborila „Štajerčevatf stranka tako lepo število občinskih odbornikov. To dejstvo posebno skeli našega učitelja — Klemenčiča. Ta čJovek, ki je bil uže v svojih mladih letih — saj nam je to dobro znano — velik prijatelj nežnega spola, ta človek, ki je spraznil marsikateri glažek na račun ptujskih prvakov — in glažeke je ljubil od nekdaj — igra sedaj med nami vlogo nekakega političnega voditelja. Svojih prvaških idej nalizal se je ta človek najbrž pri različnih orgijah, ki so se obhajale svoj čas pod pokroviteljstvom nekaterih gospodov okrog ptujske Čitalnice, a njegovo postopanje napram poštenjakom, ki so drugega političnega prepričanja, pa je gotovo iztok prijateljskega občevanja, katero vlada med tem učiteljem, vrlinom in sodnijsko znanim ovaduhom, ptujskim prvaškim dohtarjem, ki sliši na ime — dohtar Bru-men. Duška svojemu političnemu prepričanju pa daje ta gospod učitelj z različnimi člankami v skoraj vseh klerikalnih cunjah Štajerskega. Kaj porečejo k temu višje šolske oblasti? Povrh pa še je ta gospod učitelj prav ivzrsten „štacunar", saj ima priložnosti C dovolj, da ae kot ftgšeftsfurerB trgovine svoje žene, katera zadnja vedno boleha, izarja dan za dnevom v trgovskem knjigovodstvu. In kaj porečejo zopet k tema višje šolske oblasti? Učitelj in političen agitator, učitelj in poročevalec različnih listov, učitelj in »buhhalter" svoje lastne trgovine — da, več pa ni treba, zakaj deca izročena takemu učitelju v poduk se mora zares mnogo naučiti! — Zato pa smo srečni mi kmetje na Ptujski gori, da nam odpirajo naše tolikokrat preložene občinske volitve venomer oči, da spoznavamo, kako se nekaterniki naravnost norčujejo iz nas, a vendar nas hočejo voditi prav pošteno za nos. Pri priliki si ogledamo par drugih političnih — »boriteljev" klerikalne stranke, gotovo pa pridejo s časom vsi na vrsto! Napredni volilci. Iz Št Uja V Slov. gor. Ljubi »Štajerc«! Mnogo se je že čitalo v klerikalnih cunjah o Št. Ilju v Slov. gor., Čitali so se nesramni in lažnjivi, smrdeči napadi napram našim velesppštovanim naprednim možem. Tej laži hočemo danes odgovoriti s pristno resnico, katero lahko dokažemo, če je treba tudi s pričami. Da se v toliki obilici trosijo po klerikalnem časopisju laži o naših naprednjakih, temu krive so naše tukajšne razmere. Pri nas imamo celo društvo prvaško klerikalnih podrepnikov, katero ne miruje ne noč in ne dan se svojim delovanjem proti miroljubnim našim naprednjakom. Po svoji navadi in po svo-jem bistvu ti gospodje seveda zaničujejo luč in delujejo liki krtu, kateri se boji belega dne. Naj nam bode toraj dovoljeno, da si ogledamo imenovano društvo bolj natanko in da malo skrtačimo zelo prašne suknje teh »vrlih" društvenikov. Kakor skoraj povsodi, igra tndi pri nas vlogo »hauptnarod-njaka" mlad — kaplanček. Ta kaplanček je najbrž dober dnšni pastir, zakaj on kaj rad obiskuje svoje farane. Da se pa pri teh obiskih izključno le zale-tuje v hiše klerikalnih faranov, da poseti iz med njih najraje le tiste, ki imajo mlade in lepe hčerke, to je sicer uganka, toda ta uganka je jasna že našemu vsakemu šolarčku in so vsi že popolnoma uver-jeni o tem, da kaplan v imenovanih hišah išče le — družbenic! Kaplanova zvesta adjutanta sta naša klerikalna učitelja, seve kaj izvrstna pedagoga in vzgojitelja mladine, ki že vsak dan pričakujeta, da bosta dobila poziv na kako rusko vseučilišče, ako se že ne pozoveta na — ljubljansko. »Ta prvi učitelj" ima tudi to dobro lastnost, da je vzgleden patrijot. Po določbi občinskega šolskega sveta bi bili morali obhajati učenci obeh šol dne 18. avgusta 1.1. cesarsko slavnost skupaj. Pa glej! Naš kaplan in posebno ta učitelj, oba Avstrijca, odpeljala sta šolarje iz Cirberga in Celnice od drugih šolarjev proč in tako motila določeno skupno cesarsko slavnost. Vrh tega še nam je omeniti, da so znašali denarni prispevki za to slavnost od strani naprednjakov 9 desetink, med tem ko so darovali za njo naši prvaški in klerikalni pa-trijoti samo 1 desetinko. Prav gotovo je, da sta ta velikanski „uspehB od strani klerikalcev najbrž dosegla se svojim uplivom kaplanček in ta učitelj. Kar nk kri ka .d se drugega našega vrlo klerikalnega učitelja tiče, na znaniti nam je, da vcepljava on svojo znanost ml dim najraje s palico in s pestnicami, čudeč se močno, da se to vceplavanje nikakor ne dopade rišem učencev, kateri mu že davno želijo v duh »srečen pot." Takega podučevanja navadil se je ta gospodek najbrž v Sv. Bolfanku pri Središču, kjer je poprej na enak način baje jako uspešno deco pod-} nčeval. Nadalje ima ta gospod še tudi to napako, d^ je šele kratek čas tukaj, in še toraj ni vajen poje-j dinam in popitnicam, katere prirejajo pri vsaki pri^ liki klerikalci. Ni se toraj čuditi, da mu v časih pri kaki klerikalni veselici prav pošteno spodleti. Tako se ga je na primer pri našem prvaškem hotelirja (i nemškim imenom) navlekel ta učitelj tako regimentno ^ (pilo se je zastonj, ker so »žegnavali" križ), da je padel po stopnicah in ga je moralo nekaj njegoj vih usmiljenih pitnih bratcov celo n e s t i domov; Šolarji tega ljubega učitelja so videli ta sijajen sprej vod in zdelo se jim je vse tako milo, da so si zaj pisali ta krasen prizor v svoja občutljiva, nedolžna srca, kot lep vzgled v trajen spomin! Nič hader trga Središča je sklenil> da v bodoča ne bode sprejemal nemških dopisov. Ta sklep, izvirajoč najbrž iz „vele-umue" glave tamošnjega župana, »slavnega" držav-nozborskega kandidata Šinko-ta in njegovih modrih svetovalcev, je, če si ga ogledamo v pravi luči brezmejna hajskarija, napeljana proti zastopnikom nemškega naroda, hujskanja, ki 80 vsakomur, kateri pozna razmere v