Bruno Hartman
l’iii<Vv»nj<k o marihor^kom iJovenskem »l^diilisru pr<Ml prvo M^loinn vojsko
Ob pripravah na proslavit stoletnice ljubljanskega Dramatičnega društva sum se 1. 1963 sestal s štirimi nekdanjimi igralci mariborskega Dramatičnega H rušiva, ki so nastopali v njegovih uprizoritvah še pred prvo svetovno vojsko (ustanovljeno je bilo 14 avgusta 1000). Bili so to Franjo Majer, eden najpo-i pularrtejših igralcev onega obdobja,1 Danica Savinova, hčerka delavnega člana Dramatičnega društva, njegovega režiserja in vodje njegove igralske šole Josipa Boca, Operna in operetna pevka v mariborskem gledališču med vojskama,5 Angeli* Cniušek in njen brat Zmago Hren, statista v uprizoritvah Dramatičnega društva pred prvo svetovno vojsko. V pogovoru smo skušali osvetliLi čas med 1909—1014. ko je slovensko gledališče v Mariboru doživelo hiter vzpon in razov e;. Ferdo Majer mi je takrat obljubil, da bo spomine nanj sum opisal, potem ko si jih bo zjasnil z brskanjem po časnikih tistega časa, Obljubo je izpolnil, Njegove spomine na mariborsko Dramatično društvo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji rokopisni zbirki pod signaturo- Ms 420.
Z Zmagom Hrenom pa sem se dogovoril, da se bova o mariborskem Dramatičnem društvu pogovarjala, pogovor pa posnela na magnetofonski Irak, Zdelo se mi je namreč, da bi utegnil biti zanimiv; o mariborskem Dramatičnem društvu izpred prve svetovne vojske bi ne spregovoril eden njegovih voditeljev, orga niza tor jev ali vidnih igralcev, pač pa preprost gledališki navdušenec, statist.. Slo bi tedaj za spomine »malega gledališkega človek a«, za spomine iz neobičajnega gledišča.
Pogovor sva posnela v tedanji Studijski (danes Univerzitetni) knjižnici 17. novembra 1963, Kasneje sem ga dal stenografsko zapisati, nato pa natipkali. Tipkopis pogovora sem izročil ravnatelju Slovenskega gledališkega mu y.c j a v Ljubljani Dušanu Moravcu, ker sem meni!, da je kar uporabno pričevanje o delčku slovenske gledališka preteklosti,
L, I 07(1 pa me je prot. Mirko Mahnič iz Slovenskega gledališkega muzeja povabi!, naj bi la svoj pogovor z Zmagom Himnam pripravil za objavo. Opremil r.aj bi ga z opombami tn komentarji, sicer pa ga pustil neokinjenega in nepopravljenega. Kazal naj bi nepolepšano podobo preprostega, a zagnanega ljudskega gledališčnika in njegove epom in e na izredno razgibano slovensko gleda-
> Slcveruiki gleduliJkl Lfcksikun l[, L J ubij j n a isns, alr. 1DS.
' Sjovi-ntkl slcValiffci leksikon lil, td U MJap-a ijis, ¡¡ir. iin.
üÉk» življenje v Mariboru. ki je imelo velik vpliv na nacionalno ovajanje sln-venskega življa na Štajerskem.
Kdo je bil Zmago Hren?
Zmn^o Hren mo ji- rodil v družini iol-rzniSkcga postajnega načelnika v Sežani 25, decembra L H f>3, leto kasneje je bil očs piemoičcn v Maribor. Zmago Hren je Lam obiskov til n srt O V rt 0 šolo iti se ikUiiLl za itgovskega pomočnika. Kot sin narodno zavedne družine? se je še pred prvo svetovno vojsko vključil v narodno n ap rod n L- organizacije. Bil je vnet član Sokola, vadi ic E j mladinske vrste, dober la h kos rit’L, statist v uprizoril vab Dramatičnega druitva, M j egov tovariš med slovenskimi mladinci je bil Makso Žnuderl, 1 ¿ikraEni gimnazijec in kasnejši rektor ljubljanske univerze.1
Qb izbruhu prve svetovne vojske je bil Zmago Hren kot politični osumljenec aretiran, nato odpuščen iz zapora kot politično nezanesljiv, pa poklican v vojsko. Ob prevratu 1. 1918 si- je takoj pridružil Maistrovim prostovoljcem, ki so zasedli Maribor, nato pa so je bojeval na Koroškem. V novi državi jo spet vneto deloval v društvih, bil pomožni knjižničar v Ljudski knjižnici in načelnik mariborskega sokolskega konjeniškega odseka. Postal je nižji uradnik v železniških delavnicah.
L, 1541 so ga okupatorji takoj aretirali in že junija pi'egnali skupaj z 80-let n o materjo v Srbijo. Po osvoboditvi se je kot invalid, vrnil v Maribor in se v železniških delavnicah povzpel do višjega komercialista,
L. 154? je postili član občinske Zveze p ros t n-vol j ce v-b o r ee v za severno mejo 1518—'lSIEl ter njen malical' in član predsedstva, kar je ostal do smrti 8. junija 1Û70.
Kot borec za severno mejo je dobil spomenico ob 40-1-etnici zavzetja Maribora in plaketo generala Maistra z diplomo?
Pogovor med tovarišem Zmagom HRENOM in tovarišem Brunom HARTMANOM v Studijski knjižnici v Mariboru, dne 17. novembra IMü. Pogovor, posnet z magnetofonom, jc tekel o mariborskem Dramatičnem društvu.
B. H.: Najprej bi Vas vprašal, kaj veste o nasprotju med Bralnim in pevskim društvom 1er čitalnico v Mariboru. Vprašanje meri namreč na to, ali sc je kazalo nasprotje tudi toed gledališkima odroma leh društev?
1 Plim o akademika ui-uf. dr. Maksu Sjmderta meni JI. mnrivi jms,
* [1 > : ü -11 i : i Cirilu Ski-unie mBtlfiorjii ?-KRÜM rri.-ns 1. mnftMi I SrtH.
Wsirvrj HkfldumlfcB prof. dr. Melisa 5n udoritk mrni ni. niaitj IMS.
1 Slove niko -Delavsko L r Alnü In pevsko dndtro v Mariboru j*-1 blln dniitvp, ki naj ti Odtegnilo MnVenski- (jiljivq- n;1 uncial ne rft jr.L.ktaCiit b;i llOjl'LlLime 1ll jih pnvi-ujvjiLii s irtnvrnuku narodno tdrjo Njegov ustanovni oHfim sbor ]c tu 1. JuLiju i6m proriorlh mariborski: Slovensko íitninlce. Prvi rtruHvenl ursni-sednlk nudi uredacdntli pripravljalni m, tidboral Je bil fele:nlSld sprevodnik Sti'm n fikrbSttpk, nit- og!vdn5h slovenski H Klïda114Cnlkov Mii-mu. VlpAlntlrn in
fttaianljc.
Nameni, pa tuJl pravila Delava Korca travm»g-a jn pevEkcga dnsHva v Martboni so Ulil na mai podobni tirnim fiinvanske rti minier, v km uri .in m: ■'tirali skoraj izhlluenii mtiknl, Dimit vo s-o jiL nameril la noj lil pelje, skrbeli za Čitalnico In knjižnico. z.-i dmïnbnn Jlvlfrnjt, v katerem Ir tila " I. : I.-1 ! v F- " 11 nsmenfana pmm-Liiil pauorr.ast, posebej it, ktr se Je društvo «m amo vzdllévalo pred vu. m v izkupičkom ort puno i Likin pn-rtetov.
Ko si i ■»■ Delavska Pralno In pevska dnitivo 1er s i nvnr.s k n iitolnlra preselila v novo stavba NarodtLEpni iniTii n. i usa), stn rinlil i a n il volj n lapa dvorano In primeren oder Gledališki odsek Delavskega braloeifu Ir. pevskega društva je til podjetncjil : prvi je v Mariboru priredil vuf-dr i a i : sko le L''j v slovenščini — MorriJeveua Revčka A n rtrr-j r-k m. 7, 0:11-1I.11 : ki n; odsekom San-vanEke eiuilnkc v prihajal navzkrljt i-.-ivoljo najemanja dvorane v Narodnem domu. zaradi najemnine zanjo Ir. zaradi programiranja nJPT.m predstav min je vei poskuauv. do H si- odseka delovno povezala, inda .-.ule uohuda Delavskega bralnega in pevskega omiten it |. 150B ¡c korifnii uprsnleiifl sdruíltov sSove-nskiti gledaliških t»LL (Uberiinega Labora) v Drama ibdicm drijitvn. ki je bile. uslanovijeno M avgosla 1-B03-.
Glej: Ustanovni zbor sluvenfikega delavske (ta bralnena In pevskega društva v tiorlBom. — Slovenski poapiidar Maribor :s (]H!HI !?. F. vil.
Pl pus dr. R. : Štefan Skrbsniek. - Te Por. Mnnher t ilnzi) lïû. H. XI.
