DOLENJSKA BANKA VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 Kim im «¦** ronavtt kmmjst > «0 N OBMOČNA ENOTA KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 16 • LETO XVI • 26. APRILA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT Rudnih na Senovem bo zaprt najkasneje do Honea leta 1996 Trenutno seznam 80-85 presežnih delavcev Senovo, 21. aprila - Današnjega zbora delavcev rudnika na Senovem so se udeležil državni sekretar za energetiko Boris Sovič, krški župan Danilo Siter s sodelavci, sindikalisti in vodstvo energetskega! kombinata iz Trbovelj. Pravi ognjemet je nastal šele potem, ko so (po nekajurni razpravi) zbor zaradi drugih obveznosti zapustili Boris Sovič in župan s svojimi sodelavci. Takrat so Senovčani dodobra izprašali vest generalnemu direktorju Kinku iz Trbovelj in njegovim sodelavcem ter svojim, trboveljskim in slovenskim sindikalistom. Sestanek je namreč dokončno potrdil, da se tisto, kar so rudarjem obljubljali sindikali- ¦rvfffne BRežtce Trg bgnanav i* t«L oeoe ez-236. iu ogog i M. OS B34-5& »X 061 (33-3-47 DVmaJika očrta 22 t«L OS BtSO-77 mmibor ceue Parfczanaka c 3-5 gubVaraka c 3« M. OS Z»460 M. 063 ZS-936 trni OC Z9-4CO f»* 063 4^U-6LS Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah oa a'do \9" In n* vseh enotah poštel $m POOM-Atf UA INVttTKUSKA OMjtlA sti, in tisto, kar je bilo možno dobiti na račun odpravnine, nikakor ne ujema. S sedemsto do devetsto tisoč tolarjev (odvisno od delovne dobe) se pač ne da zagotoviti svetle prihodnosti, zato jim je seveda bila ljubša zamisel o protivrednosti petindvajsetih do tridesetih tisoč mark, ki so si jo obetali na podlagi izjav sindikata. Žal bo treba tudi za uresničitev tiste skromne variante najprej počakati na sprejem proračuna. Domači sindikalisti so vodenje zbora raje prepustili skupini nevtralnih ljudi iz kolektiva, ki tega sprva sploh niso hoteli prevzeti, saj niso bili pripravljeni in se tudi niso čutili dolžne. Očitkov se jih sindikalisti zaradi tega niso uspeli otresti, ravno tako pa se jim niso ognili njihovi kolegi iz Trbovelj in Ljubljane. Njihovo delo so namreč rudarji ocenili kot neuspešno (če uporabimo blag izraz), zato so sklenili, da je treba vodstvo sindikata okrepiti. Prvotni seznam več kot sto ljudi so uspeli oklestiti na 80-85, predvsem pa so se domenili, da hočejo do konca junija seznam konkretnih ukrepov, sicer bodo svoje protestne akcije okrepili. (Ika) Dan Zemlje te r« bil.. m'k zelenja in sfomla di~. pa gume so W$ strufene. Ampak [ Rudi Čižmek: "Sezname presežkov so imeli na mizi v Trbovljah, pri nas pa jih nismo videli do zadnjega. Trboveljčanom tudi sicer ne zaupamo, ker smo bili velikokrat doslej izigrani, zato o sodelovanju in zaupanju ne moremo govoriti. Nočemo socialnih podpor in miloščin. S svojim delom si lahko zaslužimo kruh. Saj nam res ponujajo delo v nemških rudnikih, a sami dobro veste, da človek najraje živi tam, kjer ima korenine. Domenili smo se, da če tega ne razrešimo zadovoljivo, gremo vsi do konca." Odprto zunanje kopališče na Čatežu PRODRJR RABLJENIH GUM j črii popust: AO.OOOSjL Čatež, 20. aprila - Na petkovi tiskovni konferenci je direktor čateških Term Borut Mo-krovič napovedal odprtje zunanjega kopališča za 22. april. Pa ne le to. Za konec meseca je napovedal tudi dokončanje cele vrste novih naložb. Namesto nekdanjega dotrajanega hotela Toplice, kije bil celih devetnajst let zaprt, pospeše- no raste nov, grajen v enakem slogu kot njegov predhodnik. Kjer je bilo nekoč igrišče za mini golf, dokončujejo bazen z valovi, atraktivno novost v ponudbi zabave na vodi. Na termalni rivieri postavljajo tudi novo samopostrežno restavracijo in zabavišče Perla, ki bo delovalo 24 ur dnevno. (Ika) z 517 razstavljajte V; ki so pripravili 53? različnih dobrot, so ocenjevale različne Strokovne komisije,.,:; kdor spodaj: vstaja, mu Kruh ostaja, pa ceniti in spoštovati ga zna... (Lea) Degustacija vin Šentjernej, aprila - Društvo vinogradnikov je imelo degustacijo vin. Ocenili so 91 vzorcev dolenjskega rdečega in belega vina, cvička, rizlinga in drugih sort. Vzorce je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom enologa ing. Zdravka Mastnaka iz Vinske kleti Leskovec. Šentjernejsko društvo vinogradnikov šteje čez dvesto članov. Rezultati pokušnje vin so naslednji: Za dolenjsko belo vino so najvišjo oceno dobila vina Davorina Rangusa - 16.60 točk, vinograd ima na Skrivnem, Vinka Štem-bergerja. katerega vinograd se nahaja na Pleterskem hribu -16.54 točk, in Antona Hudoklina - 16.36 točk. Najvišjo oceno za laški rizling so dobila vina Gašperja Majzlja. ki je vino pridelal na Vrbovceh -17.14 točk, Vinka Štemberger-ja 17.14 - Pleterski hrib in Darka Bambiča 16.69 točk - Skrivno. Z 18.36 točk je bil ocenjen laški rizling pozne trgatve in s 17.39 rulandec. Obe vini je pridelal Vinko Štemberger. S 16.74 točk je bil ocenjen chardonnav Tomaža Smoliča. 