Središču, zares gabi! Toraj Središče ne sprejema več nemških dopisov? Komu se hoče Središče s tem napečti, Ormožu, Ptuju, Maribora ali dragim mestam, ali samemu sebe r* Ako zares obvelja, da Središče ne sprejema več nemških dopisov, potem svetujemo temu „vzglednemu" trgu najprvič, da ne sme sprejemati tudi več nemških — grošev! Kaj bodeš potem začel slavni mlinar Zadravec, ako več ne bode nemških grošev, kaj počneš ti imenitni trgovec deželnih pridelkov Robič, kaj ti vinski trgovec Kočevar itd. itd? Gospodje, ako ne sprejema več Središče nemških dopisov, čemu le neki sprejemate Vi potem nemško dopise s katerimi si naročujejo izključno Nemci Vaše blago? Gospodje, kako to, da občuje veliki del prebivalcev Središča med seboj v toli zatiranem nemškem jeziku, da je zmožna polovica prebivalcev nemščine? Zakaj ponujajo potem vsi zgoraj imenovani gospodje, vsi trgovci iz Središča svoje od kmeta nakupljene deželne pridelke izključno v nemškem jeziku, izključno nem- 8 škim odjemalcem vabeč jih k nakupu? Prav laskavo znajo tudi središki mešetarji kramljati v nemškem jeziku, ko pridejo v Središče živinski kupci iz nemških krajev! Gospodje, ki sedite v občinskem zastopu središkem, kje je pravičnost, kje doslednost? — Toda, oglejmo si gori omenjen sklep teh gospodov glede nemških dopisov, kateri je prava podla hujskanja, tudi še od druge strani in videli boderao, da je ta sklep za kmete središke okolice celo nevaren. t>voj čas so se pritožili kmetje iz Huma pri Ormožu, češ tamošnja občina postaja vedno bolj siromaška, ker so prvaški hujskači povzročili, da ne pride v njo več nobeden nemški kupec. Kmetje v središki okolici, kaj, ali mislite, da bodejo po takih in enakih sklepih središkega občinskega zastopa nemški kupci, kojih govorica in narodnost se na tako podel način razžalaje, v bodočem času raji zahajali v Središče in okolico? Središče si toraj hoče odtujiti svoje najboljše kupce s svojim izzivanjem, hoče se izolirati. Račun tega poCenjanja plačalo pa ne bode Središče samo, temveč plačal ga bode ubogi kmet, seveda zopet na slovensko narodni podlagi. Nemško kupce toraj središki gospodje zatiravajo, da bi potem ložje sami kupuvali deželne pridelke kmetov tamošnje okolice, seveda po ceni, katero bi radi v naprej določevali — sami! Ti gospodje računajo namreč tako le! Le hajskamo proti Nemcem, potem ne bode več nemških kupcev v naše kraje in kmetic nam mora prodati svoje blago po tisti ceni, katero mu narekujemo mi. Raz ven „profita", ki nam douese to počenjanje, zasloveli bodemo po svetu še kot vzorni, navdušeni pvvoboritelji majke Slave. „Profita" pa bomo imeli dovolj, saj lahko te pridelke prodajamo mi — Nemcem, ne pa, da bi jih prodajal zabiti kmet nemškim kupcam, on jih mora prodajati nam! — Kaj ne, dragi kmet, ti nas razumeš? Razumeš pa tudi, kako vrlo pošteno je to postopanje srediških prvaških vr-linov! Vsak svetnik ima prste proti sebi obrnjene, da pa jih ne molijo od sebe prvaški središki — svetniki, je jasno, kakor solnce! Bog daj, da bi sprevideli to tudi kmetje v Središču in okolici! Ptujski okrajni zastop se napada od dohtarske celjske ^Domovine" na prav podel način. Dotični dopisun trdi, da se je prestavila pisarna (kanclija) okrajnega zastopa v sedajno hišo za to, da bi vsled tega nekateri izmed ptujskih odbornikov zastopa imeli v svojih trgovinah več posla in toraj več dobička. Večje neumnosti si človek pač zares ne zamore izmisliti. V resnici se je preselil okrajni zastop na sedajno mesto radi tega, da prihrani vsak mesec lepo svoto denarja, zakaj za najemnino se plačnje v sedajnem poslopju veliko manj, kakor se je plačevalo v poslopju, v katerem je bila pisarna zastopa v dobi, ko so mu zapovedali gospodje okrog ptujske čitalnice. V očigled dejstva, da je storil sedajni zastop v tej kratki dobi svojega poslovanja za kmeta veliko več nego je storil prejšni v 19 letih svojega poslovanja, zgubili so „Domovinau in njeni dopisunceki vso pamet in radi tegi Ž3 ne vejo, kaj bi počeli in kaj bi zastopu predbacivali. Mi imamo ps; er eš in: '.v/. dovolj prilike občevati z ljudstvom našega okraja ljudstvo izključno le hvali sedajni okrajni zastopBj e Zato pa opominjamo vodstvo našega okrajnega a stopa, naj, kakor do sadaj, deluje tudi še v bodoAji n in naj si misli glede napadov v »Domovini" itd., d Dne marsikatero neumno pasjo ščene laja proti luni, n da da bi moglo do nje. Da bi vendar gospodje prvak |zra bili vsaj toliko pametni in ne bi kazali svoje je glede naprednega našega okrajnega zastopa, temvoč raji trkali po svojih prsah, glasno kričeč: »Nostiftan: culpa, nostra maxima culpa!11 (Naša krivda, na*jfea< največja krivda). Meščanske šole za dečke nam je silno trebil™ smo povdarjali v nekem članku naše zadnje številk Ta članek je zmešal celjski klepetulji „Domdvini" zadnjo trohico možgani. ^ Radi tega nas napada piše: „Stajerc" .... se je sedaj začel navdaševa za meščansko šolo v Ptuju — seveda ncmskojož Hinavstvo najpodlejše vrste!14 — Seveda, mi smo hi afl navci po mnenju »Domovine", ker zahtevamo odločil *ei meščansko šolo z nemškim podukom. O ti trepalem j°* neumna celjska žaba! Kako meščansko šolo pal L° potem zahtevali? Morda H tako, kakor jo ti želiš ,vc da bi sevv njej podučevali dečki samo v slovenskoa ^x jeziku? Čemu pa so potem ljudske Šole V Ka er] pomaga dečku meščanska šola s slovenskim podukom -° Ničesar in'zopet ničesar! Celjska žaba, veš kaj, tvo lei dohtarški prvaški zahrbtrjiki si naj ustanovijo t es svoje paglavce meščansko šolo magari v— Polulahi *e naj jih tam pu3te podučevati v blaženi ruščini, m 1 pa prosimo napredne deželne poslance, in sicer t Irc prid slovenskega