Dtkiimrnil H| w (ntf, [.¡nldjim.i 1H7S
123
Srkanji:1 igral ['er m a ri (f o r&key u Dramatičnega d mirni ob olvoril n razstave ■ Dramatično drsita l" Mariboru i>ri fiflji do 1QI4~ 7.2. lipriia 19ti7 t; Studijsi-Š:,1 ktljriLiici JVloribctr. OJ !et?e ph:i; destlt sedijo; firtmo HiirtnEau in igralci Franjo Majer, Zviiigo N-rtn. .4>z£re[ii (Jniuiefc in JDajiitu 5aiJino
Z, H.; Bilo je nekaj med njima, to vem sigurno, bilo je neko nasprotje, vendar o podrobnostih ne bi mogel govorili, ker sem po^ibil na vzroki:. Znano mi je. da je prišlo do nekih nesporazumov mod našimi voditelji, vendar so so počasi uredili.*
B. H.: Kako pa je bito s političnim nasprotjem med kliTŽkalci in liberalci t>b ustanovitvi Dramatičnega društva? Baje -Straža« ni objavljala programa Dramatičnega društva, tako da se je nekako distancirala od njegovega dela.
Z. H.: Klerikalci so imeli svoje prostore v Splavarski in v Lekarniški ulici in so imeli interes, da so forsirali nabožne stvari. V Narodnem domu pa je bila doma naprednejša misel, napredovala ,ie pri vseh naših prireditvah. Kaši voditelji so gledali prvenstveno na kulturni razvoj Maribora, so pa Selc na dingi strani gledali na tisto, na politično.7
Hjtrtmnn Kruno; Ustanovitev mariborskima Dramatičnega rirufttvn. Dokumenti 310 ven s k Cg£ glMLalJSkefta muzeji J L. Ljubljana 106?, sir. 26.
’ Kt'Nt>ur;uumtt med Delavskim bralnim in pevskim društvom Bflfcrlbor in Slovansko čitalnico pred U Sternovi tvijo DramatJČTiejuini d rut tv; i je sprniaio lekrnuvartjc mi-d njima, SLoVanskP čJtnlnitrji sl Je lastila večje pravice juri uporabi cifra Ln dvorane v Narodnem domu. menila pa Je uidi., da «n p red-sl a vi* Delavski «a brninega in pevskega drliatva iau nižji ravni; nbčimviVO da nepoučeno meni. kakor da slabe predstave pripravlja ^Ltiilria^kr* gledališka skupina, Nftfiprntja r,ii k*.- rojevala tudi aaradJ emoteiLh prednosti, ki so Jlli zagotavljan dobro LzbrunJ termi ni predstav Ln družabnih prir«‘diti!V.
1 Dvorana v Splavarski ulici 4 (FLosscrgasse). ljudstvo je utko Lmctlifj 7-n ■flpKarieO*, Je hSla na dvcr-Uču nekdanje gostilne Pri roži.. Pred prvo svetovno vojsko je imelo v njej prostore KatDTIBKo delavsko društvo {Knthol-lsiih^r Arbritervereln);	njih jr izku U.sluAoVitVe L lUlifl
gostovala Slovenska krSčansko-soclalna zveza, Zato so na odru uprizarjali 1udl gledališke Igre v sioveniftini. Katoliško usmerjena druJItva *o na njem. nastopala fte med vojskama.
Dvorana V I.i-lc-nmlftkJ udrl li (Apnth.ckcngri.RKe^ ji* bila v prVem nadstropju gosiLlnr »ZllF Stadi Gru/. (med vojskama gostilne »Rotovž*). Danes Je dvorano v Južnem delu stavb«- na.
B. H.: Kdo jc izbiral repertoar DiatnaLičncRa društva?
7a, H.: Repertoar so izbirali naši odborniki oziroma društveno vodstvo, to šobili predvsem pedagogi, profesorji ?. učiteljišča. profesorji z ¿dmnazLje. V društvu pa so bili zasiopniki* predvsem igralci, ki so imeli lolikn smisla za repe rtoar, da so vedeli, kaj lahko naš ansambel ustvari za mariborsko publiko,
B. H.: To ¿ic pravi, da ni bilo dramaturga, enega Človeka, ki bi, TO-ttno, izbiral repertoar? Ga je izbiral odbor dramatičnega društva?
Z. H.: Odbor Dramatičnega društva, ki je poklical tudi druge strokovnjake, kateri so potem lahko svetovali."
H. TL: Ali poznate mogoče nekaj imen teh svetovalcev?
Z. H.r Rekel bi, to so bili razni prosveta rji, med njimi, lahko rečem, da so bili direktor Schreiner, profesor Pivko, profesor Kavai. profesor Mravljak; saj jih je bilo več. dr Ligi h se ne spomnim; naši ljudje v vodstvu, npr, tovariš Kejžar, ki je bil vodja vsega, potem Dobravc, Bot. ki je bil režiser naših največjih prireditev, torej nekaj jih jc bilo, no. . .^
Ti, IT.; Zdaj pa, kdo je tekste prevajal?
HiMOVikim irjiu ¡¡. v kiiN-n -l i MnribiiriilcjL lmjiini<:;i in LCttiVn* (jlidiiLliitr MarJDor. Lfliialk
stavbe jc bil sredi prejšnjega stoletja pivovarnar Franc Tschdlgl. Ta j« dvorana v letih 1K7—L174 dajal v najem mariborski SLo-vanaki čltalnlcL» ki Je v njej na zložljivem odru pripravili! ved slovenskih gledal takih prertaliav, l, julija lKlili m' je v l.ekarni.sko ulico C (ljudstvo ji Je vzdelo ime t-apoLiTkiiric-ti-:) vselilo DrtiftLvo katoliških rokodelskih pomottifkov (KiitholJsnher Ge-Sellen-vereSnj, potem ko si |e bito v dvorani omislilo nov, = moderen* oder. Po prvi svetovni vojski dvorano uporablja]L »Orli. Ljudski oder. jcrščiinsko-sn^ljiSna i.vewi, Slove m;ku kmečka zveza. Orlice n d.- S L Julijem ¡924 Je moralo druiStvo prostore v Lckamiikl ulici zapustiti.
f3 trm glej; (Ljubša Manj*): Nstkuj zgodovine »Kal. drušLva rokodelskih pomočnikov* v Mariboru. Maribor 1925, str. 11—12.
" Zn repertoar je skrbela društvena 1 ntccidtncn. vanjo ko bili pn društvenih pravilih (objavljena so v članku Bruna Hartmana: Ustanovitev marLborSKe.ua Dramatičnega društvu v Dokumenllh SGM ilDUSJ tl. str, 31—33) Izvoljeni trije odborniki (na primer v sezoni I -11J 1!313 Franc Pajnlsart, Vilko WeJ*l in Jakob Novak, v sezoni 1915 1911 pa dr. Karl Koderman. Franjo Majer In Josip Boci. Zadnjo besedo pri potrditvi repertoarja, je imel društveni odbor.
Za prvo sezono 1909/1910 SO okvirni rifcprrLruir potrdili nu seji pri solili odborniki Srečko Stegnar, dr. Fran. Rosina, Štefan Medved. Ivan Kejžar In Peter Foč. Društvu jc pr| oblikovanju repertoarja pom-figol ravnatelj ¡Ljubljanskega sltivetiskega gledališču Fran Govekar (za pomoč v prvi sezon L so bo mu za hvalili na odborov! seji 13- maja isui), svetovat pa je tudi ljubi jans-kL Igralec in režiser Hinka Nučič. Ob začetku sezone J910 1911 Je društvo občinstvu predložilo žc tiskan repertoarni načrt.
Društvo s-i je takoj ob ustanovitvi nakupilo pri zalotnikii in ti&karju Andreju Gabrščku v Gorici vso tedanjo dramsko literaturo v slovenflčInL s knJLgaml, ki Jih. j c ob ustanovitvi dobila tako od Slovanske čitalnice kakor od Delavskega bralnega in pevskega društva, Maribor» ai je tialvarllo temelj za precejšnjo dramsko knjižnico, iz katere jc posojalo besedila drugim slovenskim gledališkim skupinam, zlasti po Štajerskem. z avtorji se Je dogovarjalo za originalna slovenska dela, ali za prevode tujih del. L. 1913 mu je izročil v hrambo vse svoje dramske spise In prevode JteJkoslovcc in slovstveni zgodovinar dr. Karl Glascr.
Avtorsko pravico j c društvo urejalo /. dunajsko agencijo dr. Kineftn. ki je z njo ustrezno ponodbu žu L. iyin sklenila zn svoj gicdn Itaki odsek mariborska Slovanska čitalnica.
Sestava repertoarja J|c društvu kajpuHu nakopavala nemalo problemov. Strnjeno jih Je Isioblikevat mi občnem oboru Dramatičnega društva v Mariboru dne 23. maja 15S3 dr. Radoslav Plpuš. ko Je dej a], (la Je »- . . izbira, iger pri rui-šein mešanem ljudstvu In razil čn-lh okusih jako težavna zadeva posebno, ker ni pri Izbiri od. nikoder InltlJatJve*. (Gl. knjigi zapisnikov, spravljeni v PokraJlnsbcm arhivu V Mariboru.)