16.03 točk pa je dobil kerner Tomaža Smoliča mlajšega. Najvišjo oceno za rose je dobilo vino Mira Lajkoviča, 16.26 točk. V skupini cvička so bila najbolje ocenjena vina Anice Kos, ki ima vinograd na Tolstem vrhu, s 16.14 in 16.00 točkami. Vinka Štembergerja s 15.91 in Franca Martinčiča s 15.83. Za dolenjsko rdeče so najvišjo oceno dobila vina Darka Bambiča, ki ima vinograd na Skrivnem - 15.79 točk, Jožefa Jakšeta 14.84, Vino je pridelal na Hribu, in Jožeta Pence, ki je svoje vino pridelal na Vrbovceh, 14.50 točk. Razglasitev rezultatov ocenjevanja vin bo na tradicionalni cvičkariji v soboto, 6. maja, na hipodromu. (Lea) •GstnnftT GRANIT daa, 68250 Brežice Cesta bratov Čopkov 50 tri. & fin: 0608/61-266 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM IN ŽELEZNINO NUDIMO V A M: ¦ gradbeni material • stavbno pohištvo izolacije ¦ elektro material material za centralno ogrevanje ¦ jub program - sanitarna keramika - orodje bela tehnika • vodovodni material S TRŽNIC MEŽICE M&IO KOZJE SEVNICA KADEČE SENOVO JAJCA II M 11 16 11 II JABOLKA ISO 110 90 110 140 130 HRUŠKE 250 250 300 220 210 / GROZDJE 700 «00 / sso SOO 600 K1VI 300 240 240 210 200 240 BANANE ISO ISO ISO 1S0 160 150 MANDARINI / 1 230 160 / / LIMONE 200 200 230 150 1S0 200 POMARANČE 120 120 140 130 120 120 PARADIŽNIK 300 300 150 2M 300 200 PAPRIKA 300 330 390 330 3S0 SOO RIMU 300 400 150 300 300 300 OHROVT 200 230 220 200 200 1 SOLATA ISO ISO 200 160 160 1» RADIČ §° 400 2» 230 2K1 .' KROMPIR V 120 10 60 TO 1 KORENJE 1S0 140 140 140 140 140 POR 250 230 230 110 110 230 ČEBULA 130 130 130 120 120 120 ČESEN 300 300 420 300 320 300 FIŽOL (ZRN.) IV) 300 320 300 / 300 SVEŽE ZELJE 100 120 130 90 90 140 CVETAČA 250 300 230 220 220 230 OREHI 1,000 1,000 / 1,000 HO I.OOO Opombi: vz^ «n rtf jnifo «»*¦ kolitir« «n \mflrv* v kilogramih Šentjernej, 22. aprila - Na sejem v Šentjernej so tokrat pripeljali 259 pujskov, lažjih od 30 kilogramov, in jih prodali 62. Za kilogram teže pa je bilo potrebno odšteti od 360-400 SIT. Pripeljali so tudi 23 težjih prašičev in jih po ceni od 230^250 SIT za kilogram teže prodali 14. Na sejmu pa so ponujali tudi 21 konj ter 3 odrasla goveda in 1 tele. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 J Rebeka Dremelj postala NISS Celja Celje, 23. aprila - Sporočamo veselo novico, da je mlada kandidatka za model leta '95, Rebeka Dremelj s Senovega postala uradna MISS Celja. S tem je izpolnila pogoj, da bi se lahko udeležila tekmovanja za MISS Slovenije. Žal tam zaradi mladosti ne more sodelovati, bo pa še veliko priložnosti tudi za to tekmovanje. Vedeli smo, da bomo o njej še pisali. Čestitamo! (Toni) 1 Radio Posavje - Studio Brežice izpeljal prireditev Z iojtrco pod okence HODNI KOTIČEK STEKLARSTVO tJ\ DUŠAN W* VUČANJK VSE VRSTE STEKLARSKIH USLUG IN PESTRA IZBIRA OKVIRJEV Delovni čas: 7 - 15\ sobota od 7 - 12h DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE NED lO. APRILOM IN 1. NAJEM 1995 Zaleteli se boste z glavo v zid, pardon, pripadnika nasprotnega spola in glej ga zlomka, lahko da je tisti pravi. Tisti, ki pa partnerja že imate, boste lahko poglobili svoj odnos z njim tako, da se bosta globlje duhovno spoznala. Končno se boste bolje počutili tudi fizično. Ko boste v družbi za prvi maj, pa le poslušajte svoje telo in ga ne obremenjujte z alkoholom in drugimi nevarnimi strupi (beri - mesom), ker imate metabo-lizem zelo občutljiv. Denar bo, ampak ne hvalite se! Iz finančne in poslovne poteze, ki ste jo načrtovali, ne bo nič pametnega. Enostavno - preveč gledate skozi denar in zveze. Slej ko prej pa se zalomi, ker v resnici težite za nečim drugim. Poiščite to v družbi najljubšega prijatelja. V službi se lahko povzpnete in dosežete, kar želite. Še vedno pa ne boste srečni, kajne? Da, sreča je zelo širok pojem. Iščite v sebi, kaj si pravzaprav želite in to storite. V odnosu s partnerjem boste še kar naprej hladni, kot da je on kriv. Če ne boste dovolj tolerantni in potrpežljivi, dovzetni za potrebe drugih, se vam utegne zamajati ugled v službi pa tudi doma s partnerjem ne bo najbolje. Če sebi dovolite svobodo, jo morate tudi partnerju. Če hočete ljubezen, mora tako biti. Ne gre in ne gre, kajne? Ja, ljubezen ni enostavna reč, posebno pa ne more biti enostranska. Ste se vprašali o iskrenosti svojih obljub svojemu partnerju? Ste njega spomnili na njegove? Zelo malo ste jih izpolnili, mar ne? Začnite znova, a iskreno. Ne mislite, da morate stalno le dajati, nazaj pa ne smete ničesar zahtevati. Privoščite si lahko vse, kar vam pade na misel. Vedno pa z ljubeznijo do sebe in drugih. Če vam partner ne