ljudstva, naj se odločno potez ojej l(l za meščanske šole z nemškim učnim jezikom, h n6 le od teh bode imela mladina pravi korist. Taki w šol pa, v katerih bi se učila mladina samo politico ie! hujskanje, se izobraževala samo od prvaških učitelje es in sicer enostranko in le v slovenskem jeziku, takil ne moremo in ne smemo želeti ljudstvu, ker I n mu potem tako rekoč svetovali, naj si izreja na last w* nih prsah, z lastnimi stroški nebroj političnih stn penih gadov, ali pa nemarnih malopridneže v! Krajni šolski svet v Vojniku je prostovoljno p slal vse pisma svojega poslovanja na okrajni golš svet, ter tako nehal poslovati. Vzroki aa to, da je to zgodilo, bili so zares resnega značaja. Hujsk rija tamošnjih črnosuknežev in strasten njihov nav na vojniško nemško šolo, postala sta namreč že brefl mejna in neznosna. O vojniških razmerah in imenor. vani šoli priobčimo v naši prihodnji številki daljsF članek. \ Velika zmaga naprednjakov v slov. Bistrici. R ;li dolgotrajnem boju prišel je vendar konečno enkra) okrajni šolski svet slovenjebistrički v naprednjaški roke. Prepričani smo, da bode novi okrajni šoIsih svet smatral kot svojo naj prvo in najvažnejšo nalogo. >r ul rr: bil BO n«; 0 da dobi slovenska Bistrica tuli nemško šjlo, s ka teroj se bode nudila tudi kmečki mladini priložnoi da se bode naučila jej toliko potrebno nemščini Živeli vrli volilci! Ti 9 Ustrelil ga je. Iz Makol se nam pižc: Viničar ■era t iz Savinskega pri Makolab in kočar ter lamar Lnkež K e r n e s a, ravnotam doma, bila sta radi neke Marije Jazbec Že del časa v sovraštva. le 7. t. m. šel jo Kerneša v stanovanje Nerata, bi ga, kakor se je proti svoji sosedi Mariji Godec azil, nabil. Ker Nerata ni bilo doma, šel je Ker-&ša k imenovani Mariji Godec, da bi tam počakal irata. Nerat je prišel zares ob 6. nri zvečer domov, In pa je izvedel, da ga hoče Kerneša natepsti. Idi tega se je takoj oborožil z dvocevno pnško in [ntjo (štrikom). Tako oborožen šel je k nekemn pfctrju, katerega je prosil naj pojde ž njim, da ima nekaj z Kernešom poravnati. Nerat in (Sar sta šla nato v stanovanje gori omenjene Marije ,c. Kmaln za njima prišla st% tje tudi Kerneša posestnik Franc Rožičko. Kerneša bil je obo-en s sekiro in je takoj, ko sta prišla do hrama, tal vrata in prodrl v vežo ali lojpo. Zgrabil je ta, ki je bil v lojpi za vrat in ga je potisnil v Nerat se mu je izmaknil in je odbežal na dilje. je bil na diljah, navrl je pnško in vstrelil je na jega prvega preganjalca. Ta pa je bil Rožičko. je zadel Rožička v tilnik. Ker so morala svin-a zrna prodreti suknjo, telovnik in srajco poprej, so zadela Rožička, bode ostal ta najbrž pri živ-njn. Takoj po prvem strelu začel je plaziti po vi (Iojtri) na dilje še tudi Kerneša, na kar je at ustrelil vdrngič. Kerneša je bil zadet ravno prsi. Zapustil je še sicer s to rano hram in šel i domu, toda na potu se je zgrudil in je izdah-Nerat je na to odbežal, toda makolska žandar-lja ma je bila za petami, prijela ga je na Pra-kem in ga izročila roki pravice. Nerat in Ker-a, ravno tako Rožičko so klerikalci z dušo in tern J „Gospodar:t, — kaj porečejš k temu? Še nekaj o ,,sokolovem'* izletu v Ormož. Nav-nje na sokolovi „veselici" v Ormožu moralo je zares prav regimentno, zakaj dajalo si je duška celo prihodnji dan in sicer na jako čuden način. I belen dnevu videl si stopati po glavni ulici Orla pet „možakov", navdušenih do skrajnosti! I so to jurista Kukovec in Pernet, „inženir" Kak in pa neka dva „gospoda šribarja!" Glasno Ipopevali znano pesen ,,Naprej . . . . " Zavili so It slavnoznano gostilno Gomzija. V tej gostilni je |ival neki slovenski hlapec. Bil pa je tudi siromak po-.1 malo preveč v glažek in ga je imel toliko pod nkom, da se je zaletaval iz enega kota v dru-I. Ko zagleda hlapec gori imenovane junake, po-hvil jih je v svoji pijanščini z nemškim pozdravom loč jim : „IIeil" ! Ta beseda je tako razburila ime-■ane gospodiče, da so postali kar naenkrat grozno pjžni, saj jih je bilo pet proti enemu! Natepli so Inega hlapca! O, velikansko junaštvo! Ko je |el občinski tajnik in povpraševal, kdo da je ril tako hlapca, da mu teče kar curkoma kri, je jurist Kukovec, da je on kriv. Kukovec jo na to aretiran in izročili so ga okrajni sodniji. fa je zunaj na prostem — navadni človek bi se- veda moral takoj v luknjo — čakal svoje usode* Med tem čakanjem tolažil ga je prijatelj njegov, doktor zdravilstva Kristan. Nato pa je Kukovca zopet prijatelj njegov, dr. Mohorič (kazenski sodnik in vodja okrajne sodnije v Ormožu) izpustil na prosto. Zares vesela kajha! — Toda ni še dovolj ! Doktor Mohorič pustil je še povrh poškodovanega hlapca preiskati glede ran, prizadetih mu od Kukovca, še le tri tedne, reči in beri : tri tedne po pretepu! Zares dober prijatelj!! AH ne tako ? Čemu pa je potem Mohorič tako dolgo čakal ? Pri lahki telesni poškodbi ni po preteku treh tednov navadno — in to je znano najbrž tudi Mohoriču — niti ne sledu več o poškodbi. Nadalje! — Zakaj je preiskaval hlapca ravno dr. Kristan, prireditelj sokolovo slavnosti v Ormožu, prijatelj itd. obdolženca? To so uganke, katere pa nam razjasni najbrž prej ko slej gospod dr. Kristan sam, ki je bil prišel svoj čas tudi z Kukovcem v jako toplo dotiko. Kaj ne, krasno prijateljsko razmerje vlada v Ormožu ? Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski živinski sejem dne 4. t. m. se je prignalo 150 konjev, 1190 glav goveje živine in 840 svinj. Cene bile so srednje. Prodaja dobra. Prihodji živinski sejem se bode vršil v sredo dne 18. t. m. Klerikalec — cerkveni ropar. V znano romarsko cerkev Device Marije v PetrovČah pri Celju se je v zadnjih letih opetovano vlomilo- Skrinjica za darila v tej oerkvi bila je večkrat oropana. V preteklem letu odnesel je ropar več dragocenih darilc, podarjenih Materi Božji. Dne 25. p. m. vlomilo se je zopet v cerkev. Tokratno iskanje po zločincu pa ni bilo brez uspeha. Dae 27. p. m. posrečilo se je celjskima žandarjema Erjav-cu in Ricmal-n, da sta ptiča vlovila. Ropar je 28 letni Franc Koren, sin občinskega predstojnika in cerkvenega odbornika v Petrovčah. Ropar Koren imel je vedno dovolj denarja, čeprav ga ni dobavljal od svojih starišev. Ridi tega ga je jela že del Časa žandarmerija sumničiti kot nevarnega človeka. Koren je povabil večkrat fante na popivanje in je za nje plačeval. Ropar bil je naročen na ^Slovenskega Gospodarja", na celjsko klerikalno cunjo »Domovino" in na »Slovenskega Štajerca." Pri vsaki prvaški slavnosti bil je navzoč in priljubljen. Tako se je vdeležil tudi veselice, katere so obhajali zadnjič »sokoli" v Ljubljani. Ko ga je žandarmerija prijela, imel je pri sebi 100 kron gotovine, med drugim za 15 kron samih vinarjev, ne da bi se za-mogel izkazati, kje je ta denar dobil. Pri hišni preiskavi najšli so pri jem tudi več dinamitov in sicer šest za raztrelbo popolnoma pripravljenih. Ropar Koren je začetkoma seveda trdil, da ni ničesar kriv, konečno pa je vendar obstal, da je 25. p. m. vlomil v imenovano cerkev. Skoraj gotovo je, da je Koren izvršil tudi vse prejšne rope. Roparja so izročili celjski okrožni sodniji. — Ta rop govori — cele knjige! »Gospodar11, ,domovina", krajnska cunja, kaj ne, ta ropar, cerkveni ropar, vaš naročnik in podrepnik, je bil zopet „Štajerčevt( „šnopearct? Kaj ne temu vnebovpijočemu zločinu bil je kriv zopet 10 „Štajerc';? Nesramno cunje, pometajte preJ pragi svojih podrepnikov, zakaj smetja je tamkaj dovolj! Radovedni smo, kaj porečejo imenovane cunje k temu poročilu, radovedni smo kaj poročejo vrli sokoli k zločinu svojega navdušenega somišljenika! Gospodje okrog „Domovinec< in ^Gospodarja11, kam plovete ? Zakaj peža vera? Znana „COpernica" katera je ravnokar dosedela 18 mesecev težke ječo, ker je „vračila" Ijndi in živali po svojem in z enimi in istimi zdravili, seveda vse za mastno plačilo, zopet životari v našem okraju. Ljulstvo pozor! Ako bi se ta ptička \ kajhi ne bila poboljšala in bi svoj ,,coperskiu in vračilni „kšeft" zopet pričela, prosimo naj se nam to takoj naznani. Kmet zbudi se vendarle enkrat! Ne Taruj takim baburam! Ako zbeteži človek, naj se zateče k pravemu zdravniku, ako zboli živinče, povprašati je ži-vinovcrivnika. Kdor pa takim baburam veruje in jim nosi denar, ta je gotovo — da rabimo ljudski pregovor — tako neumen, ..kakor krava, ki je šla iskat na oreh vode". Razne stvari. Deželna zbornica se skliče na sredo, dne 18. oktobra. Cerkvene pristojbine. Naslov prodajalca te knjige se izve v našem upravništvu. Za pismeni odgovor priložiti je treba znamko (marko) ali pa dopisnico za odgovor. Farške bedarije. V neki šoli je kaplanček pripovedoval otrokom, da je neka cesarica brala zvečer v postelji. Pri tem se ji jo sveča zvrnila, da se je užgala postelja in svilene (zidane) preproge. Cesarica je bila v smrtni nevarnosti. Napravila pa je z roko križ in plamen je tako ugasnil. — Kako lahko se zgodi, da otroci, ki kaplaučku vse verujejo, sami poskusijo doma ,,Čudež", da zažgejo posteljo ali pa v parmi slamo in potem napravijo — križ. Zaradi poneverjenja so dne 7. t. m. prijeli v Trbovljah žandarji vodja tamošnjih socijalnih demokratov Ivana Mlakarja ter ga odvedli v zapor. Pri zadnji volitvi v štajerski deželni zbor je bil Mlakar kandidat socijalnih demokratov, a je pri volitvi propadel. Mlakar je poneveril kot blagajnik socijal-demokratičnega društva jjUnion" večo svoto denarja. Kakor se poroča, je grozil trem pregledovalcem računov, da jih bode ustrelil, ako ga javijo sodniji. Zver V Človeški podobi. Na Rusoskem in sicer v Guberniji Mehilev ob bukovinski meji je zmanjkalo v vasi devet otrok v starosti 4 do 7 let. Orožniki in nesrečni stariši so otroke par dni, toda braz uspeha iskali, končno pa zaslišali iz neke skalne votline v gozdu jokanje otroka. Orožniki so šli v jamo ter zagledali starega kmeta Serkega, kako je z velikim nožem paral malemn dečku trebuh, dočim so trije otroci zvezani ležali na tleh. Starec je hladnokrvno priznal, da je umoril na ta način šest otrok in je izjavil, da je to storil, ker je imol v spanjn prikazen. ki mu je rekla, da bo našel vsak zaklad v zemlji, ako le zemljo napoji s krvjo petdesetih dolžnih otrok. Sneg. V raznih krajih blizu Dunaja je zap v začetku tedna sneg. V dunajskem Novem m« (Wiener-Neu3tadt) padel je toplomer dne 7. t. ra stopinje pod ničlo in zapadel je nad peden visok snij Generala Steslja, slavnega junaka iz Port-A thurja je zadela kap, ter mu je leva polovica život! popolnoma ohromela. Njegov položaj je nevaren Cela vas zgorela. V noči od 29. do 3o. p. ■ zgorela je popolnoma vas Rateče, ležeča na pro; Ljubljana-Trebiž. Požar je upepelil 51 hiš in ska ravno toliko drugh poslopij s vsemi pridelkami v Škoda znaša nad 400 tisoč kron. Pomoč je si potrebna, ker so pogorelci že bili pred poza veliki siromaki. pns in J. tole: obili obči uspe Pisma uredništva. Celje. F. K. Dopisa, lieočega se Vašega opata, ni nai mogoče priobčili, ker mislimo, da se bode gospod opal u boljšal in prizna!, da se moli in služi iudi v evan^ cerkvi — Bogu. Prosimo pošljite nam kaj druzega ! — Brežic. Ker je slavnost že minula in je priSel VaS dopis pozno, ne moremo ga priobčili. Kakor Vam je znano umrl. Seveda tudi o njem tega nočemo več pisati. Pozi] — &t Ilj v Slov. gor. Seveda nima vodja Vaše pošt kake pravice, .da bi