V sezoni 19*3 ijh je mariborsko Dramatično društvo uskladILo svoj repertoar z repertoarjem c oljskega Dramatičnega društva, saj sta nameravali tesno sodelovati in iimenjavau pedslavc.. Ta jiinri jc bil n toliko lože, ker sta družno anagažlrali poklicnemu rcž-lKerJa Josipa Molka. (Gl.; Gradišnik Fedor: Zadnja sezona ecljs-kega Dramatičnega društva J 913 1914 — pred izbruh um prve svetovne vojne. — Dokumenti SGM (19flS> !■. str, 4.2- Mi.)
s Prof. Henrik Schrclncr jc bi! ravnatelj mariborskega državnega moikcgn učiteljišča, dejaven član in odbornik mariborakc Slovanske čitalnici*, orgnnistaior njenega gledališkega del^s-vanja. ivžlstr in dramaturg (gl- SfiL UL str. 243—214s. Prof. dr. Ljudevit Pivku (gl. kSl IT. Ktr. MB—3591 J« bil prav tako profcuor na ntgškem učiteljLšču. zlasti se j c. uveljavi] kot kullttrnHj-prosvcinl In telovadni «ManJzalor ter nsrodln.o-obrnrnbrtl delavi*. Prof, Ivan Mravljak ks: je MHtHii kut JfiraLcc — proh Ivah Favai pa kot igralec In kasneje, m «d vojskam:!, kut dulnVskt prn^vvtar In poLatLk. Poučeval h sta cia girruiazlji. Ivan Kejžar, predsednik DramaM Cncga društva, flJccr železniški nadzornik. Je bil politik (zIjlk-Lj j« deloval v Zvdx1 JuBoslovansklh železničarjev) Ln kuLiu.rru.-prusvetnL delavce, Ferdo Dobravc )*■ študiral pravo v Pragi, sicer on jc bn vnel igralce ln knjižničar; uradnik Jnslp Buc Je bil režiser, vodja drarnaitLčnc šole In ed.cn najvidnejših organizatorjev mariborskega iiramatičneiga drtijtvn (gl, Slovenski g]cdalL5ki Leksikon lil, str. t?;ij.
Mlflrti tflrnirL muTiborikeßtl D rani u (ič n ega dniilun br&tjn in iesirc Hrenovi (»OS urh’it ifkrCfi /. läiO), 0(1 ¡cu’f? prpli dušni: Zmagu f JÜSJf, gimnazijca Josip iJSS3j iJi Vilko (J5901
f.ni- iiiiffiijLŠčnica Angela (189S)
Z. H.\ Prevalj ali so jih naši voditelji, tekste pa smo dobivali tudi iz Ljubljane. Med nami so bili tudi mlajši, 'Jn Snudorl.1* Ta je imel tudi precej lepih uspehov, Tudi Rotovi profesorji, a teh se sedaj ne morem, spomniti,
E.	H.: Kako pa vaje? Koliko časa sle potrebovali za vaje za kakšno uprizoritev?
Z. H.: Vaje so bile zelo različne, saj smo imeli manjše pa tudi vsi j e predstave. Predvsem je bilo odvisno od prostora, kjer smo lahko imeli posamezne vaje. Te so bile v Narodnem domu. in s iver včasih v nekaterih či tal ni škili prostorih,11 potem pa v dvorani na odru sam^m. Najprej so bile ¿it a in e vaje in potem sc je razvilo. Bilo je zelo težko: najprej je vadila skupina solistov, potem pa še statisti pri vetjih prireditvah a k V znamenju križa. Rokovnjači, ko je bilo treba spraviti na oder precej ljudi.
E. H.: Koliko vaj sle navadno imeli? Neki podalek mi pravi, da ste pi'ed-stavo običajno naštudirali v treh lednih. Ali so bile vajo vsaj dan ali so bile zelo različno?
Z. H.: Vaje so bile zelo različno. Nastopalo se je v razmeroma k ral kem ¿asu. Vaje so bile dvakrat na leden, včasih je bilo potrebnih tudi več. To se pravi,
“ Hrenova trditev o mariborskih prcvnJjiLeili je prevellčaiui. Od mariborskih * vodi tel J c v* 3* ¡¿a Dramatično društvo le prof. dr. Ljudevit Pivko prrvisJt1] Bauireve otroške* spevoigro ¡■Htitiehi-m.ski pastlrjU, ki kc< Jö ^uiUräli 1!. JatiUirjO 1912. (GL. !RSG Sir» -374.]
Makao Snudcrl, kasnejši odvetnik, rektor tj-ubliunitk«: univerz in redni član SAZU, Je bJl v letih 190Ö—1914 dijak mariborske gimnaziji. Zjl Dramatično društvo takrat ni prevajal. Pač pis j« klit osuTKugaLcc prcvi’del MnlltruvL^a SJiopLltiä, vendar mj prevod uprizorili Bele v iilEirlbCkf-Bkem Narodnem gledališču 17. marca 3923. (Gl. RSG sir, 334.1
O tem ml Je akademik prof dr. Makao Snuderl pisal 18. maja ISTA.
i= SlOVönskji Cl^ilnicn j<i irni-Ln v gAjirodm^m, dorrni v 1. nadstropju tri sobe. (C"3l, yjipisnik 3. odborov« a-eje Slow čitalnice 29, decembra LSW, Spravljen Je v Pokrajinskem arhivu v Maribora-}
da smo za eno delo, seveda če ni bilo zelo zahtevno, imeli SO do 15 vaj. Če pa .iO zahtevali razni nastopi, da smo morali postaviti na oder večjo skupino, pa smo morati prestavljati praktiknblc. tedaj smo imeli, vendarle 15 do ŽO voj,
B. H.: Ali je kdo posebej skrbel za slovenščino na odru ali je bila to samo režiserjeva dolžnost?
Z. H.: To je bila režiserjeva dolžnost, so pa tudi prišli včasih znanstveniki, prosvetarji, profesorji, ki so tudi potem na licu mesta opozorili na napako.
B. H.: Kdo pa je bil to? Mogoče profesor Pivko?
Z, K.: Pivko je bik potem so bili . . ., ne vem več.
B. H,: Ste takrat el kali?
Z, H.r Ja! Kaj?
B. H,; Če ste takrat cikali? To se pravi, če ste izgovarjali, na primer, --l" na koncu deležnikov?
Z. H.: Torej pri nas je bilo vse to nekako v razvoju. Mi smo gledali na to, da i;ino narodu nudili čimveč prireditev in zabave. IM a rod pa je prišel od blizu in daleč in .h in o lin r:li skoraj vedno prenatrpano. Tuintam je bila kakšna igra bolj šibka, n n, na splošno pa je bila dvorana vedno polna, Bodi*] dvorana kot taka, tu rti sprednja dvorana in še galerija je bila tako natrpana, da smo se včasih, bati, da se bo podrla.
B, H,: Ko sva pri obiskovalcih, od kod pa so prihajali gledalci na pred-stave? Menda ne samo iz Maribora, ampak gotovo tudi iz okolice? Ali lahko poveste, od kod so ljudje prihajali?
Z. JI.: V Narodni dom ,w prihajali ljudje iz daljnih in hližnjlh krajev. Ce omenim, npr. Slovenske gorice: začelo se je pri Lenartu, potem dalje. Ljutomer, in Murske Sobote so prihajali, tudi iz Prlekije, iz Središča, Ormoža in Dravskega polja, mi pa amo šli gostovat v razne kraje.
B. H.: Ali so bili ti obiski organiziran:? Recimo, ali so se gledalci na predstavne vozili '¡ifflo z železnico ali so sc vozili tudi z vov.ovi? Zanima me se en podatek: rekli ste, da so gledalci prihajali iz Sobote. To je namreč zanimivo, zakaj Murska Sobota je bila takrat pod Ogrsko. Če so gledalci res prihajali od tam, bi bil ta podatek zelo dragocen.
Z. H.r Bila je skupina Slovencev v Soboti, vem, da so se oglašat: in rekli, da so prišli gledat, kaj delajo naši Slovenci na naši severni meji.1- Gledalci so pa včasih prišti tudi z okiotanimi vozovi, kadar smo imeli kakšno večjo prireditev. Je pa bila navada, da so prihajali zelo radi na naše prireditve, ker je bila to ena naših najbolj severnih postojank.
B. H.: V dvorani .so bili sedeži razporejeni tako, da so bili spredaj fotelji. Najbrž jc bilo tako, da je v parterju sedela narodna idila, na galeriji pa so bili preprosti ljudje. In kdo so bili li preprosti ljudje? To me zanima. Reti mu, mariborski delavci, kmetje ali kdo?