vrača dovolj, ga ljubeznivo opozorite in povejte svoje želje. Začnite razmišljati še o čem drugem kot o denarju in seksu. Težave, ki jih imate na tem področju, so le posledica vaših neprestanih skrbi in pretiranega poudarjanja teh stvari. Postanite bolj družabni in nehajte igrati užaljenega otroka. Vas ima, da bi zapravljali? Potem boste imeli finančne težave. Naučiti se morate pravilnega odnosa do denarja, s katerim se lahko marsikaj ustvari. Morda sploh nimate ideje, kaj bi ustvarjali in vam do tega sploh ni? Saj, to je napačen odnos! Fizično se boste dobro počutili, drugod pa energije ne bodo tako dobre. Najbolje bo, da se izobražujete, a pod tem ne mislim le na šolo in tečaje. Učite se tako, da opazujete okolico in druge ljudi. Spoznavajte njihove reakcije in spoznali se boste. Ste že kaj razmišljali o pomladanskem čiščenju? Sebe, svojega telesa. Kaže, da je kar precej zabito s strupi. Morda bi bil dober nekajdnevni post. Po njem se boste počutili kot prerojeni. Vendar ne uporabite posta za izsiljevanje, lahko škodi. Sami najbrž dobro veste, da siljenje drugih prinaša ravno nasprotne učinke od želenih. Zakaj torej silite druge, da delajo proti svoji volji? Utegne se zgoditi, da boste zopet naleteli na stvari, ki vam ne bodo všeč in vam delajo težave že mnogo časa. Bono Baršek ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Krško, 21. aprila - Do zadnjega kotička polna dvorana Kulturnega doma v Krškem je poplačala trud delavcev Radia Posavje - Studia Brežice. Po vzdušju v dvorani bi lahko nosila tudi kakšno bolj intimno ime, saj je prikazana glasba izpod okenca prešla v vsako srce. Prireditev so prenašali tudi po radijskih valovih. Dvanajst priznanih ansamblov narodnozabavne glasbe je gledalcem in poslušalcem ob radijskih sprejemnikih pričaralo vse uspešnice, ki so jih v akciji Studia Brežice izbrali zvesti poslu-šaci. K vzdušju v dvorani, lahko trdim, da tudi ob radijskih sprejemnikih, so veliko prispevali gostje večera Alfi Nipič s svojimi muzikanti in novi humoristični par Jože Galič in Miro Kline, ki sta sicer oba uspešna glasbenika. S svojimi vragolijami, besedo in glasbo sta navdušila in pripravila do smeha vsakega gledalca. Voditelj Srečko Pavkovič je opravil svoje delo profesionalno, ob tem pa za nagrado dal in tudi dobil toliko poljubčkov, kot jih verjetno še svoj živi dan ni, vsaj ne od toliko dobrih in prijetnih pevk. Upajmo, da se bo lojtrca nadaljevala tudi v naslednjo sezono. Gledalci bi se zagotovo želeli naslednje leto ponovno srečati in doživeti še kakšen lep večer. (Toni) OPREMA DESIGN KRŠKO C. 4. julija 157, Krifoo tel.: (0608) 22-330 NUDIMO VAM VSE VRSTE POHIŠTVA, PO NAJ -UGODNEJŠIH CENAH. OBIŠČITE AU POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI UGODNI PONUDBI. TEL.:(O608) 22-330 Husic box nagrajuje CD novosti: Dtone Temple Pilots - Iz Gradsidus Melodies, Stereo MC 'S - Connecteed, Green Day - Dookie, Kreslin in Maji bogovi, Led Zeppelin - Remaster the Best of 2 CD. Alen Vitasovič - Gušti su gušti, The Sisters of Mercy - Vision Thing, Alice in Chains - Jar of Flies, Leonar Cohen - The Future, Joe Cocker - Live, Soul Asvlum - Grave Dancer Union, Sound Garden - Superanknovvn, lggy Pop - Blah, Blah, Blah. Nagradno vprašanje: Kako se imenuje pevec skupine Pearl Jam? Nagrada za pravilni odgovor: koledar skupine Iron Maiden za leto 1995. Rešitve pošljite do sobote, 6. maja, na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom "Music box nagrajuje. (Galex) V današnjem prispevku se bom dotaknila nekaterih najpogostejših napak, ki nastanejo pri šivanju kril. Ko model naredimo do prve mere, že vidimo prve napake: - če je krilo v celoti preširoko ali preozko, ga popravimo na stranskih šivih. - če se med boki in pasom pojavijo gube, je potrebno popraviti všitke. Te skrajšamo in jih tudi zožamo. - dolžino krila popravimo tako, da odrobim rob, ga očistimo, polikamo, označimo novo dolžino, pri občutljivejših modelih na rob nalepimo centilin. S spenjalnim šivom rob spnemo, nato ga s slepim skritim šivom ročno izdelamo, nazadnje pa model še polikamo. Pri daljšanju krila na rob lahko prišijemo trak in tako krilo maksimalno spustimo. - popraviti je potrebno tudi podlogo. - Če je gotovo krilo preozko v pasu, je potrebno spustiti všitke in jih istočasno skrajšati; krilo razširimo tudi na stranskih šivih. Potrebno je še podaljšati pas na spodnji strani. Pa še nekaj modnih zakonitosti za krila: - v prihajajoči sezoni se bomo pojavljale na ulici v ozkih in še vedno kratkih krilih. - ozka na .gumbe z lepo pokritimi koleni. - široka, tanka, prosojna in zelo dolga. Kaj pa barve za prihajajočo sezono? V modo prihajajo žive močne barve: rdeča, zelena, pa modra, rumena, peščena; manjkalo pa ne bo tudi črne. Krila pa so v glavnem enobarvna ali pa karirana. Vida Hiršelj m j j SEVNICA Kvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Še vedno brez naslova petek, 14.4. Današnji dan bi lahko bil "svetovni dan ribe". 