branil ljudem obisk Vaše napredni stilne. Ako še ta poštar v bodoče komu to gostilno zal juje, prosimo dotičnega, naj nam lo lakoj naznani. PoSttaB bode potom podučil od merodajne strani, da kaj tacegai sme nihče, tudi on ne počenjati. Hvala za poslano ! Sm pozdrav. — Mislhija. (Slovengračan.) Ni za rabo ! Pwj osebno in razžaljivo! — Sv. Anton v Slov. gor. PriH njič gotovo, za tokrat je prišlo prepozno ! — Zinsath. I goče, da se še Vaši klerikalci poboljšajo, zato njim tokrat! zanesemo. Prosimo, poročajte nam pri priložnosti o njihon zadržanju. Ako ne bode pobotanja, pa — jih bomolj Laporje. Gotovo prihodnjič! — Naše dopisnike pw zopet potrpljenja, ker nam ni mogoče, vsem željam ustrei enkrat. Vse pride na vrsto. Zahvalevaje Vas za Vaš trud kličemo: Le tako brez strahu naprej, vremena kmečka ! se zjasnila! Naprednjaki, podpirajte samo obrti gostilne somišljenikov, naprednjakov. (1 bajte se takozvanih »narodnih" trgorj klerikalcev in prvakov! Loterijske številke. 1 Trst, dne 30. septembra: 39, 45, 62, 89, Gradec, dne 7. oktobra: 20, 34, 72, 43, hi Pridno, zanesljivo prodajalk ki zna dobro račoniti, sprejme takoj za prodajaln žganja ui JOHANN STRASCHILL v Ptuj« Sprejme se le taka prodajalka, ki ima dobra sprite^ Ve 60 Eba W.J kfttc der? 3j» ** l kam z jai bros iepi R zlat; kras je 3 k&t? mla< risti pisn m S kate vsak Z ur ■ 11 i ne* :>adel lesti n. meg. t-Ar- ivota i. m. progi koraj vred. silno arom Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) ? Vsi tisti, kateri so fjeni služiti si svoj kruli bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih iih organih. Pa tudi tistim ubogim prečnim, kateri so uživali pre- oh mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi Iki. se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino 10 sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. grenki vrelec (Bitterqueiie) 1 je najboljša grenka voda(Rabi se ta vodal tudi fned drugim vsptošni dunajski bolnišnici)] C 6 H 1 z 3Wno pismeno gatancija, gold. 3-80 Prave srebrne remonter-ure od c. kr. novčnega urada štempljane, i nam it po-( poljski] I i^z^-^C^'W^v^^^^ z steklinasto cifrenico, z kazalcem s Pre" tlff^/f^ '/^..JčSSm. sekund, dobro m točno regulirane. je ?,. R jS ^^irwy?«|la kakovosti gold. 4-80. Ista ura z drav ' JHf--*&*«* "r* • Iwi z'atm',, ro'>on, S0'*'- 6*60f z 2 pra- igii fjp ^'" jHKv'ma srchmima pokrivalama brez RL -Š& J^ ^7 BSl z'ale£a roIja K0'*'- 5'"'^' z 2 srebrnima C ^ BtoP\ ^T^iNv T^fflB pokrivalama z zlatim robomgold 650. bran- \ffl^k%Sf"r*- 3 *^JBff Prava srebrna puncirana anker-re- ar se« \S^f>^ ^--a ■& '^ff^Hy monter ura. dvojno pokrivalo, iz- rr-i np ^l^^taltfHiF vrstno notrauje izdelano z 15 rubin- *58gS kamni, krasno cifrenico, kazalcem orčen | -»ami^^ sekund, fino blago, ločno regulirana, 'reve«fe'» garancija gold. 850. Ure za gospe, zlate in srebrne v bogati rihod-B**^- ^8e ure S0 *°°nn rep s,'rane to najtočneje regulirane, zato '-.t jietna reelna pismena garancija. Zamcnjanje dovoljeno ali denar nazaj. j Tošilanje po poštnem povzetku ali Če se denar prej vpošlje po it pni Hanns Konrad Prva Ur*** *'&£$!"* il8v-878- Ceniki z mnogimi slikami zastonj in (rauko. 328 t o vem osi m o •a;i n;i Vam bodo [eliko presenečenje. Utr ve« t nvljftj« »* b« f-\ wrfi taka pilMSMt _____H kosov samo I gld. 80 kr. . . a krasno pozkačeaa :*6 ur te- l lil h precis anker ura s sekundnim i\ • ttlom, ki natančno kaže in za rvfco se jamči 3 leta, ena m©- [)vj II P4 zidana kravata za gospode, |Kko fini žepni robci, en prstan Mgospode z imitiranim žlahtnim Httoom, 1 nastavek za smodke Miluy m (berenSteinmn), 1 eleg. ■h za dame (novost), 1 krasno ■do tojletno zrcalo, 1 usnjat ttajiček, 1 žepni nožtč z pri- ~po, 1 p»r maušetnth gumbov, iambi za srajco, vse iz dupie- p z patentiranim zaklepom, iVen album za slike v katerem ■K najlepših podob sveta, 5 reči, \r (\ P''- povzročajo pri starih in "-"•dih mnogo smeha, 1 jako ko- J- m* knjiga, v kateri so zložena niCfm^ 20 reči za korenšponrfenco Hfe 400 drugih različnih stvari, ■ere se rabijo pri hiši in so z» ^pogar potrebne, vse to se dobi bo vred, katera je sama tega ■rja vredna, za samo gld. P80. boSilja se proti povzetju ali m denar pošlje napre-j, skozi ■jako raznoSiljalmco Ch. iyng-[ wirth, Krakay A/J4. 1088 IZa nciigajajo^c so denar vrne. )OOOOQOOOOC to presenečenje I v življenju ni več take 75. 58, JU. cvala. l M Veli! Nikdar v zivtjenju ni priložnosti S3 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena precisua ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mosnjiček, 1 jako fino Žepno zrcalo, i par mandetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (S*/» dubla-aJat) z patentiranim zaklepom, 1 jako lini tinlaifc iz nikelna, X fini album z 3€ najlepšimi slikami, 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 par bon ton S simrli-bnlanlcin, o različnih smešnih reči za sfare in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne. Vse lo se posije z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja ve proti počlnemu povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna mzpoiiljalnica P. Ust, Rtaiwv (Krakau) Hr. 41. riti. Za ueugajajoče so denar vrne. Trgovski pomočnik, izvrsten prodajalec in dober aran-žer razktadnic in en učenec, obeh jezikov vešča, močna in zdrava se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom Hans Zottd v Konjicah (Gonobitz). 'M8 Švelarje (prage) za železneo iz hiastovega in bukovega le^a vsako množino, tudi stoječe boste (gozde) kupi Kari fiermanil. lesni trgovec, Laški trg (Mark Tiiffer) Štajersko. 