“ Trditev Zmaga Hrena (m 30 Je trebi vi-ndarie Jemati z rezerv«), da so ITckmnrrl^ebo-f-onrn obiskovali slovenske predstave v M;.riboni prrrl prvo svetovno vojsko, bi dopolnila podkujte Ih takratnih Mikih med SlnVoneJ «Pokru J Muri', meti Avstrijo sn o^n ku. I,- MniLbnra flO potekali kanati (ti mejo. po Kaicnh so v Prekmurje Skrivoma spravilo 11 moborskc knjipc (r-a-pnirtnik akcije Jl: LiIL v z.afleiku HevcldeEeiLh Ie1 rniinbanikJ hi[i|u3Lu.vec Franc Kovatlft) m mariborski iirilllk Klavrni ki L|' 'poriar. (fitl. LjdL' I.oJ/O! Roj Z? n'vrriin Mr-vtrrrrfcp inejn !»!(—19]$. MuriImr 11117. s:r ;55- 256 j Mariborska ainvpnaltn MtaJnlca h. Je I, IJ05 70 svojo bralniio naročen dvojezični (nvidinrKkL m hrvtitski) list MurakOz (Mcdjlmurjei jGl, zapisnik L. odPorovt seje n n 0 22. ilrrmhrn 151)5. spravljen v Pokrajinskem artllvu V MII ribon il, ki ir izJinj.il «d 1ZHS. d« hub. |«ta v Cnkovni. Ka: pomeni tl:, so si: mariborski C5tain1ifiri' aprol! seznanjali 1 poLoSii:em Hrvatov Pl Siltivioiccv mtimij ujirske moje. Prckmur*r-Subtii2flnce Je uiouttil privabit] na mariborsko iilnvcnnkc predstave: mrrnopvai niaritJOrskeeJl Dramstiineiiii društva, cerk.H'ni pudihlraf Frnpc Horvat, ki Je takrat slikal errfcvi v zabodi 1 Ul krajih Prekmurja.
2. H.: Na galeriji je bilo vse polno ljudi, predvsem delavcev, potem pa razne služkinje, hlapel, ki so z velikim zanimanjem hodili k našim prireditvam, ker so videli, da si bodo nekaj pridobili, torej iz naše literature, Je bilo pri nas posebno dosti take mladine in obrtnikov, katere smo spravili tudi v naše vrste, fante, ki so bili pri nemških in nemškutarskih obrtnikih; bili so kar srečni, ko smo jih spravili k našim prireditvam, najprej kot gledalce, potem pa smo jih pritegnili in so bili naši štatisti Ln tudi igralci.
E. H.; Kaj pa dijašlvo? Ali je dijašivo smelo zahajati v Narodni dum?
2. H.; Dijaštvo je smelo zahajati v Narodni dom. Tudi sodelovali so pri nas. Zelo odlično so sc pokazali pri prireditvah, ko smo igrali. Interesantno je bito tole; ko so dijaki vprašali profesorje, če smejo nastopati, jim je profesor Vales13 rekel; -Vi veste za pravilnik, da nihče ne sme javno nastopati, To je oficiclno. Na drugi strani pa. morate vedeti, kaj vam veleva narodna dolžnost,-O teh dijaških prodala vali bi io dalo mnogo govoriti. Dijaki so nastopali z velikanu!; mi uspehi 2 Desetim bratom.1'1 To jo bila ena izmed imenitnih ločk. flu-ilovat so tudi šli bodisi v Slovensko Bistrico, Ptuj, Lenart. Ruše itd.
R H.; Kako pa je bilo s prodajo vstopnic? Ali je bila prodaja vstopnic posebej organizirana?
Z, H.; Prodaja vstopnic ni bila posebej organizirana, kolikor je meni znano.Ljudje so sc kar trgali za vstopnice, kadar je bila pat nova prireditev. Mi smo morali večkrat ponavljati kakšne igre, ker so bile razprodane, pa so se ljudje trgali pri blagajnah, da so dobili pravočasno vstopnice. Mogočo jo bila predprodaja, pa mi ni jasno.
R, H-; Zdaj pa še nekaj o gostovanjih! Zein bi me zanimalo gostovanje v Celovcu, Murd& vesti? za kakšne posebnosti? Vem, da ste po predstavi sli na izlet ob Vrbskem jezeru, da so vas lepo sprejeli, da se je z vami peljala godba, da je železnica dala na razpolago vagon ...
Z. TT.; V Celovcu jo bil nekakšen višek! Koroški filovonci ,50 nas lepo sprejeli in so bili čisto srečni, ko smo tamkaj nastopili. Nudili so nam vse, kar smo rabili. Igrali smo razne igre.1* Ena od naj lepših je bila — najbolj j c udarila igra V znamenju križa. Tam so nam dali na razpolago štatisle in gor smo šli samo s solisti. Bili so pa presrečni, ko smo nastopili v hotelu Trabcsinger
11 [’iof. Alton?, vmes Ji bil namtifen na marlborshsm dcicLnem Sen?Htm uiltrijsicu. ¡’¡i-
Umeval j*1 predvsem prirndnpls, a tudi simvfjiSčJ rt.O_ Gl.: Mirko T.eSiiik: ZriodtiVLsus marlbufaktMta učiteljišča od ustanovitve do konca prve svetovno vojske- — V: 100 let ufiltf)j?£čh v Mariboru (itott— in«3). Martbur lSfi-i, str. SO.
1,1 Jur£di6-GovckarJcV'C-.go »■Desctch-n hrntac su zaigrali Ertrar¡.burski gimnazijski maturanti (namesto da bS priredili valeto) v mariborskem Narodnem domu H. Junija 1014. (Gl. zoprnik odborovc srje UrnnVidin^a rl.r-u£lvn SL julija 19H.JI Gprizoritev je zrežiral Maksu Šnuderl in v njej nastopil tudi koe Igralec.
Mariborski glmnazljcJ so leta Iflla. In 1B13 prirej ali v Slovenski Bistrici predstave v korist mariborske djjaSkc kuhllijCr prvo letin s« uprizorili igrn »Testament* (Muksi» Sniideii: p. . . smo Ju menda posneli po Dom in svetu, ne pomnim, kdo Jc Pil avtor ., ,«)■ Leto kaHneli: pii pripravili s tokov o	uniforme*,
o tem ml Je v pismu z dne is, maja iiiTi potočni akademik prof. dr. Makso Snudarl. Ukroti rnL Jo naitel imena iIstih svojih tovarišev» ki so jih je mogel spomnili, da so v teli dijaških uprizoritvah sodelovati: Miloš Vauhnik. Božidar GajSek, Vilku lli'eri. Milan Kuj5p in Dominik Cerjak. Tl so bill tudi med organiziranim? stiiilsti jparibcmtkrgA Dramatičnega društva. Takoj po končani prvi h v tu ovni vojski so se znafill v Mariboru med Maistrovimi borci. V SrvudCFloVL režiji BO spomladi I, 1UL9 sodeloval? V uprizoritvi NUiičeVega -SvetS- v Narodnem domu.
^ Hrenova domneva j e zmotne. li. zapisnikov odbornikovih sej mariborskega DramatLiS
nega dru&tVB je razvidno, cin jo imedo onia nizi ran u predpruduj n v n tu pni c, pa cela riljociruiaJO. Kadar pa Je kazal o. da obisk kakine prcdstaxrc ne bo dober, so ra ¿delili brezplačne vstopnice članom, .sokola. Obrtnega društva ln Zveze Jugoaltivan&kLh železničarjev. Dijaki so Imeli poseben popust.
" Hrenovo mnenje je zmotno, Mariborsko Dramatično društvo je v Celovcu .l-c miriva in samo dvakrat; ]2. maja hil? z WSlsunai Barrels Igi’o V znamenju križa In 13, aprila I9i3 z Ladislava Stroupežnlckcga ljudskim jgrnkazom Graj.ščak |n kllael. (GL; $lrini£k di‘. PiiVel, n., d., ati.'. 12.)