100% sem, da se v povprečju na današnji dan poje največ rib. Na post sem bil opozorjen takoj zjutraj, ko sem še čisto nedolžno, bolj iz navade, odprl hladilnik. OK, torej danes ni mesa... kaj pa zdaj... si lahko vzamem pašteto??!!!?? To je bil moj biser dneva, čeprav se ni nihče nasmejal. Za kosilo nisem jedel rib, temveč gobe; zanalašč, tako da se človek malo razlikuje od standardnih prijemov. Zakaj kar naprej pišem o hraani? Kakor da bi bilo slučajno, se mi za oddajo napoveta dve skupini slovenskega slovesa: Avia Band in Victory. Sicer bi rajši pohvalil prve, vendar moram priznat, da so se Victory tokrat veliko bolj izkazali; in imeli so nekaj takšnih, ki so že mejile na... ne vem kaj, čeprav je to oddaja z visoko toleranco. sobota, 15.4. Debata, ki poteka cel dan na vsakem koraku: kdaj se lahko poje "žegen", danes ali šele jutri? In to debato navadno odprejo tisti, ki se jim še sanja ne, da je potrebno "žegen" tudi žegnat. kajti če ga ne, potem to ni "žegen". Uff, kako zapleten stavek. Vem, da je greh, če delaš za praznike, še večji greh je, če v to napelješ še ostale. Torej sem grešil, in to trikratno. Biljano in Balkija sem "prisilil", da smo snemali reklame. Ne vem, kako nam je uspelo, vendar se naš pogovor ni navezoval na jajca in šunko. nedelja, 16.4. Nedeljsko-velikonočna šala: Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Ne prvo in ne drugo, najprej je bil petelin. ponedeljek, 17.4. Podaljšana nedelja, tako bi lahko poimenoval današnji dan. Moški in ženske že tarnajo, kako da so se zredili čez praznike, in kaj šele bo, saj praznikov še ni konec. Po oddaji sva z Balkijem povabljena na rojstni dan v Gub-čevo ulico v Krškem. Najprej nisva verjela, da res slavijo rojstni dan, a so naju kasneje na silo prepričali. Ko sva vstopila v stanovanje, sva opazila, da so se izobraževali, gledali so izobraževalni program na angleškem satelitskem programu, malo je bilo čudno, ker je izobraževalni program potekal v italijanskem jeziku. Osebno sem bil malo jezen, ker so televizijo takoj ugasnili, Balkija pa izobraževanje tako ali tako ni zanimalo, saj se je takoj obesil na akvarij in navezoval stike z ribami. torek, 18.4. Od jutra me spremlja občutek, da je danes ponedeljek in da je milijon stvari, ki jih moram uredit. Vendar občutki niso vedno pravilni. Vzamem si še en dan "dopusta" in brrmm, brrmm v Ljubljano. Kreslin me najprej vpraša, ali sem kje na poti srečal dež, nekaj je posadil in se mu ne da zalivat. Tako kot vi, si tudi jaz nisem mislil, da se Vlado ukvarja tudi z vrtičkarstvom. Lani mu je najbolje uspela špinača. Kot glasbeniku, ki ga najbolj cenim, sem prvič v celoti zavrtel "moj" komad. Ni mi všeč, je pa dobro narejen; takšen je bil njegov komentar. Na poti domov je začelo deževati. Ustavil sem enemu av-toštoparju, nakar sta izza vogala prišla še dva. Pot sem nadaljeval sam in celo pot me je zanimalo, ali so koga dobili na finto. sreda, 19.4. Neka stranka me povpraša, kolikšna je cena Janje Zupan -miss Slovenije; radi bi jo imeli na svojem razstavnem prostoru v času sejma, pa ne avtomobilskega v Ljubljani, temveč na glasbenem v Celju. V telefonskem razgovoru z Janjo lahko izvem, da je punca kar polno angažirana in da prognoze, da ne bo imela toliko dela kakor lanska miss, ne držijo. Prav zaradi zasedenosti na sejem ne more. Čisto po naključju odigram vlogo avtoprevoznika in iz Novega mesta za "Kino servis" Breži- ce pripeljem dva filma. Prav dobro se mi zdi, da bom lahko rekel: "Če ne bi bilo mene, filma "Barva noči" ne bi mogli gledat." Kot nagrado za dobro opravljeno prevozništvo si lahko še drugič ogledam film "Forest Gump". Mnogim je neumno gledat film dvakrat. Zakaj? Pesmi, ki je dobra, tudi ne poslušam samo enkrat, ampak si jo vrtiš non-stop. četrtek, 20,4. V kafiču mi natakarica vrne 4.000 tolarjev premalo, to ugotovim šele v drugem kafiču, ko je zopet potrebno plačat. Iz Ljubljane me pokliče ena Darja, najprej sem pomislil, da me zopet kdo podpušča. Izkaže se, da nimam prav. Darja je bivša "spikerica" Poslovnega vala, s katerim se je skregala in sedaj želi sodelovati z mano. Malo le je presenetila. Dobila me je na levi nogi, saj nisem znal tako hitro reagirat, kot je njej uspelo hitro govorit. Prav zato se dogovoriva za "miting resnice", točno opoldne na sredini poti, torej v Novem mstu. Iz zanesljivih virov sem izvedel, da je tokrat dan D pred vrati, kaže na to, da bo diskoteka Pacific še v tem mesecu resnično zamenjala lastika. Vendar to ni nič kaj takšnega, veliko bolj me začudi informacija, da