KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1936. Št. 12. Posamezna štev. 1 Din. **** Slapar: METANOEJTE! (Zaobrnite svoje mišljenje.) Ko je sv. Janez Krstnik začel pridigali v jordan-1 Pokrajini in pripravljati ljudi na prihod Odreše-**COv, je nastopil z značilnim opominom: nietanoejle! "r to islo besedo je povzel za njim Jezus Kristus in •'stopil pred svojimi učenci: Meianoejie. zakaj pridalo se je božje kraljevstvo! j »Evangelista Matej in Marko sta nam ohranila to 8edo in na slovensko smo jo prevedli z: delajte jjpkoro! Pa vendar grški izraz nekoliko več pove. ''■Hi meianoejie pomeni: zaobrnite, okrog obrnili J"'0 mišljenje, okrog ga obrnile, če se hočete do-0 Pripraviti na prihod Odrešenikov. V dve smeri je bilo treba zaobrniti mišljenje Ic-'"jiin Judom, da so pripravili pot Gospodovo in izdali njegove steze. 1. Judje so pričakovali Mesija Oločnega in veličastnega kralja in kot političnega ..^boditelja, ki jih bo rešil rimskega jarma. Na tO '"kivo pričakovanje je Odgovoril Jezus z nielano-v|'e! 2. Tedanji judovski voditelji farizeji so videli ^ekovo popolnost pred vsem v zunanji, včasih k? 3 obredni čistosti. Tako so privedli nravno življe-(,o neke plitve pozunanjenosi i. Nravna dobrota je Jala brezpomembna fraza, bila pa je brez jedra in '»s »iiie, bila je na zunaj lepo pobarvana krinka, ki pokrivala nravno gnilobo. Tudi za to izkrivljeno ^^'.jenosl je veljal opomin: nietanoejle! Bogu ne , °stuj0 zunanja krinka in ponašanje, da je Abra- lk4ln njihov oče! To so pleve. Življenje pa je resno 11 od >n°sti urediti, kakor zahtevata ljubezen in pra- ^ ^Sovorno ter ga je treba do vseh globin in po bjjL^' le smer življenja že zavožena, jo je r a Zaobrniti) Četttdj s trdim bojem s samim seboj! (nI ')()'eui je treba zadoščevati Bogu z molitvijo in u()'"Vl-djo samemu sebi. Dokler ni v človeku te res-'• je njegovo življenje plehka fraza in njegova 'lo^'i'" n'(vref',ie pleve- Bog pa zahteva, da naj bo rJe- e*°vo življenje polno iskrenih nravno dobrih rJ,>..Un'' '° Je težko in zdravo zrno. ki bo pred **** obveljalo. ,,/aknj vel mco ima v rok i i n ho sežgal z neugasljivim ognjem." In v svojem znamenitem govoru na gori Kristus z vso odločnostjo zahteva, da morajo ljudje zaobrniti svoje mišljenje: „ Kaj ti povem vam: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljevstvo." Ta klic ..nietanoejte" si je osvojila ludi katoliška cerkev. Odkar jo je Kristus postavil narodom za učiteljico in vodnico preko tega kratkega in minljivega življenja v novo. neminljivo življenje v nebesih, doni po njenih glasnikih duhovnikih in bo donel, dokler bo trajal človeški rod ua zemlji. Vedno znova si nadeva violično oblačilo in pridiga resnost, nravno poglobljenost in pokoro. Če je življenje pri poedincu zavoženo, o/.naujii zresuiiev in zaobrni te v mišljenja, pa če je za to tudi treba trdega boja s samim seboj. Vsak človek nosi precejšnjo mero farizeja s seboj. Kar poglejmo, po čem se sodi v svetu tako pogosto človekova vrednost! Po zunanjosti, po denarju, po imetju, po nastopu in koliko po bleslečih. prazno doneči!] frazah brez vsebine! Vse to so prazne pleve, ki pred Bogom ne bodo ohranile veljave. Tako sodi človek, ki mu je ideal tostranstvo