£¡>tt*(íO Uren knt aistr[jafti desetnik -med jprwn svítoima nojno
in potem no nas povabili, da smo šli s parnikom po Vrbskem jezom in njm v$e razkazali. Potem smo se težko lotili od naših bratskih koroških Slovencev.17
13.	H.: To se pravi, da ste bili vetkrat v Celovca? Ne samo i igro V znamenju križa? Pa veste, s katerimi doli?
Z. H.: Je bilo nekaj iger, vem pa, recimo, samo še za eno, od Jakoba župnika ali kako So. Meni se zdi, da smo s tisto igro V znamenju križa kar dvakrat šli. trenutno nimam na razpolago podatkov, kakšne igre sm-o takrat igrali.lH
■ Gnítovanje v CcLüvcm c vi. hnrr.anvn »mmJaivinsko sliki* V znamenju ter lin IZ. mal-a inis jc jjo r;i (.edinij e ¿;lx« veliko organizaciji ko. emolan Ivíuuíio, vtinlar riirodnu oitYíüujuie «ítjBinje, ZiisJ ki- z mariborskim. DraircotsCním druStvom dugo vririio Slovensko rti-lavtikb društvo 7.a Gtlijvi-n ¡n okolico, tiriíanlziuüjskn poi gii jc izvedla celovška Narodna Čitalnica pod pred-BctiKtvftm prof. dr. Franca Kom lita. Predstava Je bila v veliki dvorani hotela Trabüuinper na vcUkovákl cesti 5, v -edinem slovenskem narodneni trgovsku-nbrtnem p od j rt ju v C«Muvcu-(pt> formulaciji v reklamnem oglasu v koroškem čnNruku Mir). Na pot fc Ali igralska zasedba v znamenju k rila r vendar r. manj *uulsti.fr godba in pevci mariborskeGa Glasbeneiza dj-uSlva. v:;rgn 45 ljudi. Predstava Je na gledalce napravila mofian vtis. Dopisnik Slovenskega naroda JC omenit: s-Odkrilo rečeno, Prlčakuvali srno od znanih sgrnlnisv Iz Mgrtbnra veliko, toda talci-cluvrii<TioslLh kakor .so nam nudi M, nismo pričakovali.-« Poleg igranja -so Bicales zlasti pritegnili bogata odrska oprema In kostumi. (Kuliso Je poslikal diu&ivefli se-cnograf Franc llorvat. skice ?u kostume je li.delal Hinko Nučič, siabavki pu *0 jih \ Pragi ;; posredovanj um ftíUserja ianikiLjSnjORO gleda tiAča tjrnm.?, — Í.3I, zapisnik odborovc st-r nrnmatičnoga rl rušiva 3. novembra 1B1Q). Občinstva J c bilo dosti, ker so biLe takrat slovenske gledališke Igre na Koroškem nidke. Na predstavo se Je pripeljala skupina Slovencev culo s Ttrotakega.
1*0 predstavi je ÜbsNbr-nn društvo priredilo fir orkestralni koncert, nastopili pa F-n tudi pevci.
Gos lova nje v Celovcu Je bLl za mariborske gledališčnike družabni dogodek* saj sc* Usti dlan napravili Še izleti n parnikom po Vrbskem jezeru.
(Glej: Mariborsko DTnmadčno drufitvo v Celovcu. — Mir, Celovec 31(3812)21 25. V.- str, 145.
Narodna čitalnica v Celovcu. — SiovenskL narod, Ljubljana 45(19-12)11 J IB. v., sir. a.
Strma ek dr. Pavel, ri. d., str. tfl.
11 GL. Opomba 10-
B. H.l Kako pa v Celju? V Celju ste tudi gostovali?
Aha, niste bili zraven!
Zdaj pa bi mi morda povedali 5c kaj v zvezi z gledališkim delom. Najprej bi me zanimalo, kako je bilo urejeno, recimo, inspicientsko delo. Baje, da je bil inspieient dijak Makse Žnuderl, kasnejši rektor univerze,” Kaj jc bilo njegovo opravilo?
Z. H.i Inspieient je imel nalogo, da je spravil ljudi pravočasno na oder in da jo dajal znamenje, kdaj morajo igralci nastopiti.. Pripravil je vse, kar je bilo potrebno, In nadziral tistega, ki je imel skrb za rekvizite,
E. H.; Kako sle imeli urejeno tehnično službo? Baje, da jc bila garderoba zelo bogata in jo je kasneje ob ustanovitvi 1, 1919 prevzelo Narodno gledališče. Zanjo je skrbel Poseb. Kako mu je bilo ime?
Z. H.: Joi-C Poscb! Jože Poseb jc bil uslužbenec na pošti. In jc bil duša, kar $a Uče tehničnega deta in garderobe in vsega skupaj. Tudi njegova hčerka Je bila znana igralka, prvikrat j c nastopila. Potem j c bil Še delavec iz tovarne Gabrovec ■/. ženo. Že drugi so delali predpriprave za nastop, praktikabic in kulise, pa garderobo za večje igre, recimo za Ustoličenje ko Totemskih vojvod, V znamenju križa. Mnogo dela je še bilo pri razsvetljavi. Imeli smo plinsko luč, takrat N' Včasih smo morali postaviti lepe scene, a nam je bilo zelo otežko-čeno, vendar nam jc uspelo. Kismo pustili dela samo delavcem, zagrabili smo in Ludi mi pridno pomagali. In uspehi so bili vedno tu!
B, H.: Kaj pa kul bariju in razni odrski rekviziti? Baje je bilo vse to dobro pripravljeno, kar se vidi tudi po fotografijah, In tu je imel glavno roko Horvat, Ta je bil cerkveni slikar. Tort j, podobar, ne?*1 Kako se je odvijalo to delo?
Z. H.: Posojilnica^ nam jo dala na razpolago oder in najbolj nujne kulise, ki so bile tam v dvoran':. Uporabi jati smo jih morali tako, da so služile našemu namenu. Vendar so nekatere igre zahtevala dosti večji obseg, kulise in odrsko opremo, vendar smo uspeli, ko smo vsi skupaj prijeli, da smo lahko postavili res primerne pripomočke, Že dobro vem, kako sijajno je bilo, ko smo prvič nastopili in zagledali pri Martinu KrpanuTS kobilo, ki so jo privlekli na oder. Ljudje so se čudili,, od kod je, vendar nam je uspelo spraviti na oder tudi druge stvari, pri Krpanu itd.
B. H.: Kaj so tehnični sodelavci, recimo Horvat, dobili kakšen denar za svoje delo?
Z. H.: Slikar Horvat je bit po poklicu slikar in je dobil denar za tisto, kar je delal več dni — plačano, ker jc več dni delal na tistih delih. Bilo je tudi nekaj
■ Moja dumneva. da Jc bil Makse Sr,udori Inspletont martborslcefia nrafiintičnofia Umitva, jr brer podliLiju, tudi r.: bil :rmJ njegovimi	IdsplrlOdt Je CII ElmnaziJOC Vilko Hren,
brin Z:,■;.£■> Hrena. (Sporočilo akedcmlka prof. dr. M: ...a Sruiderta manj ul. maja iDTJ.h
i.. 19L-1 ao namoraYHiL v Narodnem dumu ca mostu L oLoJrtHCm generator, d» bi modli v dvorani :n ¡m odru uporaLiim LI električna luči. Toda vojska Jih Jo prehitela Ir, Jim namero prepredla.
Prane rFranCliek) Horvat, rej. HO. novomhn; ]ij7j pri Sv. Anton« v Stov. Rnrlond, jo cll cerkven L podobne, V Gradcu jc obiskoval obrtno goto, nekaj Časa tudi deželne Akademijo. Po-allkAl ja vefl cerkva im Štajerskem, Hrvatki-m m v pickiriurju. klikaj ju kullsu tj podeželske odre :1.1 Slu.-, i-skrm jd LLL iviL'd vojskama ■dokt-raoljskj slikar v Nircdnim elcrUUiŠCd v Mari-boru .o r, liti ^-o	iiliupjieurji Signal] v Srbijo, kjer .o v Breeradu 24. juniju 1943 umri.
(Gl.: Bale V., HaimHU dr. Gr.. Dostol t- SteSibJeJi dr. A,; Wail ierkvml kiparji [|l>, — [.j n bi L-:- krir-ftEiske ume L n o sl j. HarlCor l (1914)1, sir. 7i- NnSe alike. — Dorn In avei. Ljubljana 13(1 BOO) tir. IM.; sei. j ;ir. 3SS—lisi.; Podatki pT<ii. Viktorja Vrbnjaka li Pokrajlnskeua arhiva v Mariboru.
b ijistniiii Narodnega doma.
PTCdBtavn ju bila v jn-vJ neninf n. aprilu lili. — Gl, R5G, sir, JT3.
drugih delavcev, ki so bili res plačani, vsi drugi delavci pa so delali ; spolno m a zastonj Iz samega navdušenja, da smo tudi Slovenci sposobni kaj napraviU.
FJ. TL: Ampak Tira matično društvo vam je kdaj ob zaključku sezone priredilo krtki™ večer ali kaj takega?
Z. H.: Dramatično društvo je moralo gledali na blagajno, da smo lahko kupili marsikatero drugo, bolj važno stvar. Za kakšen poiirek so So da Ji.
Je pa, kot sem pozabil povedati, naša garderoba bila zares velika. Imeli smo sroCo, dft je tovariš Kejžar dobil iz Trsta ogromno količino garderobe, ki nam je služila potem kot nekakšna prava podlaga, Potem so jo izpopolnjevali naši člani In članice. Delali so brezplačno in pomagali, da se je povečala naša gaitderoba, katero smo potem odstopili Narodnemu gledališču v Mariboru.*4
B. H.: Hinko Nučič naj bi imel ia pred prvo svetovno vojno dramsko šolo v Mariboru. Potem iz tega ni bilo nič. Šolo je prevzel Boc. Kako pa je ta šola delala?”