jutri po dolgem času odpira diskoteka Maksimiljan v Dobovi. (Edi) - C NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 RAZVEDRILO D PA SE SLIŠI. JfSmMMM\ Očitno je Pasesliši ena bolj branih rubrik v našem cajtengu. Mnoge javne ustanove imajo po novem "predalčke za pritožbe strank", ki pa ponavadi bolj malo zaležejo. Če pa koga malo za šalo malo zares pošpičimo v Pasesliši, se takoj vsi urneje zasukajo. Le tako naprej! Glasovanje v radeškem občinskem svetu se je največkrat končalo z izidom 10 : 5 za Zvezo. Pomembnejše odločitve, kot je npr. sprejem statuta, pa se lahko sprejmejo le z dvotretjinjsko večino, kar pa v trenutni postavi svetnikov najbrž ni mogoče. Pa ne zaradi svetnikov, ampak zaradi nepripravljenosti "večine", da vsaj v nekaterih zadevah upošteva mnenje "manjšine". Torej, tudi manjšina je lahko večina, to v radeški Zvezi že dobro vedo. Ko je predsednik radeškega občinskega sveta Matjaž Han prešteval glasove za in proti, se je res velikokrat zmotil. Čigavega glasu ni in ni hotel prešteti, niso ugotovili. Je pa predsednika takole posvaril župan Janez Zahrastnik: "Matjaž, ja saj ne šteješ!" M. Han: "Kako ne štejem? 9 : 6 je, če se ne motim." "Ja, ne šteješ! Ni 9 : 6, ampak je 10 : 5," se je jezil župan. Cuzanje gostov. Vsekakor drži dejstvo, da si turistični delavci prizadevajo od gosta - turista izvleči čim več. Denarja. Zato so turistične aktivnosti naravnane tako, da se ponudi čim več. Vse lepo in prav. Vendar pa je gost včasih upravičeno nezadovoljen. Promocijske ponudbe ne potrjuje dejansko stanje. Delavci v turizmu pa bi gosta še vedno radi "scuzali". Tudi zavajanje je lahko "cuzanje". Pa brez zamere. Kakšni turisti? V mnogih državah za turiste štejejo vse tuje državljane, ki prestopijo njihovo državno mejo. Poslovneže imenujejo poslovni turisti, nakupovalce shoping turisti, prave turiste pa kar turisti itd. Vprašanje pa je, kako poimenovati tiste tujce, ki pridejo v državo z drugimi nameni. Na primer ruske prijeteljice noči, pa turške trgovce z "moko"... Mogoče bi bilo dobro, da so poimenovani kar kot tujci za popestritev že tako pestrega življenja, ki ga živimo. Ko so po končani seji sevniškega občinskega sveta njegovi člani debatirali, izmenjavali stališča in mnenja, se je zdelo prepričevanje enega svetnika zelo znano tistemu izpred nekaj let in desetletij: "Vi ne veste nič, vi ste premladi, vi ne veste nič! Jasno! Tako bo, kot bom rekel jaz! Vedno je bilo tako in tako bo tudi tokrat!" "Seveda, direktor," so se vljudno vdali mlajši sevniški svetniki. Ker je Loka pri Zidanem Mostu resnično odrezana od sveta, so se sevniški svetniki odločili, da izpeljejo eno od prihodnjih sej občinskega sveta prav v tem kraju. Tako bodo pokazali, da jim ni vseeno, kje in v kakšnih razmerah živijo njihovi soobčani. Z avtobusom se v Loko žal ne da priti (na sejo v Zabukovju se je večina svetnikov pripeljala z avtobusom), zato se bodo v skrajno zahodno KS odpeljali kar z vlakom. Na truc! Kaj je turizem in kaj kultura, v bližnjem turistično-kulturnem kraju nekatei nikdar ne bodo hoteli vedeti. Tako je neki pomembnež v upravnem telesu nekega kulturi namenjenega hrama izjavil, da bi mu zadeva dosti bolj prav prišla za skladišče. Kakšna je razlika med semenskim krompirjem in umetniškimi prireditvami? Ni je: oboje je - kultura! V Kostanjevici imajo samo en kontejner za odpadke, pa še ta stoji pred vhodom na pokopališče. Torej sploh ni čudno, da ljudje smeti in kosovni odpad odlagajo kar vsepovsod. Morda bo tudi ta edini kontejner postal turistična znamenitost! Šušlja se, da naj bi naziv managerja leta v Posavju po mnenju strokovne komisije pri OGZ Posavja dodelili direktorici podjetja Kostak Krško, Silvani Moser. Nekateri posredni in neposredni konkurenti, pa tudi drugi, ki so morda mislili, da se lahko potegujejo za ta laskavi naslov, se sprašujejo in komentirajo: "Kako to? Kaj v Krškem in celem Posavju res ni uspešnejše firme, kot je Kostak? Kje so pa drugi? Kaj se res nikjer več nič ne dela?" Zimsko spanje, podaljšano v pomlad, je pri medvedih redkost, je pa skoraj pravilo pri Hermanu Kuneju, nekdanjem predsedniku IS Krško. Tudi na zadnjem zboru senovskih rudarjev je tako vztrajno kinkal in "globoko razmišljal", da so mnogi udeleženci kljub zelo vroči temi nehote zazehali. Upajmo, da je slišal vsaj kakšen predlog, protest ali zahtevo rudarjev, ki bi jih moral prenesti za ta namen ustanovljeni vladni komisiji. 