in se je pri njem ustavil. To je tisti mesni človek, kakor ga imenuje sv. Pavel, ki se je na tem svetu u taboril, kakor da bi ne bilo ničesar drugega več. In čim bolj se je modernemu človeku posrečilo izmakniti se vodstvu Cerkve in njenemu nauku, v leni večjem številu nastopa meseni človek, prav kakor pravi slovenski pesnik: Sem zvedel, da vest čisto, dobro dejanje svet zaničevati se je zagovoril . . . da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le lo med nami, kar um slepi . . . Proti takemu, tostransko usmerjenemu človeku postavlja sv. Pavel drugega, duhovnega človeka, ki je prepojen s Kristusovim naukom in po njem nravno izčiščen. človeka, ki išče v združitvi z Bogom svojo tostransko in onoslransko vrednost. To je usmerjenost, ki mora po božji zamisli in zapovedi oblikovati poedinca in družbo! V takem prizadevanju zori zrno za božje žitnice! Vse drugo so pleve, ki bodo zgorele v neugasljivem ognju. Stran 50. KRANJSKI ZVON Štev. 12. Če se danes v svetu tako ostro ločita meseni in duhovni človek, kakor se v našem narodu morda nista še nikoli, potem nam toliko bolj doni neizprosni klic nietanoejte — zaobrnite svoje mišljenje! V adventu smo. Cerkev kliče k zresnitvi in n ravni poglobitvi. Zdrami se duhovni človek v nas! V adventnem. času kakor nalašč praznujemo Marijino brezmadežno spočetje. Na Mariji nam je Bog kot na najlepšem vzoru pokazal, kako On sodi in ceni človeka. Ni nam za vzor postavil ne njene zunanjosti, ne njenega imetja, znanja ali nastopa, ampak njeno brezmadežnosl. To je vrednost, ki velja pri Bogu kot ležko zrno. Po njenem sodelovanju je zdaj po odrešenju tudi nam mogoče v milosti po zakramentu sv. pokore izoblikovati duhovnega človeka v nas, ki je po Bogu ustvarjen. V vsakem slovenskem človeku je misel na božične praznike ohranila nekaj nežnega in prisrčnega: nekaj, kar je kot neomadeževan spomin ostalo iz mladosti. Ali ne bi bili ti prazniki še dvakrat, trikrat lepši, če pretrese tudi tvojo dušo pomenljiv klic! Meta-lioejte in se pri spovedi očistiš bremen, ki morda težijo tvojo dušo, pa za božič sprejmeš Njega, v svoje srce, ki je prišel, da bi rešil svet greha, torej tudi tebe, in te povedel v veselje otroka božjega? Dvigni se torej in poišči si v i rži ve vode, ki teče v večno življenje! SEKSUALNI POUK Najbolj delikatna zadeva pri vzgoji mladine je pač ono poglavje, ki govori o spolnem pouku! Kadar je treba govoriti o šesti božji zapovedi, ima vsak vesten vzgojitelj nekak strah pred tem, da ne bi morda s kako neprimerno besedo več škodoval, kakor pa koristil. Razumljivo je, da se nekateri starši, katehetje in drugi vzgojitelji o teh vprašanjih vedno boje govoriti. So pa ravno o tej plati mladinske vzgoje razna mišljenja. Nekateri mislijo, da je treba mladini kar razkriti vse tajne življenja, čimprej tem bolje; drugi pa sploh o tem predmetu pred mladino ne govore in prepuste mlade duše, da si pač same poiščejo znanje in pouka. Pred par tedni se je o tej strani mladinske vzgoje precej razpravljalo po župniji; morda bo prav, če Kranjski zvon poda nekaj misli o tem delikatnem predmetu. Nevarnost prezgodnjega pouka. Davno pred Kristusom je stal v egiptovskem mestu Sais skrivnosten tempel. Od blizu