Z, H-: Boc je bil naš režiser. Pri izbiri posameznih diletantov jo imel kar srečno roko, imel lepe uspehe. Obenem je vodil tudi maskiranje. Enkrat smo imeli tudi poklicnega brivca, ki je delal v nemškem gledališču; prihajal je k našim prireditvam in nam pomagal.
13. H.: Kako pa je Boc delal v dramski šoli? Čisto po igralski plati? Ali ste študirali posamezne odlomke, recitacije ali kaj takega?
Z. H.: B oc je imel precej vpogleda v gledališka dela. Baje j c imel nekega znanca ali sorodnika na neki šoli. Zahteval je, da se pravilno recitira in pravilno izgovarja in pravilno naglasa v posameznih stavkih, in je tudi pri nastopih, hod is i na odru, bodisi pri vajah iorsiral gotovi red in ga tudi dosegel,
B, H.:, Ali so hodili mariborski diletante pomagat na deželo društvom, ki so se ustanavljala? Recimo v Ptuju?
Z. H.: Tudi v Ptuj in drugam so šli naši, v Lovrenc na Pohorju, v Slovensko Bistrico. Dostikrat se je zgodilo, da so imeli d i let atriji: kakšnega igralca iz Maribora, recimo, da je bil tja premeščen. Tamkaj so potem ustvarjali dramatične odseke m so imeli povezavo med seboj.
Majer je npr. bil v Gorici in je imel tam neverjetno lepe uspehe. Nam je bilo sc vod« žal, da smo ga izgubili, vendar samo za kratek čas, ker je potem prišel spet nazaj.” 71
71 Morlborslto Dramatično dr-uSivo ji' osnovo odrske opreme, kali» in kostumov dobilo ud [fl,-Hrt n ¡.ki hi odsekov Slovanske Čitalnice m Delavskega hra:jirfiiL m povikcfia društva Maribor-MnoiUu jIK jf t. nakupi, k) Jih Jo s imunimi podporo veikrti: omogoeila ma nbo tri ke Posojilnico. Krepko avi bL- oprava In garderoba povečali v strnili mu mi. ko jo dolivale flnauini polom mariborsko pultllonci ncrthskfj m čutno. £lrf«Uific, Takrat Je rtroilvn ¡.n njegovega zi, k upniku in dliikkhji Carla Odit» odkupilo ra SDUO kron odr-kc oprime. [Zapisnik občnega iljon, mariborskega Dramatičnega druitva id. maja 1411.) Tedaj ju ugotovilo, ¿o Ju ;iL.'du jjarderobc društvo popolnoma preskrbljeno,; (jm.ng-nOa 111 rdjL mu j i	n> vsjiku, S-:: Luko I o k,SLiri jrav.no opremljeno
prodaiavtia, o lem. da Dl društveni predsednik Ivan KeJI-ir za Dramatično aruilvu nakupil gleiluLiiko Eorderutri) v Trsta, ni porogu. Res jju st je predsednik Ktjiar 1. mi an^uii.ni s Tutjiearil j,.vl(lLo:iinj S)iiiri-ii1;l:ini	IiISiiu-r;i.Vh, dn bL:i1:> mariborskem^ ISrns:i:.J. Oremu druSVtl
posojali gjirdvrobo. Takten dogovor Je druiivo imelo (udi ?, Ijutnjansklm slovenskim ¿.edalSSCem, Diamantno društvo je želelo puleli lili — torej po stoji prvi sezoni - Imeti dramske £u]j>, Vodil iiaj bi jo IjuJjjjriiijiki Ljjrahao in rcllstr Hinko tsuiiH, (GL sopIsjiJk odliorovr srje lg, maja lpltkj Društvo se je z njim pogajalo, pogodilo pa so ni, Dramsko Solo Je kasneje, od potiija ISIS vodil društveni reilier Josip Uue. Ta seje sprlCu težav. Su so JIH imeli s i.mluk.i mjcju Igralcev, leta lSk, sil predi Lj.bruho-m prve svetovne vujske. odločil in znCol druJkveno ftoJo za šminkanje.
* Franjo Majer, trgovski nitneSieijeiC, Jo Pil edLii niiJdcIavnej.Ub ln najbolj priljubljenju Igralcev morila rskrga Dramatičnega rlnjS.Lt:,. Koruic 1. ISE2 s,1 :e p r r ■ s L- L L 3 v Gorico, lam v okviru Sokola msnoval gledališče, vendar se Je Se naslednjo leto vrnil v Maribor, klor Je bil izvoljen v odlii.r j n InlendaJiou Drumstliriug:i JruJlva.
V lom smislu je [rubil popravili jinvedbp u njim L' SLuiocisktOl gli d rllšk l i 11 lekiUtOtld U, Sir. +55.
B. H.: Kako pa je bilo 7. oglaševanjem predsEtiv? Baje ste imeli nilm- težave z njim. Se leg? spominjate?
Z. Ti.: Plakatiranje je b:lo zelo težavno, ker smo smeli plakatirali samo na slovenskih hišah, leh pa je bilo prekleto malo v Mariboru, ker je bil kapital v nciraških rokah. Tako na primer nismo smeli imeti naše zastave na Narodnem iiomu, nismo je smeli obesiti na cesto, temveč na dvoriščno stran. Tako so nam pač Nemci pri vsaki priliki nagajali, a mi smo si anali pomagati, Cez noč smo plakatirali, predvsem pa smo delili listke. Takšna je bila naša agitacija, sicer pa. niti ni bila potrebna.
B. II.; Ali ste delili listke takole po maši, ali ob kakšnih priložnostih?
Z. H.: Delili smo jih tudi masi ljudi. Za predstave pa so izvedeli tudi po naših časopisih, Sami so se zanimali zanje in prihajali k nam in so videli pri tem velik napredek,-7
B. H.; Kako pa je bilo s tisto zadevo z -železno zaveso-? Prej železne zavese v Narodnem domu ni bito. Potem je magistrat prepovedal predstave, to je bilo, mislim, 1912. leta, Ta prepoved je bila najbrž utemeljena s tem, da je bil v 19. stoletju velik požar v Burgthealru. Potem so v Avstriji pač zahtevali, da ima vsako gledališče tudi železno zaveso. Baje da je Celjan Rebek uredil to zadevo, mislim na mariborskem odru, kaj ne?
Z- H.l Mariborčanom je policija zabranila predstave tako dolgo, dokler ne bi imeli železne zavfese. J n se je U> zavleklo skoraj za pol sezone. Nam pa je tovariš Rebek to zelo lepo in v popolno zadovoljstvo rešil, tako da smo imeli v redu vse to, kar so oblasti zahtevale od nas.-'
B. H,: S katerim režiserjem ste najraje delali?
Z, H,: Z vsemi, ker so bili vsi prav dobri,
B. FL: Se eno vprašanje; Ali je bilo med mariborskimi igralci v Dramatičnem društvu kaj trenja za vloge, ali so obstajala kakšna drobna gledališka nasprotja?
Z. H.; Ja, so bile malenkostne stvari, tudi. Med drugim se je zgodilo tudi to, če si prikličem v spomin: Med našimi diletanti je bil eden precej nepriljubljen. Takrat je že kolikor toliko zaslužit, ker je bil v službi, zato nas je gledal s strani in nas briški ral. Nekoč je imel vlogo, v njej je prišlo na vrsto, da sc ga
Dramatično drušivo je imelo ¿u Avstno-Ouiske; vos čai Dude min v. mnribortlcim neruskim mestnim ¡¡vrtom, ki n Lkalt nr m rnnrtil rlnvollti, rln h| sr v ¡-prrr.ilt erri TTiesln , rojflVUk ilo-venski it;■ 'L,,'.11sici plakati,, znto Jc društvo pradstavc o Rla-Sevnlo po slovenski.!) Časnikih, vanje piilHSSio reklamne letaki na p n'Ustave, Jih puilijain iiurilii3r;-kii)i trgovcem — sinvonccm. da st) jih ra teh, : I i po lokalih, rodni ju hom in goEtilnitnrJeni pn rtcirii. dolilo pa jill Jo iiltli obiskovalcem predelav Druitvo in slovenski politični zastopniki e-o su ¿as-lran prepovedi oijla-fievanja predstav i lepaki pritoževali mestnemu svetu, državnemu namaatnistvu v nraoeu m UJirsvnrAiM sniliifu tui Dunaju, E’rviC ko hiH Klnvpnskl plecULliikl plakati nalepljen L po M JI rt h o ru :?7. lobruarja 1913 za predstavo O. Mtslerjevona Ben Kurja. Toda ker so Člani druitva (Sleihar. Troha in neki delavec] s tem prekrfiU formalne predpise, so bili srctlrnnp, plakati pa pro lepljeni. Prnblcrn Javnega razobcianja slovenskih gledaliških plakatov im Mariboru til bil razrešen tlo razpaslo AvHtro-DgTSIte. [■G].: Strniš--k dr, Pave], n a., sir. 5—T.|
!* Po zelo us rješnl nfclgiU lfl09f|S1i In Se tj ulj ie trt zaielku naslednje seiono jo mariborski Iilesml	ritt v;,vrl rarmbann Kulturno tlelo V TiartHjnem domu, tako da Je Z OdloCb« IS. muren
IM L prepovedal v veliki dvorani Narodnega (loma vse predstave in koncerte, dokler sc ne napravi iLJltJ*n;l ¡ULve':;i na odru, Gledališko .suzenn se je tedaj moruln konOntl te marca. S lem je odpadli? tudi novo BostovRTije ljubljanskih slovenskih Bledaliitnkhov, Lastnica N ar-odtiefiiL doma Posojilnica v Mariboru Je takoj poskrbela sni iclczr,'-. nivt-sr, v vse lokale je mipeljjiJe maalino Inč In :U- druge VarzioslEie naprave*, hkrati pa se Je pritožila n) uprpVno HodlSCe na □tltiaju zoper mnslElrflto™ OtllOfbO, Dunajsko sodlSCC Je mase d Mri, da maetetrat hi pristojen za rese vanje gledallitelli zadev — ¡tanje je imelo skiboii o. kr. namestništvo v Gradcu, n oricovor Jo prispel takrat, ko st- bile ¡¡perm: fiumanjkljivuKti J.e Odpravljene. Nnvn p|rd;i|tikp BBZOflii pa so Jo rr.uiilH zafci 1 šele 1- dcccmbrn I3M-
Železno zaveso Jo i ¿dekli ivati Rebek, ključavničar Lz Colja, omaiibtalor slovenskega nbrt-nlšlv.-i, pojiti^ 111 ¡J-onnilSkl ljubitelj, !GI r. K. f= Ivan Kejiar: Sloonriskn gtcdallllCe V Mariboru - Marlborelrt slovenski kolodor zn :cto eius Letnik i, Maribor. Vilko WelxJ lili, str. ea-H.