2al tudi od tam novice potrjujejo, da preveč "premišlja" in premalo govori. Res je molk zlato, vendar je v tem primeru zlo, zato ga bo moral župan vsaj opozoriti ali pa poslati koga drugega. Zakaj so modne revije nenadoma tako siiilno zanimive? Gledat jih hodijo tudi pripadniki "jačjega" spola, in to zelo radi. Fora je v tem, da v diskotekah nimajo pravih garderob za manekenke in se morajo te preoblačiti za provizoričnimi stenami - vedno pa se iz kakega kotička "vse vidi". Tako je bila zadnjič v Pacifiku na galeriji strašna gneča... Na seji radeškega občinskega sveta smo tudi izvedeli, da je župan Janez Zahrastnik na to mesto izvoljen do svoje smrti, kar je bila zelo duhovita ugotovitev pradsednika Hana. Župan je zelo zainteresirano spremljal dogajanje na "bojnem polju", kmalu pa se je zopet zaslišalo: "Prideš jutri na pogreb?" "Ja, koga bojo pa pokopali?" "Kaj ne veš, župana vendar?" Seveda se je temu nasmejal tudi župan. "Kako ne pristanete, da bi župan svoje delo opravljal poklicno," je člane sveta iz opozicije vprašal predsednik Matjaž Han in nadaljeval: "Ko bo župan jutri umrl, in bo na njegovo mesto prišel nekdo, ki bo star petintrideset let, mu ne boste mogli reči, ti pa že ne boš opravljal svojega dela poklicno." "Bomo, bomo," so zatrdili iz manjšine. Demolišnov pa ni bilo A je to* Pelska malca in KUf Gas FUK-ov prvi koncert Brežice, 21. aprila - Forum ustvarjalcev kulture Brežice, ki med drugim šteje že okrog 400 članov, je organiziral v Brežicah, v bivšem domu JLA, prvi koncert. smo že pisali nekaj številk nazaj. Sledili so Polska malca, ki so tik pred izdajo nove kasete. Na koncu pa še KUT Gas, kjer je moral tudi Rudi Strnad prijeti za kitaro, saj Demolišnov kitarist igra tudi pri njih. Zaključilo se je z Gasovo verzijo Proud Mary, tik pred polnočjo in nič več, čeprav še kakšen komad ne bi bil odveč, a imeli so dovoljenje le do polnoči. Tudi to je nekaj, po prvi varianti naj bi koncert trajal le do 22. ure. (Cole) D*SeQTEQOL Prva je nastopila skupina A je to iz Čateža Najprej je bilo rečeno, da bo na koncertu nastopila tudi skupina Demolition, vendar niso nastopili zaradi smrti v družini enega od članov. Govori pa se, da bodo nastopili v istem prostoru čez kakšnih štirinajst dni. Najprej je začela čateška skupina A je to, o kateri Polska malca z odličnim pevcem Milošem (našim karikaturistom). Dobova, 21. aprila - V prepolni diskoteki Paradiso je minuli petek z bendom v živo nastopil Alen Vitasovič in pripravil pravšnjo veselico, ki se je zaključila šele v zelo zgodnjih sobotnih jutranjih urah. Mnogi obiskovalci diskoteke so menili, da je bil Alen res prava osvežitev za lep petkov večer. Prijatelje diskoteke obveščamo, da bo v petek, 28. aprila, v Paradisu gostoval Boris Novkovič, v nedeljo 30. aprila, pa skupina E.T. (dama) Nagradna križanka SALONA KATARINA Sponzor tokratne križanke je SALON KATARINA iz Krškega, kjer si lahko po želji uredite modno pričesko. V salon so poleg žensk vabljeni tudi moški, modno pa poskrbijo tudi za najmlajše. Pričakujejo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure. Vabljeni! SALON KATARINA bo za pravilno rešeno križanko podaril dve nagradi: 1. trajna pričeska in 2. modno striženje. Rešene križanke pošljite na naslov: NAŠ GLAS, CKŽ 23, 68270 KRŠKO, najkasneje do sobote, 13. maja 1995. Rešitve križanke iz trinajste številke - Geslo: ZLATI M, ZLATARSKI ATELJE. Po vodoravnih vrstah: KARAT, IRADA, ZLATI m, zalog, za, kobalt, vo, ar, linda evans, ad, atletinja, pir, ajd, tael, aja, real, jla, kas, neuper, prasket, reni, partija, aRih. Petnajstim, ki so pravilno rešili nagradno križanko iz trinajste številke, bo zlatarski atelje ZLATI M pri nakupu ali popravilu zlata oziroma nakupu ure podaril 10-odstotni popust. Nagrajenci so: Vida Peteline iz Artič, Stanka Špegel z Blance, Griška Maric, Mitja Robek (oba iz Brestanice), Roman Predanič mL, Matjaž Fi-lipič (oba iz Brežic), Dejana Pi-perski iz Kostanjevice na Krki, Ivanka Hvala, Ivanka Čučnik, Jožica Germek, Kristina Zagorc, Nataša Bogovič (vse iz Krškega) in Franc Jelenko s Senovega. Rešitve križanke iz štirinajste številke - FAMILY KORANDO, MUSSO. Po vodoravnih vrstah: KALAM, ATIKA, TOPER, FAMI-LY, KER, CAL, PARAMO, ZDA, ABAŽUR, AR, PM, Dl, ISAR, ORLE, AT, OSNA, BALL, LUG, ODALISKA, ERAR, OBERTAS, CALI, EL. OTA. Avtosalon SSANG YONG bo avtoradia prejme Polona Zlob- za pravilno rešeno križanko podaril tri nagrade: avtoradio s kasetofonom prejme Frančiška Kovačič, Loče 13 A, Dobova; 50-odstotni popust pri nakupu ko, Gazice 14, Cerklje ob Krki; 20-odstotni popust pa bodo pri nakupu avtoradia odobrili San-dri Lileg s Cankarjeve 1 v Krškem. 