in daleč so v množinah prihajali romarji tja na božjo pot. V tem-plu je stala v mali kapeli skrivnostna soha boginje. Noč in dan so gorele svetilke pred tem kipom, ki je bil zagrnjen z mnogimi zagrinjali. Množice ljudstva so smele boginji zažigati kadilo in prinašati pred kip darove, niso pa smele gledati obličja skrivnostne? malika. Pri tem svetišču se je nahajala pa tudi šola /••> poganske duhovnike, ali kakor bi danes rekli duh"' s ko sem in išče. Tu se je pripravljala mladina za <'''" hovniški poklic. Pa. tudi tem mladeničem je I" 0 skrito obličje boginje. Šele takrat, ko so bili nl'af J kadidatje posvečeni v duhovnike, so jih peljali P1*0 j kip in so jim odkrili njeno obličje. V ti šoli se je nekoč vzgajaltudi mladenič, M i kar koprnel, da bi videl skrivnostno obličje bog1"!1' Ker mu njegovi učitelji niso hoteli ustreči, da bi n"' , prej pokazali boginjo, se je posluži I zvijače, da 9 izpolni svojo željo. Nekega večera se je skril, v 'Sl1 peli. Ko so se stražniki odstranili in zaprli tempel',? je previdno približal kipu boginje in je začel P0''1, goma odkrivati posamezne zastore, ki so jo zakriv8 ■ Svarili so ga pogosto, da je zelo nevarno, približati ^l boginji in odkriti nje zastore. Gotovo mu je bi'0 \ s no pri srcu, ko je odgrinjal zastor za zastorom izpn< obličja boginje. Vedno jasnejši obrisi kipa so se i>"; to,!1 kazali, potegne še zadnji zastor . . . Pred njim odkrit obraz boginje, ki pa začne žareti in odsev«*1 v močni svetlobi. Mladenič se je dotakne, listi nutek pa pade mrtev k njenim nogam. Kaj je bilo vzrok njegove smrti, nam zgodba |U pove. Morda je bila skrita kaka priprava, ki je P" zročala žarenje in smrt nesrečnega mladeniča., mor" je bil strah, ki je povzročil njegovo smrt! Ko so Al (raj odprli tempelj, so ga. našli mrtvega, ležali p1'1 odgrnjenim kipom. Ta zgodba ima v sebi globoko jedro. Če se '"''I dcmii človeku prezgodaj odkrije zagrinjalo, ki za*1' va skrivnosno boginjo življenja, je to velika neva nost za njega, za njegovo življenje in za njeg0 nravnost. Človek mora biti na to pripravljen, teles" in duševno, da more nositi skrivnost življenja. Če greš koncem avgusta po vrtu, boš morda z . gledal na kakem jabolčnem drevesu lepo rdeče, ffle . jabolko. Začudil se boš, da je ta sad tako zg'0('1'' dozorel, morda ga. utrgaš in ugrizneš, toda takoj boš zavrgel proč in še to, kar si že imel v ustih. V s,e jabolka se je zaredil črv, ki je povzročil prezgod11)0 dozorelost, sad je skoro neužiten. Pretiravanja v pouku. goče Svoj čas je med svet prodrlo mnenje nekateri pedagogov, da je treba mladino obvarovati pred se ksualnimi zablodami s tem, da se je kolikor tao$ zgodaj da pojasnilo o spolnem življenju. Ta Pe »j, gika zgodnjega pojasnjevanja pa je doživela P°P j liasko. Proti temu so se dvignili resni pedagogi, ir,t njimi posebno znani pisatelj in profesor Fr. FbrseJ ki je spisal o tem posebno knjigo „Sexualet.hik »|,(. Sexualpadagogik". V tej knjigi odločno nastopa Pr°. temu, da bi bilo krivo seksualne krize mladine poin»n' kanja pouka! Treba je vzgojiti voljo mladega člove da bo močan zoper strasti, to je prvo! Sam P011 Štev. 12. ■'teh zadevali ne obvaruje človeka pred spolnimi zablodami. Če bi bilo celo od