D P.anu Iteboku 01. SDL III, sir. 53.
premlati. Na tisto vlogo smo opozorili nemiltgga direktorja Sn-’tfejü,“* da bo videl lep prelep. Takrat smo fanta lako premlatili, da nas je pulem pustil pri miru.
B, H.; Bed a j ste me spomnili Sicgoja, direktorja nemškega gledališča. Kakšni pa so bili odnosi meti netnSkim gledališčem in Dramatičnim Htdjštvrjm?
Z. H.: Odnosi so biii kar dobri. Oni so prihajali tako incognito k nam, da so videli, da smo bili — oziroma da so bili naši ljudje talentirani. Med drugim so nas poklicali na neko prireditev Schillerjevih Razbojnikov. Nemško gledališče namreč ni imelo primernega zbora diletantov, zato sh nas naprosili za pomoč. Prišli smo tja in nastopili. Med nami je bila kar lepa povezava. Pokazali smo, da smo organizirani. Omeni m naj še to, da srna imeli svojo skupino; največ je bilo dijakov, nekaj uslužbencev in vajencev, obrtnikov itd. obirali smo sc, in s tem kadrom jo lahko odbor računal, da burno nastopali, kjer nas bodo rabili. Imeli smo svojo zastavo in tudi svoj oiji odbor in so nas povsod zelo lepo upoštevali. Tisto zastavo pa smo potem dali v muzej. Pozanimal se bom, če še sploh obstaja tista zastava. Na oni strani smo imeli masko Sofo-klesa in grozdje in favna z napisom Organizacija naprednih statistov Maribor.’®
B. H.: fte eno vprašanje: Narodnostna napetost v Mariboru je bila liste čtise zelo huda. Zdaj je vprašanje, ali je nemško gledališče bilo v lem toku ostrega nacionalizma alt pa so bile med nemškim gledališčem in Dramatičnim društvom vendarle neke vezi po liniji gledališke umetnosti.
3 Zmpgn Hren )c imej v m lil ih direktorja morHjorBkcpa ni'rriikeEd mestnega sleda] lifa Cïustnva SJiBÉia m (fleüiiliiliKifL rndu iijegL'Ji'V, ki ji- v ifltiJaHiki m žiVijvriJJ rtfiniiktiifa .Maribora iHUflHU '.'Jdnopin vlnj; n Gustav Sloge je postal rlin-k Lr>r rr lil rib c m kr Kil i umi keiia -liil:;'.iAt';i \ v Lia ni [?m Ul 4. lier i>;i je je slabo uspevalo. Je SIokc 1. 10i4 zapretil za feoncciilo, da bi lahko uprizarjal lud| Itincniiitojjrafske predstave. Gusliiv Slejje ju Imel kinematograf v nekdanji kazinski kavarni. Med vojskama so Jv Imenoval Kino Appi.<i. 7- njim M' ]v fMjslav ¡Junic preživljal, i'«ii m ko jo s sezone Itlftlll mltljiiello delu marJtmrsko nemško pIcdaLiSče.
“ 5t:i Uprizoritve z Vriska jtampuizeCij e Ju InurLbunijto JJrc.tïi ai I Crm drilSLV>0 potrebovalo ¿[fivllno stal Iste npr. v updiorllviti V znamenju križa, urn Hor tjuo vadisZ. mus supnlk, Gospod jjikob). V il:m.. šEionl, loio mil. ju na priliko jnaslopljo kur um dllotartov m 111 dllruintk. Statisti jd bili večinoma dijaki mn rihnrsjc Ih srednjih fnl. B-LLi su razposajene dj‘U,SČjna. NJSlIOV vodja jo im muo5 VjiLihnlk. rojen 1. junija inPfi v SenttUn; maturiral j,- ■ mn na m url L i .r.ski gimnaziji, med vojskuma p;> ju bn tidveintk v Mariboru. Ta Je v UljaSki uprizoritvi lurr-Ln» Govekar JevcEH Oe-JClORa bruni 14. Junija IšH ndličnu odmral Krjavlju, Zibu trik jo ime vstalo Id vndi vi s (Miha Krjavelj).
Kur st* Jr mladim statistom zjizdejo. du J Lita društveni odbor .til tehnični vodja Josip Fosvh kr-iitlLn pravice, so sl- združili v neformalno «Unifevg nnrodnu-ifiaprcdnlh slovenskih statistov v Mariboru». V njeni ni LuJu nu'sLa za klerikalno ali nomftursko usmerimo mladino, T.rko orjf&nl“ rlriuil Muli M 3 so pr| vodstvu tlriimjillčnedii drtJitva dosegli, dfj So |j i V kaki predstavi tl ubili za na(frndo lotliek. piva in veliko skledo fižolove sotatc s cehu];..
V J Kriv L liLï.Mi'KiijLriuïtl Mi ;,l iiailBli umislili ¿0 zasbtvn. Km riTtmirj.i podobarja Franca Horvuia je un polovico stan- materine rjulu' naslikal Starogrško Igralska masko, okrog njo napisal um- druživa, obrobil pa sa Je ç slovensko trubojnka. v, jat tl VI, ji, i mj. m il-ri. LIE na sulico — plu-i In bi ki rekvizit. Na zastavo au morali ub kumičm-m obredu prisedi novi dlani rim-Iva.
Ob Izbruhu pi-vr svetovne vojski1 jo ji1 spravil uit fiebl doma inspldcnl Vtlko firm, bral Zmajfa Hrena. Ko jo avstrijska pollelja Btlltsia za revolucionarnimi preporodovci. Jo nekega avgustovskega dne I. lin sam mariborski policijski inšpektor ffienicr nretirnl Vilka Hrena, pil katerem je nrikrll «ivtavn druJiiluc stati stav. Zaradi irobojnlcc Pa zastavi H' avdlto-r tv-huiu-Vilka Hrena Dbtoill pri-porotl o vs k i ■ konspiracije t srbi. ObiotunL je k> m-ijda dokur-n .i , jo n insko na rasiavL prerisana Iz Solskv knjlfic in r.c prpkaziijo srb^k.ua kralju Peira T. Vilka Hrena =e Izpustili iz zapora tele pozimi. Hrialuiil sl je OiKjlakO p. V. (polltlsch V'rdnohtLd), ierudj Česar jo kzKmfjc v avHtrlJskL vojski hudo trpel.