1 1 t I syi NAŠ GLAS GESLO KRIŽANKE HRVAŠKI PISATELJ IVAN I1AL SKLAD. FRANCE-sco DOPOLNILNI PREDLOG MEDMZT SMEHA 1 1 » «: 1......I11N i f» ¦ '^M^smiv jI Bik* ZAČETNA FAZA META GLEDALIŠKA IGRA CQ.I11 I IK^RVI* A €:gm$~ m Mmk Mm t BRHPR. UUDSIVO NAŠ GLAS KRŠKI ZUPAN r STAR SLOVAN SESTAVIL BOJAN MACUR NALEPKA PUŠČAV. RIS JEZERO V RUSIJI NAŠ GLAS NOVOZi* PTICA PRITR-DILNICA MICHEL NEY RUSKO ŽENSKO IME SLOVEN. M. IME MARTINA NAVRATILOVA NORV. FJORD VRSTA PAJKA ARAB. ŽREBEC PERZUA . "•"v. NADAV MANFRED EIGEN JAJČASTA POSODA REKA POZA-BUENJA POUFEf.i. TEKMEC GR. MIT, DEDEK IPRIM0R.) ANGL EKONOMIST 4ICHOLAS OftEVEsNI SOK SOVR. ŽELEZA ENKE KARIN 1 ROBERTA FljACK SLZG0D. DUŠAN NIKEU STOKANJE 'B GLASB. SOSS PEVEC NIPIČ ALAN ARION NAŠ GLAS IZRASTEK NA GLAVI d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 J NA KRATKO: Izgnanci zadovoljni Krško, aprila - Kot smo izvedeli od nekaterih predstavnikov Društva izgnancev Slovenije, so izgnanci zadovoljni, ker je Državrii zbor v drugem branju sprejel in potrdil Zakon o žrtvah vojnega nasilja brez večji pripomb in brez dodatnega spreminjanja njegove vsebine. Zadeva seveda še ni dokončna, zato so izgnanci pred tretjim branjem v parlamentu zelo previdni, ko pravijo, da velja šele dokončna odločitev DZ, pa tudi po njej je so še vedno možne razne oblike zavlačevanja in nagajanja, kot je bilo to tudi že mnogokrat do sedaj, (dama) Čistilna akcija po Krki Kostanjevica, 22. aprila - Ob dnevu Zemlje je Ribiška družina organizirala čistilno akcijo na Krki in njenih bregovih od Mršeče vasi do izliva Sušice v Podbočju. Akcija je^ispešno tekla, saj jim je uspelo nabrati kar štiri zabojnike odpadkojr (zabojnike je pripravil Kostak). Tako je Krka spet očiščena, odpadkov pa je bilo več kot pred dvema letoma. Čistilne akcije se je udeležilo več kot 40 članov Ribiške družine. Na občnem zboru so sklenili, da bodo morali člani, ki se akcije niso udeležili, to nadomestiti z denarnim prispevkom v višini 2.500 SIT. (Lea) Občinska pevska revija Sevnica, 22. aprila - Po letu dni so se pevci zopet zbrali na že tradicionalni občinski pevski reviji v sevniški kulturni dvorani. Sodelovali so člani moške vokalne skupine Svoboda iz Krmelja, vokalne skupine Corona iz Boštanja, MePZ Jutranjka, MePZ Lisca ter MePZ Primož Trubar iz Loke. Revije pa se zaradi odsotnosti enega od članov ni udeležil MPZ Jurij Dalmatin. Obiskovalci sicer dvorane niso napolnili tako kot nedavno na koncertu MePZ Primož Trubar, tisti pa, ki so se le odločili priti, gotovo niso bili razočarani. (T.S.) Marinka Fric-Kunc se predstavlja Senovo, aprila - V okviru akcije Za sodobnejšo šolo bo zadnja prireditev, na kateri se bo predstavila pisateljica Marinka Fric-Kunc. Predstavila bo svoj literarni opus s poudarkom na najbolj svežem delu "Borboleta". Prireditev bo 5. maja ob 19. uri v avli Doma XIV. divizije na Senovem. Ljubitelje literature in prijatelje šole vabijo, da se udeležijo tudi te, zares zadnje prireditve Za sodobnejšo šolo v tem šolskem letu. (Toni) Kmalu nova razstava v galeriji Hamer V galeriji Hamer v Slovenski vasi bo 4. maja ob 18. uri otvoritev nove razstave z naslovom "Utrinki gotskega stenskega slikarstva". Galerija Hamer bo razstavo pripravila skupaj z Restavratorskim centrom republike Slovenije in akademskim slikarjem Ivanom Bo-govčičem. Otvoritev bosta z glasbenim nastopom popestrila brat Bernard Rajbar, cistercijan, in Marko Okorn. (Božidar Zore) 7. otroški extempore Kostanjevica, 21. aprila - 57 učencev iz devetnajstih šol posavske regije in sosednjih občin se je s svojimi mentorji udeležilo 7. otroškega extempora. Likovno ustvarjanje je potekalo v glavnem na kostanjeviškem otoku, kjer so mladi likovniki upodabljali portale in pročelja hiš, saj je kostanjeviška arhitektura stara in zelo zanimiva. Vsaka šola je sodelovala z dvema ali tremi udeleženci, ki so slikali na temo Naš boljši turistični jutri, in sicer na papir do velikosti 50 X 70 cm, likovna tehnika pa je bila laviran tuš. Otroški extempore je le delček programa, ki so ga pripravili v okviru počastitve praznovanja dneva šole OŠ Jože Gorjup. (Lea) Športni dan podružnične šole Orehovica, 19. aprila - Učenci in učiteljice podružnice šentjemej-ske osnovne šole so se v sredo odpravili na malo drugačen izlet kot ponavadi. Športne dni so do zdaj preživeli v bližnji okolici šole, tokrat pa so šli v Novo mesto na vlak do Višnje Gore in na pohod na Polževo. Otroci so bili navdušeni! (nic) Izlet v Prekmurje Krško, aprila - Društvo podeželske mladine Krško organizira strokovno-razvedrilni izlet v Prekmurje, kjer si bodo po programu ogledali: vinsko klet v Gornji Radgoni, kmetijo z dopolnilno dejavnostjo peke kruha, živinorejsko kmetijo in na koncu imeli kosilo na turistični kmetiji Mihaele Tremelj, kjer bo mogoča tudi degustacija vin. Izlet bo v petek, 28. aprila, odhod ob 6. uri. Cena izleta je 2.200 SIT. Prijavite se lahko na Kmetijski svetovalni službi, pri Karolini Požun in Janji Pirnar. Vabijo, da se izleta udeležite v čim večjem številu. (Toni) Nov bencinski servis v Dobovi Dobova, aprila - Krajani Dobove že težko pričakujejo skorajšnje odprtje prvega bencinskega servisa v