strani staršev zagrešono. da bi prezgodaj poučevali svoje otroke o delikatnih zadevah seksualnega življenja, koliko bolj graje pa .je •vredno, io, če nepoklicani posegajo v pravice 'in v Vz£ojo staršev. Starši splošno skrbno čuvajo, da• bi «» ubijali ol roško Fantazijo in razburjali otrokove du-da bi ji ohranili duševni mir in jo obvarovali pred nevarnostmi prezgodnjega znanja. Vsega obžalovanja in obsodbe je vredno potem tako poseganje v delokrog in v vzgojne pravice staršev onih, ki razkrivajo Nezrelim otrokom s pocestno gesto in frazo to, kar Otrok še ne more doumeti in ne ceniti. Kdo naj daje potrebna pojasnila? Prvo pravico 'a dolžnost imajo po naravnem in božjem pravo starši do vzgoje svojih otrok. Tako so tudi v tem najbolj de-likatnem vprašanju prvi poklicani starši, da mladini Povedo to, kar se jim zdi primerno. Drugi vzgojni faktorji naj ne posegajo v le pravice staršev brez zelo tehtnega razloga in ne brez vednosti staršev. Slar-s* imajo otroka vedno pred seboj in oni najbolje Vedo, koliko in kaj je potrebno govoriti o teh zadevah. Najbolj obžalovanja vredno pa je pojasnjevali je kar skupaj večji skupini otrok. Čeprav so morda 0-boci iste starosti, niso pa enake zrelosti, ne enake vzgoje. Tako skupno pojasnjevanje povzroči med mladino debate, še večjo radovednost, spodbudi one, ki Kaj več vedo, da sami drugim še več povedo, kakor je povedal »vzgojitelj" in tako iz lega skupnega pojasnjevanja nastane lahko velika polni jševalnica. Nekoč sem o tej zadevi govoril z izobraženo damo. ''a mi je rekla: „Meni ni o teh zadevah nihče dal kakega posebnega pouka. Samo po sebi se mi je odprlo, kako pridejo otroci na svet, ko sem opazovala rasilin-sWo in živalstvo. Spoznanje je prišlo, ko sem bila že dovolj stara, samo po sebi. brez kakih duševnih pre-*res]jajev. Kolikor je bilo pa potrebno kasneje pouka, lni ga je dala pa moja mati." Tam, kjer je v družini Pravilna vzgoja, lam se ni treba nikdar bati, da bi 'norela otrok radi tega kaj trpel, če je predolgo ne-Vedeii o teh vprašanjih. Neznanje mu ne bo škodilo, pa lahko prezgodnje znanje! Nekaj podobnega je pri človeku, ki ..prezgodaj dozori". Prezgodno znanje o spolnih zadevah je za "dadega človeka silno pogubno. Ne more še razumeti velikeg a pomena in važnost seksualnega življenja za °sebno in družabno življenje. Če se nezrel otrok igra ognjem, lahko napravi s tem veliko škodo: tako je VeUka nevarnost, da bi se nezrel otrok, ki je prišel Prezgodaj do seksualne pojasnitve. tudi s tem igral, sebi i„ družbi v veliko škodo. Mnogo mladine se ravno s moralno in tudi telesno popolnoma uniči, ker je Prišla v roke pobujševaleem, ki so zastrupili mlado dušo. Otrok, ki je pravilno vzgojen ne čuti nikake po-rebe po kakem tozadevnem pojasnjevanju. Dovolj ^ je, če mu mati pove, da je otroka Bog poslal v druj Zlno, kar odgovarja tudi resnici. Če mladi duši kdo nepoklicanih razkriva skrivnost i seksualnega življenja, se otrok razburi, njegovemu čutu se to upira, njegova duša otroško pokojna, izgubi svoj mir. Kako lepa in pokojna je otrokova duša! Bog prebiva v njej in z Bogom božji mir. božja vera, božje upanje in božja ljubezen. Krasno slika lepoto nedolžne duše naš pesnik Simon (iregorčič: „Pogled li čist, oko mirno V njem seva celo ti nebo . . . Ko v tvoja zrem očesa, Odprla v njih nebesa . . ." Pa pride človek brez čuta za i o lepoto in odkriva mlademu srcu stvari, ki jih še ne more pojmovati in ne nosili, lajne, ki razburjajo mlado dušo Še hujše pa je, če razklada te delikatne stvari tako, da v otroku vzbuja radovednost, slo, da izrabi naravno radoved-nosi mladine v pohujšanje. Ogromna večina staršev nekako naravno čuti to, da se te zadeve otrokom ne odkrivajo, dokler to ni potrebno, radi tega mladini o leni predmetu ne govore več. kot je nujno potrebno, radi tega prikrivajo mladini vse, kar bi vzbujalo radovednost in prineslo čitluku prezgodnjo znanje, ki bi mu lahko škodilo. Na nedolžna otrokova vprašanja v teh zadevah odgovarjajo pač tako, kakor znajo le starši in posebno matere; otroku povedo le toliko da pomire njegovo radovednost, da ga obvarujejo pred nadaljnimi vprašanji, vsi odgovori pa so taki, da otroku dvigajo spoštovanje pred človeškim življenjem in božjim ustvarjali jeni. Da bi otroci ne prišli v roke ulici in njenim poliujš-Ijivcem, skrbno pazijo, da otrok ne pride v družbo lake mladine, ki bi s surovo in nedostojno besedo otroku odkrivala seksualne zadeve. Otrok, ki je prepuščen ulici in slabi lovarišiji, je navadno izgubljen, kar se liče šesle božje zapovedi. Župnija Kranj Oznanila za december. Advent. Ves advent je vsak dan ol) 6. /j. sv, maša / blagoslovom, ne 1. Državni praznik ob 9. običajna cerkvena slovesnost. 4. Prvi petek v mesecu. 6. II. adv. nedelja, sv. Nikolaj, zjutraj po <>. s\. maši skupno sv. obhajilo za moške, ki imajo prednost pri vseh spovednicah la in prejšnji dan. Na razpolago ho tudi tuj spovednik. Pop, tira molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Pop. shod za dekliško Marijino družbo. 8. Praznik Mar. Brezmadežnega Spočetja, ol) 6. sv. maša Ž enim. in ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Pop. ob pol treh pete litanije M. B. Na to v Ljudskem domu ob 4. Marijanska akademija Marijinih družb. 'I a dan naj prejme sv. zakramente za advent posebno mladina. I?. III. adv. ncd., služba božja po navadi, pop. shod za žensko Marijino družbo. Sv. Lucija, sv. m. na Rupi v ponedeljek 16., 18., I'), kvaterni dnevi, petek strogi post, sreda in sobota pritrganje pri jedi, a je dovoljeno vživati mesne jedi. 16. Pričetek devetdnevnice k božiču, vsak večer ob (>. litanije M. B. zM Stran 52. KRANJSKI ZVON Štev 12. 20. IV. nedelj« v adventu, služba božja po navadi. 24. Vigilija k božiču, strogi post, ki pa preneha pri večerji. Ob 11, z v. slovesne jutranjice, na to slovesna sv. maša polnoč, niča, Med polnočnico se delj sv. obhajilo. Kdor gre k sv, obhajilu opolnoči, naj bo teŠč približna kake 6 Ur vendar pa stroge zapovedi v tem. oziru ni. 2r>. Praznik rojstva N. G. J. Kx., božič. ol> (>. sv. maša z dvema blagoslovoma in na to še dve sv. maši, ob 8. tri sv. maše. ob 10. tiha sv. maša. ob poil enajstih slovesna sv. maša z dvema blagoslovoma. Pop, ob pol treh slovesne pete litanije M. B. 26. Sv. Štefan, nezapo.vedan praznik, služba božja kakor ob nedeljah, 27. Nedelja v osmini božiča, služba božja po navadi. 