351 Mlinarski učenec 15—20 let star, priden in delaven se takoj sprejme. Plača na mesec prvo leto -i K, drugo 6 K. Jožef Vogrinec, lastnik umetnega mlina v Podložil, p. Ptujska gora (Maria-Ncustifl) pri Ptuju- 417 Herkules-trte 320 imenuje se naše cepljene ameri-kanske trte, v kakovosti brez konkurence, na 7. vinskem sejmu v Misteibachu so dobile zlato medaljo. Za bližnji nasad oddamo Se 150.000 trt. 20 sort, na naročilo in si to zabeležimo. Pri velikem naročilu damo rok za plačilo. Ga-rautsrano da 05% trt raste. Korenine so močne, požlahtene mladike od izvrstnih trt. 1895 ustanovljena tržnica ,,Bad Radein." Nadalje oddamo 1.000.000 aineri-kanskih rezik in trt z koreninami. Redka priložnost Lepa novozidana hiša, tik glavne ceste, 10 minut od Ptuja, 11 let prosta davka, ima 3 sobe. 3 kuhinje, 3 velik« vrlbane klet«, 1 perilno kuhinjo in izvrsten vodnjak, lepi hlevi, drvarnice, ter 1000 kvadratnih metrov lepega rodoviinega vrla, se zaradi hitre poselitve prav po nizki ceni proda. Pri kupni pogodbi je treba samo 1200 goldinarjev izplačati ostanek se lahko po malem izplača. Posestvo obresti se z 790, Naslov pove ^Štajerc". 895 Kot pivovarski učenec se zdrav, čvrst, krepek in priden fant. čez 15 let star proti prosti oskrbi in nekaj mesečne plače sprejme v pivovarni v Miklantz-hoiu na Koroškem. Učiti se mora 2 leti. 408 Trgovina z mešanim blagom, jako dobro idoča v nekem trgu, na Spodnjem Koroškem, se takoj pod jako ugodnimi pogoji proda ali pa tudi da v najem. Več pove upravništvo ^Štajerca" pod Stcv. 425. 425 Učenec 42i iz poStenc hiše, katerije zmožen obeh deželnih jezikov in ima dobra šolska spričevala, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom inzželeznino. V. Leposcha, Ptuj.__________ Gostilna na prodajo. Gostilna z lepo hišo, popolno koncesijo tabak-trafiko in grajz-lerijo, se takoj po jako ugo skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karaten), g- Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. to <*- M S o I tik c hiSa 18 or travn nami — E Wresi ob P< Najboljše lila j no apno se dot>i samo pri Adolfu =------- Ssllinschegg Ptuj nasproti ^^~ mestnega f""~"""d g:?dali&a Milo, V(H'C. soda ptujskem mestnem soparno kopališču dobijo odsilimul kopele s hlaponom po sledečih to znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri poldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vali uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 376 flfodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstait). Roedl=nova iz kemične tovarne 281 rekla- irana. cena* Sternberg ulica št. 574 .šmsr je n, LmaJl Povsod za dobiti. J Vsakovrstno prekajeno (zelhano) -meso, najfinejše klobase, g I vedno sveže (frišno) blago, priporoča j»o naj- 21 r- /3 j . ^ ceni S ^\ J. Luttenberger, | mesar v Ptuju, g Zunanja naročila odpravijo se ca to Pre" vestno in hitro! 345 ~ Lepo posestvo m Majhno posestvo cem 8 ■ okrajne cesle, v ju zini legi, m z gospodarskimi poslopji, ■oralov zemlje, vinograd, polja, ■miki, se z vsemi premičnimi proda. Cena gld. 3800. Daljša pojasnila da Johann pier, posestnik v Sv. Jurju ■Pesnici, pošla Gornja Kungota (0ber-St. Kunigimd.) se zaradi preselitve lastnika pod ugodnimi pogoji H proste roke proda. Posestvo je v Spodnji Hajdini pri Ptuji na okrajni cesti blizu Sv. Roka. Posebno ugodno bi bilo za kakega penzijonista. — Več pove rŠtajerc". 410 Razglas. 409 Iz deželnih sadjarskih šol v (ileisdorfu iri FJrtlck-u na/M. se odda v jeseni 1005 oziroma spomladi 1900 spodaj zaznamovaih jablan in hrufiek, okroglo 36800 komadov, oddajale se bodo 1« tudeŽeliie kmetske posestnike po znižani ceni pro 70 vin. komad (I. j. brez zavoju ine in poštnine). Na Zgarnjcšlajarsko se bodo oddajala jabolka le 1, 2, 3, 4, 5, G, 7, 8, 9, 10, 11, 18, in 20, vrste in hruške le 1, K, 9, 10, in 13. vrste. Naročila naj se do konca decembra 1905 na deželni odbor dopošljejo, katera pa morajo biti od tamošnjega občinskega predstojnika potrjena, da je naročnik res kmetski posestnik v dotični občini. V slučaju da bi se drevesa rabila za jesensko sajenje, mora bili to v naročilo izrecno naznanjeno; naročilo mora biti doposlano do konca oktobra 1905. Naročilo se bode rezevala, dokler je kaj zaloge, po redu kakor bode dohajala. Več kako 120 kom. se ne odda enemu posciniku; qrejeta drevesca je posestnik zavezan zasaditi na lastnem posetvu. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Zaznamek dreves iz deželnih sadjarsših šol v sadni dobi 1905/1900, oddajnih jablan in hrusek, in sicer: > •ji -C o I. Vrsla jabolk. ill nt Gleisdorfu __b. t "S * s v Btuku .3-58 8 ih toli "6 ■ i i ■z > š 1 .—1 —1 — —1 87| - 2 245 10 46 —1 100 70 3 370 30 — 25 200 70 4 595' 10 57 —j 200; 5 Ribstonov pepink . . . 288' 105 30 20 500 20 ti Landsbergerjev Kosmač . — — — 1301000 — 7 Zimska zlata pannena . —I —— — 20 400 30 8 Dancingcrjev robač . . . ~- — — — 50 80 9 Rumena žlahlnica . . . -— — — — 90 70 10 Princesa jabolka .... .— — — U 9C — 11 3820 290 50 250 — 1-2 Rumeni beleller .... 1690! 85 124 — __ — 13 Kanada kosmaS .... 4245 525 325 — — — u Ananas kosmač .... 706 775 176 — — — 15 Haumanov kosmač . . . 195| 1(5 Kronprinc-Rudolf . . . 860 63 63 — — .— 17 Londonski pepinek . . . 1975 100' 83 — — — 18 Renski debeli bob . . . 2100 3201 — 541000 11) Huberjcva moštmea . . 435 GOj — — — — 20 RudeČe progasta lesena ja- 7« — — ,— 20 — 21 Coks-Oranžni kosmač . . m 22 Damasonov kosmač . . . IL Vrsta hrušk 555 135 •40 — — 1 Dielova maslenka . . . 492 59 400 15 3 330 2 Siegelnova maslenka . . 365 15 29 — - - 3 Sterkmanova maslenka . 330 181 85 — - -1 4 Herdenpontova zimska maslenka..... 490 55 240 — __ — 5 Zimska dekanova hruška 715 55 217 — — _ (i Forelova hruška' .... 