Zastava je IslLa spravljena v arhivu maribnrsjtccn pblLciJikesa poveljstva. Ob prevrniti 1. m IS ati! je M.ilülrovji pre.stuVOljC* Vilku Elroil In MltoS Vauhnik s Se nrkuj nekdanjimi shitiMi odkrila mi ponnu m je na čefu (utiiT od nesi n tez Marlboi v stanevsnjo Vilkovih s1ar$ov, O Lem gl oj: (SpurluS)" Velej zdajalskii ra stavil. (Htmldna povesL) — Mniiborskl délaver. Maribor d (15-iii) n". II. Hi., vir. L; SB. lï. III . Sir. 1. SS. 13. UT., str, l. .Snmlnrl Miiksb: Ir starepi hî iriber.i. EzdSjaiskit zust.nvrj. * Večer, Maribor iii (LîfTÛ) Lil, 13. V., Str. a
AkndcoUlt prot. dr Makso Snurn-n ml je v pismu i dne 11. nuirrn lson sporočil, da za Špuri jev članek v MnrLbtireKem delavcu ni vedri: nji-kev n p hi delovanja mariborskih ntmLstov in njihov Ib mi.nv k pclLeljo je aastel tedaj neodvlsnii od apuri jrvcjjp členka Izpred Šestdesetih Iti. Fn finuderlnvcm mpijnju Ji' jn pnevdorllm Spurlu.s Skril njegov guTinaiijEkl invsrit Miha Krjavelj pri.iJicilriUt jiek-danjesa društva atatisiev itfiJiiS Vauhnik. V pizn-tu rtu jo dr. S n udari tudj razkril, de ji' Vilku v Iijuuovi ih tlsnku V Vet cru brut zmiifja Hrena Vilke Hren. diiiiv.-. H3-]el(ib upekejrm kap c Ln e, ki Iivi v r.J n bi Ju ni. .Mil ul jm. dnnua M-lctnl upokejenl odvetnik dr. MlLoS. Vitihnik, ki UvJ jul Ji term v Zn Nrintijl-
2, H,: Po liniji umetnosti je bila neka povezava. Kajti oni So vedeli, da srno mi diletant je in so nam sli zelo -na roko, pa smo jim tudi mi bili pripravljam svetovati in priskočiti na pomoč,31
n, H.: Mislim na n>, ali je bilo mariborsko nemško gledališče prava ekspozitura nemškega nacionalizma,
Z, H,: F-kspozituca je včasih bila, kadar so na primer dajati razne igre, ki so smešile Slovane sploh, na primor, če omenim Dor Bbhmika a us Amerika.
11 Jlrj kikiLnlii 1, 'r 11 rj.^ili pcuve/iv med Ihrajmilliniin Unittvuin hi nemškim mestnim, medi-llitem m pr -lij. O njih ni v p; ■- n i Ktis druitvenoga odbor.-i nli trim. kl::; Jc IilIilj p;i k Linj prihajal imJnkiM igralce Dramatičnega druitva brivec in rrlier pokllcncBt mmikcg¡i gledal Isin, rinjhrl sn m I r>\-, -n ■: ki ylihd.nl ličniki izposodili v njem kakijie rekvizite ,ilL Udrsku opjvmo ia to nA docela poslovni pocHasIj. res no utesnili Maj p* kdaj 11 n ritn fi i n v m-miki uprLzoriivi kakinl sLiUati Ji viat Dnimalifutliu društva. in res si Je uiecnll Hdsu rnvnatfj nomSkeBi y|eri;ii:sia el iciiksi'n LB ra le e en relitcr ogiedmi ndevmlnimiL predstave sJDvenukiti gledališčnikov. To pa Je bile tudi vsa.
.■.LiLibc-ihkij m.juikn uuklJCjl 0 glediliSCi JTl bLlt> na Visoki umctrtfikJ ravni, V prlmitEvamJU, da bi h I z&BOtdvlLo obCLnptvo, je Imi-lii kaj piirs-in ]?rn;!riim. Vr''l I k. de j-jv: V Ujem j£ bil DdlUCTjCT aneretam In dramski plaži, ki naj tl glcdaliiftii ottingteiJe gmotni ureiLiik. SIoVOJIl-1 so t run riti i rr-U rj ncmilui gledališče kar zahajali. Član marlbors koga DramalOnliin druiiva Ivan Skvarča ]e na obenem .tli is. m*Je taij ta pojav napadel a trditvijo, da je «v mestnem nem-ikon: y1sdallsitj povprečno pri vsaki prudstavi ena treijina Slovencev,. Vsekakor Je imet v mislih pardtiTkj ne rigvnlj avedene Slovence.
V tej igri je bilo polno žalitev' slovenskega naroda, posebno Cehov,35 Polem pa so se spremenili razni direktorji in sc zamenjali, tako da lahko rečem, da so se nasprotja nekako ublažila.
E. bi.: Ali je s sodelovanjem v D rama ličnem ri ruši vu ta skupina igralcev gojila poglobljeno družabno življenje? Ali je po lej plati društvo pomagalo narodnostnemu ovedanju v Mariboru in okolici?
Z. H.: Kar se družabnosti tiče. lahko ročem, da jo bilo v.álo prijetno. Po predstavah smo vedno posedeli skupaj v prostorih Narodnega doma. Imeli smo velike debate, kar se je navadno razvilo v domači ples, imeli pa smo ludj pri reditve v večjem obsegu, ki so jih pripravljalo razne organizacije, na primor sokolsko maškarado, čltal niški ples, itd. Za maškarado smo lahko dobili in garderobe Dramatičnega društva kostume. Tako je nastala bolj pestra maškarada. Takrat smo lahko nudili nekaj zares kvalitetnih mask.
B. H.: Kako pa so amaterske igraloe Dramatičnega društva obravnavali v celotnem narodnem gibanju, tu v Mariboru? So jih upoštevali?
Z. H.: Zelo so jih upoštevali, posebno našega dragega Majerja Frančeka-Franja.33, On je bil ljubljenec vseh iena, ne samo poročenih. Tudi drugih! Ker si je s svojim šarmom znal pridobiti naklonjenost. Ta tudi drugi, ker so pokazali, da ne znajo samo igrati, temveč so bili silno družabni in podjetni in se je natod-jiostna familij» povečala vedno, ko so bili v družbi posamezni naši diletanti in člani drugih organizacij.
B. H.: Hvala lepa!
31 Ztuaeu Urin je Imel v mislih burno Elr, BOJim bus amerlka. Eti eo Jo IpraJl npr. v HčJe)J|| S. iishrujirj? J¡114 kot •ncJelJskn pope!Janški) preJM&VO 23 LJ Litis 1VC- p(j znlianlh cenah'.— ril. Hiirburiter Zel Lung 53(1811)13, 7, n., str. 5.
Dramatično druJf.vn pa se je mpee podobno Igro ’uril uprlo Ko Jo mariborsko nemfku peki ton n glotis 11 Sic ma] P 1S17 pripravljalo PprizprtEev Jr a me WaUbraiiil : ■ r: jf-k eg a dramatika Ernsta Hitter von Dombro^aHtEa, Jo odbor Drsmuttí n ega Jrv*tvn op seji 3t*. i*Wn im* sklonil protestSrati pri mariborskem nkvaj nem glavarstvu J n zali leva'l. fln se uplEorltev prepove, ioi tin -tii;iL[ nn^i' slovensko ljudstvo J n hujska proti ¿Uovencam ter niti sovraitvo mod. narodi. ki so naravno p:talilen! ilveil eden poleg tlrusega-,
O k.iiI. ti Je pisni S*snik SSksvLTiskl narti tl v notici ■Waldbrand v ¡ti .vri bor ti	h rt 13 (nilï)
Ilf, 75, V., utr. 1 — odgovarjal pa je nanje 3 luiMrhitLtjtm Was L n Marburg nlcht aufgülütiri werücn j.ilT aijfiborskl nemški Caanm — Marburgtr Zcltunj; ni i : ut u : n:,, aj. v., s ti-. 4.
« CJ1. op, 1.
Tiim3i;nii;ts sur le thttlrc Slovène de Maribor a v a il t la
première guerre mandiale
fin i960, l'uulcur rie 91 urlírte i parlé avec le '-petit perwiniUB« tie théâtre»-, /jiIIirii Hren (IJÎD1—Î9“6l qui fut figurant auprès tlu Cercle dramatique de Maribor (fondé en 1ÍID0) rj qui parût bill à SCS représentations déjà avant lit- première fimrre Iinmdialr, dans les amices tic 190!) ù ISH, (Maribor n euf de thèâlre professlom-L qu’stprès la, première guerre mondiale), [c feu llr-fn pouvait donc raconter des choses intéressantes sur la fondation du Cercle dramatique, sur Sri 11 rèpertoira, sur scs conseillers dramatiqucis, sur ses mttleurs en scène et scs interprètes. sur les repetitions qui avaient l(cu (leux fols par semaine et comptaient de ill i 15 pour une pièce OU même ïU pour une pièce plus importante, il se souvient de lYsprcssioti sur la scène fl du publie nui venait nombreux au théâtre meme (les pays éloignes, parfois même Cil calèche décorée, dp la Intimer mignifique du Cercle dramatique à (Jelover où ou avait une riche sués ut ure de scène tandis que leurs etfSilimçs furent achetés i Prague rc qui fut une acthm Impartante du point rie vus financier et organ i sali (. ï-e figuranl Hren Sf souvient ausii de l'école d'art dramatique rn 1912 qui était dirigée pat lé metteur en Scène .lustn Boc. Hren a raconté ausai que les figurants rie théâtre slOvèitCS avaient même leur propre organi salin n avec L'ilcndard u Sophocles et qu'ils eurent aiiri'S chaque représentation un hard lot rie bière eu mine mis avec un grand plat de salade d'haricot stts aux oignons. Il raconta liettueuup il'au 1res détails qui furent très import LUI là dans la vie de Lllèàire de l'époque.