31. Sv. Silvester, zadnji dan v letu, /v. ob 6. slovesne: litanije M. B. in na to zahvalna pesem. Župnija Šmartin pri Kranju Oznanila za december. I. Pričetek rožen venske pobožnosti. Vsak dan sv. maša z blagoslovom, med mašo se moli sv. ročni venec, po maši litanije Matere Božje. 1. Državni praznik, ob 8. uri sv. maša in zahvalna pesem. 3. Zvečer ob pol sedmih molitvena ura pred prvim petkom, 4. Prvi petek. Sv. maša pri altarju Srca Jezusovega. 6. II. Adventna nedelja, sv. Nikolaj. Zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob 8. po navadi. Popoldan ob 2. uri molitvena ara. rožni vence in litanije. 8. Praznik Brezmadežne M. B. Zjutraj in ob 9. mi sv. maša z blagoslovom, popoldan rožni venec in pele litanije M, B. Po litunijah shod Marijine družbe. Zjutraj vesoljna odveza. 13, III. Adventna nedelja. B. služba kakor II. Adv. nedeljo. 2«. IV. Adventna nedelja, kvaterna. B. služba zjutraj in ol) '). uri Z blagoslovom, popoldan ob 2. križev pot in litanije. 21. Sv. Tomaž, sv. maša v Zg. Bilnju za sosesko. 24. Zapovedan post. 25. Praznik rojstva Gospodovega, O polnoči Zahvalna pesem, poleni pela Sv, maša. Od poilseStih naprej 3 tihe sv. maše. Ob pol devetih tiha, iO|b 9, slovesna peta. sv. maša, ob pol treh popoldan pete litanije. Zjutraj vesoljna odveza. 26. Sv. Štefan, prvi inučenec. Zjutraj in ob 9, božja služba po navadi, popoldan ob 2. rožni venec in litanije 27. Nedelja pO Božiču, sv. Janez Evangelist B. služba po navadi. 28. Sv. nedolžni otročiči. 31. Sv. Silvester, zadnji dan leta. Zjutraj sklep rožen\enske pobožnosti, popoldan ob 4. litanije vseh svetnikov in zahvalna pesem. POROČENI 8. novembra Rakovec Janez, posestnika širi iz Javorniku in Marija Trilar, lov. delavka iz Stražišča. 7. novembra Leban Alojzij iz Šiške pri Ljubljani, lov. delavec in Angela Mlakar, lov. delavka iz Dola pri Ljubljani. 15. novembra Šober Valentin, strojni ključavničar v Pristavi pri Tržiču in Pegam Frančiška, tov. delavka iz Beshiee. 15. novembra Bernard Avguštin, tov. delavec iz Stražišča in Frančiška Bečnn iz Zg. Pirnič. 15. novembra ilafnar Leo? tov. delavec iz Sred. Bitnja. in Pokoril Frančiška, tov. delavka -iz Sred. Bitnja. 8. novembra Križnar Ciril, tov. delavec iz Poljan nad Skofjo Loko in Kocjančič Alojzija, lov. delavka z Žužemberka. 15. noVembra Rejc Franc, tov. delavec iz Jesenic in Ivan« Šavs iz Zaloga pri Goricah. 15. novembra Homan Viktor, sodarski mojster iz Zminca 10 Antonija Dolenec iz Stražišča. 22. novembra Bajželj Avguštin, tov. delavec v Stražišča i" Marija Grgoš iz Loke pri Mengšu. 22. novembra Dagnrin Viktor, tov. delavec iz Drulovk« M Hribar Frančiška, tov. delavka iz Dru lovka. 22. novembra Valančič Anton, tov. delavec iz Pšovo in Oblak Rozalijn, delavka iz Zirov. 22. novembra Vidmar Anton, hišar v Stražišča in Boža«1' Josipina, dekla iz Žirov. Razno Marijanišče. Dne 15. oktobra je bil blagoslovljen novi a je nastali mraz prcpi'(,< nadaljevanje del, ki se bodo morala dovršili še š potni buli- Križ na pokopališču je bil že ves t rohnel in je obstojala u' varnost, da se podere in bi se razbil korpus, radi tega s'"" morali sneti korpus, ki se je dal prebarvati. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Sicerbec, župnik v Kranju. - TIskarna Tiskovnega društva Kranj