85 15 13C — — — 7 Josipnica Mechelnova 65 10 190 — _ 50 ■s Žlahtna Lojzika .... 870 18 310 30 200 300 9 Salcburgerca (Solnograš- cenka)"...... 25 60 — 13 120| 2— 10 Weilerska moStnica . . 2050 430 — — 32 11 Hirsch-eva hruška . . . 780 60: - — _ 12 Rumelterjeva hruSka . . 170 —1 — — 13 Bosc-podolgovata hruška — —1 — 40 135 — Gradec, dne Ji. Septembra 1905 Stajersk i d eže ni odi >or, afltsats^gggasflifli Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka Schichtovo štedilno milo z znamko „jelen.*' Odo je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jam če no pristno, po rilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da do imel vsak komad ime -SCllICIIT" in varstveno znamko -JELEN". 292 m Dobiva se povsod! '.VC-j-iT-i ?:%^mmgm^mm^mmm®^^mmmmm% Popolno pr da"sta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolij-sko mazilo 28* nedt sezuo uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influence, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, noteuje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo pcsebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svctovalfc !2 majhnih ali 6 dvcjnatlb steklenic balzama s K. *o majhnih ali 30 dpojnatih steklenic IS H. — 2 Ionska centifolijskega mazila 3'60 K franko z zabojčkom. Naslov: lekarnar JI. Chierry o Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce pre-naredb bom sodno zasledoval. Na novem lentnem trgu (Lendplaiz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemn se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 Pravo domače plat za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/i metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sedita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpošljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. WK- Samo se piača. *"fto « 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino ponikljan Ia solingenski stroj za striženje last „Atlasli glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za narečevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpežnosti našega stroja. Stroj za striženje las naret je iz Ta solingenskega jekla, najliuišc ponikljain, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretaknjenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim porom v lepi Škallji z navodilom za uporabo, da lahko vsak takoj lasi striže, tw»* tam* l goto. "Va su-oj p\aca se sam, posebno v faroihjah, kjer so otroci, ker se izdatek Se doprinese v '/«letu. Navadene stroje za striženje las, ki so takoj za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 2 gl. 50 kr. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 2 gl. 50 kr. PoSilja po postnem povzetjem Hanns Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami črez 1000 vsakemu zastonj in franko. K)*ftKXKtt**K*ftXKKftKftKKX Ohranitev zdravega ŽELODCA Itči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanji ter od hranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih naj boljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbni napravljeno, tek zbtijei joječe in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domafi zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slab« diete, prehlajenja in zopemega zaprtja, n. pr. gorečico. napenjanje nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodce il lekarne B. Fragnerja v Pragi. sgT, V* steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. M' SVARILO! 1s> (lcl* embalaže imajo po------------- Stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER-JA, c. in kr. dvornega dobavitelji „pri črnem orlu", Prana, Mata Strana, ogel Nerudove urice 203. EfiST" Po pošti razpošilja se vsak dan. "%£Q Proti vpošiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 steklenica na vse postaje avstro-ojjcrske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. 185 V Ptuju dobi se v lekarni• gospoda Ig. Behrbalka. 30 dni na ogled po pogojih mojega cenika, tedaj™ nevarnosti naročevalca, pošiljam ju po poštnem povzetju mojo harmodU „Volksfreund" g(. C63, da zamowj vsakega o izvrstni kakovosti te hnJ monike prepričati. Ta harmonika m patentirano nezlomne zavila pereaj ne samO za tipke ampak tudi tt| base in za zaklopnic«, potem ION palcev, 2 registra, dvoglasna. 48 gh^ sov, 3 vrste trobent, lepo maham barvno polilirana. Črni robi z hm |nuni povtami. dvojni meh. z nfl stimi okovi, velikost 31X15 crak| stane 3 gold. 50 kr. Navodilo, i katerem se lahko vsak sam mm igrati, priložimo zastonj. CenejMl manjšo harmonike za učenje, posebej za otroke za ISO gold., 2, 2 20 in 2*40 gold. Finišc harmonike po *9J gold., 5, 6, 7 in 8 gold, so razvidne iz mojega cenika. Na mojih ham- nikah nI oolnfnsklh izdatkov, ker so češki rokotvori, prosim se na M ozirati. Nobena rizika! Zamenjena dovoljeno ali denar nazaj. Pošiljanje pi poštnem po\zctku od „Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus* Hanns Konrad, Briiks-u št. 876 (Češko.) « Velik slikan cenik z nad 1000 slikami pošlje se vsakemu zastonj in franke, katera zna dobro kuh se takoj | sprejme od t& ran E rljanja li naj-zbuja-omače slabe uanje. dee iz fiteSja 203. ; i-5o veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica, Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, sliVOVko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo- Pri moji novi žganjarnici v hramn lik moje prodajal nice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolag'0. *n Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. mescev na poskus 330 lufam'ia^ mescev na up! Celo zastonj! iarmonikon ,in'c'!l ,ati!l re^'*ni moJa svetovno znana tvrdka ne potrebuje, 'zanionl ^ ^vali svoie ure- ^az PoSiljam 2e več let ti te har k največi zadovoljnosti jnika im nojih odjemalcev moje ainerik. antimagnetieuega sistema ta pere* Samo 2 gold, z verižico -ni e t. j. i , ~ m futeraiom. Roskopf patent-aiilter remonter-uro št. 99 z plombo. v črnom imit. Železnem ali niklastem okrovu, z patent cifrenico, 36 ur idoča, 3 leta garancija, v futeralu iz jelenja, 7. niklasto verižico in privezkom za 2 gold., 3 ure 5 gold. 75 kr., 6 ur gold. 25 kr. Ista ura z dvojnatim pokrivalom 3 gold. 40 kr. Sistem „RoskopP-ure, zelo po ceni, kako take povsod urarji in trgovci prodajajo, ena I gold. 50 kr. Denar nazaj! ali zanienjanje če še ni poškodbe tudi po 1» mescih Pošiljanje po postnem povzetju ali če se denar prej vpoSlje od tudi z ein 10 t ia, 48 gib mahagon »i z barv* z nikla 15 cm i] vodilo, p am na ceneje I :, pose e po 4 h harm se na iljanje aus" o.) I in frank i zna kuhati akoj ae od Prve tvrdke ur [HANNS KONRAD v Briicksu št. 876 (Češko) c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. fdlikana z c. kr, orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 1G0.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. niki 7. čez 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franko. trgovec v Poljčanak (kolodvor) priporoča svojo bogato zalogo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 22» Razpošiljava solid, čeških glasbil m po zelo nizkih fabrikskih cenah. Pri izvira kupi se naj bolj. Glasom mojih pošiljavnih pogojev je naročevalec brefl rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Gosle za šolarje že za gold. 2 »O, 8.—, 3.50,4.—, 5.— in 6.—, Koncertne gosle za gold. 7.—, 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkeste z močnim glason gold. 14.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold. 25.—. 30.—, 40.—, 60.— in 80.—. Lok za gosli po kr. 50, 60, 80, gold. 1.—, 1.50, 2.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 50, 80 in gold. 1.—, 1.50, 2,— in dalje. Klarineti, najfiniSe izdelam po gold. 4.50, o.—,6.—, 7,— in dalje. Pošiljanje po poštnem povzetku ali če se denar prej pošlje po Erzgebirgisehes Musikversandlians Hans Konrad v Brliks-u št. 876 (Češko). Cenik z ču 1000 tllUmi polije is vitkemu na zaiitovo xaiton' In franko« 16 5ooo goldinarjev plačila za tako, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa. ki imajo plešo ni boljšega snM kakor je pravi danski „Mos Balsam." „Mos Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v t.'ku 8 dneh Uiti da mu začnejo rasli zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dotiH da „Mos Balsam" upliva tako na lasne buške, da povzroči u/.e v * do 11J bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi 5000 goldinarjev gotovega denarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali pa redke lasei kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam." Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti. Na ra so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nujno svari. „Kar se tiče n.ojih poskusov z rMos-Balsam'-om ii^ojam si Vam poročati. I sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. Že po pretoku S. dnevov poka/.; očitna rast brk sicer mehkih in ja-me barve, toda jako krepkih. Po preteka m tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem Se le pokazal se je prav oŠ Vidno izvrsten upl.v Vašega balzama. Zahvalcvaje Vas biljezim I C Dr. T Kopc-nhagen.^ Jaz podpisana smelo piporočnm vsakomur pravi danski ^Mos-Salsam" i zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali M časa lasje tako. da sem dobila tu in tam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa stj rabila *Mos Balsam" začeli so mi rasti že po preteku 3 li>dnov zopet lasje m so p s'ali gosli in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde 5, {Copenhagen. 1 zabojček nMos Balsam" velja 5 goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se poSlje denar v naprej aliji p") postnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalnp trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 370. Mnemark. Dopisnice (karte) je treba frankovati z znamko (marko) po 10 vina'jev. pisma z znamko po 2o vinarji,v. Sadjerejci pozor! Visokodebelni cepljaki za namizno sadje, kakor tudi sadje za prežati, se prodajo po sledečih cenah. Jabolčna drevesca (približno 5 cm debela) po 1 K — h Najfinejša................1 .. 4 Mrnškova drevesca..............1 Izbrana hruškova drevesca..........1 „ 60 , 431 Naslov: Gntsverwaltung Mahrenberg. 1» *** »j ,, 20 „ liTa.j"boljša, 3s:a.T7-aa z dobrim izvrstnim okusom, se dobi le pri nas po naslednjih ceotfl sicer loco Pola. Salvador, najfinejša kila 2 K 28 v , Java......kila 2 .1 Perl Ptirtorieo I. 11. 2 n GO .. 2 „80n Ceylon I. Perl I. . . „ S Mocea I...... „3 * R. Kandolin trgovina z kavoj in vinom Pola ■V" Za spodnjo Štajersko ima zalogo ■^■csJaEEKflEHBB^n^anBa \m* trgovina And. Suppanz, Pristo¥a, Skladišče v Prislovi in Poljčanah. Takoj kupim posestvo.. Malo posestvo z lepo hišo, z go-»podarskimi poslopji, z približno toliko zemlje, da se redijo lahko 1 krava in 3 svinje, takoj kupim. Pri posestvu naj bi bil tudi vrt in hiša naj bi bila sposobna za kovačnico. Posestvo mora ležati v ptujskem okraju in mora biti na ravnini. Moj naslov (adres) pove upravniStvo »Štajerca*. 458 Žlahtne jabolke v sodih in zabojih (kištah) kupuje po najdražjih cenah Amalija Š«yra, Dunaj, XVII. Elterlein- platx 7. 210 Ženitbena ponudba. Posestnik, ki ima premoženja v vrednosti 2200 goldinarjev želi se poročiti z dekletom, ki ima približno 800 gold, premoženja. (Starost 24 do 84 let). Tudi vdove niso izključene. Vtč pove uprav-nišlvo -Štaj