Dobovi, ki ga je zgradil Petrol. To naj bi se zgodilo okrog prvega maja, počakati je treba le še na tehnični pregled. Tako se bo izpolnila dolgoletna želja Dobovčanov, ki bodo ob bencinskem servisu dobili še okrepčevalnico in lokal Elektrotehne. (Galex) i Borut Mokrovič, direktor iatešHih Term: "Kako zadovoljiti gosta in hkrati zagotoviti korist podjetju?! To so vprašanja, ki si jih nenehno zastavljamo vsi udeleženci seminarja o kakovosti." Čatež, 20. aprila - Terme so bile gostitelj desetdnevnega seminarja, ki je potekal na ravni Nacionalnega turističnega združenja Slovenije. Zbrani so se pogovarjali o vsem, kar lahko pripomore k dvigu kakovosti turizma in gostinstva, od temeljnih storitev do marke-tinških prijemov, načinov vodenja in motivacije, finančne kontrole in izračunov za doseganje večjega profita ter ustvarjanja turističnih destinacij. Razen vodilne skupine iz Term so se seminarja udeležili še direktorji in njihovi sodelavci iz Krkinih zdravilišč, Rogaške Slatine, Laškega in Portoroža. Skupno je bilo v Termah 23 slušateljev seminarja, Združenje pa že načrtuje nadaljevanje izobraževanja, ki bo tokrat v Portorožu. Usmerjeno bo v manage-ment hrane in pijače. Novinarjem so gostitelji iz Čateža predstavili svoj seminar in nekatere njegove udeležence na današnji Od leve: Borut Mokrovič (Terme Čatež), Janez Širše (predsednik Nacionalnega turističnega združenja), Harald Hafner (predavatelj za turistični marketing iz Avstrije) in Roman Matek (Zdravilišče Laško), sicer udeleženci desetdnevnega seminarja o kakovosti, na tiskovni konferenci. tiskovni konferenci. Tu smo izvedeli, da poteka srečanje v sodelovanju s strokovnjaki iz avstrijskega združenja. Po besedah Haralda Hafnerja, ki je slušate- ljem v Termah predaval o turističnem marketingu, je turizem edino, v čemer lahko Avstrija tekmuje z ostalimi državami in je pri tem tudi učinkovita, saj se v tej panogi uvršča med pet najmočnejših v. svetu. Turistični proizvod države je treba graditi, Avstrija ima pri tem tradicijo in izkušnje, zato lahko posreduje oboje tudi Slovencem. Po njegovem prepričanju je pri kakovosti najpomembnejši miselni preskok v glavah ljudi in zavest, da mora imeti slovenski turizem slovensko obeležje. Ljudje bodo zaradi tega prihajali sem. Dipl. ing. Borut Mokrovič, direktor čateških Term: "Manager-ji vedno iščemo potrditev pravilnosti svojih odločitev, zato tudi verjamemo v koristnost izmenjave izkušenj." Mag. Roman Matek. direktor zdravilišča v Laškem: "Terme v Laškem so bile doslej v javnosti znane predvsem kot rehabilitacijski center. Prepričan pa sem, da imamo dovolj znanja, izkušenj in ambicij, da bomo lahko izkoristili svoje naravne danosti kot prednost in da uspeh ne more izostati." (Ika) Novinarska konferenca Uspešno zaključili . obratovalni ciklus Tiskovne konference sta se udeležila glavni direktor Nuklearne elektrarne Krško Stane Rozman in njegov namestnik Josip Aralica Krško, 20. aprila - Minuli teden se je končal 11. gorivni ciklus, sledil pa mu bo predvidoma dvainštiridesetdnevni remont, katerega glavni namen je zamenjati 36 od 121 gorivnih elementov in redne remontne aktivnosti, ki vsebujejo preglede in popravila opreme ter nadzorna testiranja, predvsem varnostnih komponent. V začasnem skla- dišču NSRAO (nizko in srednje radioaktivni odpadki) je trenutno vskladiščenih 9.825 sodov. Kot je dejal glavni direktor NEK Stane Rozman, je namen tiskovne konference preko medijev podati zgoščeno informacijo o obratovanju elektrarne v obdobju med dvema remontoma (30.9.1994 do 22.4.1995). Med naštetim, kot specifičnost Sveta birma v cerkvi sv. Ruperta na Vidmu Videm, Krško, 23. aprila - "Letos mineva 900 let obstoja videm-ske župnije, pred sto leti so zgradili današnjo cerkev sv. Ruperta, prav tako pa se spominjamo časa izpred petdesetih let, ko so se začeli vračati izgnanci, pregnanci in preseljeni, ki jih je bilo prav na področju današnje videmske dekanije največ," je v pridigi pred obredom med drugim povedal mariborski pomožni škof, g. Jože Smej. (dama) tega remonta, izstopajo načrtovani pregledi reaktorske posode in vseh gorivnih elementov z ultrazvočno metodo, ter pregled cevi uparjalnikov in penetracij reaktorske glave z metodo vrtin-čnih tokov. Opravili naj bi bil tudi remont stikališča in dizelskih agregatov. Po besedah direktorja je bil prejšnji remot kvalitetno izvršen, zato je bilo obratovanje elektrarne stabilno in zanesljivo. Planirani fizični obseg proizvodnje je bil presežen in v odstotkih znaša 4,75%. V obdobju med obema remontoma je bila elektrarna le enkrat zaustavljena in sicer 30.3.'95, (avtomatska zaustavitev), trajala pa je petnajst ur. Glavna značilnost vsakega remonta je tudi določeno število modifikacij ali izboljšav. V letošnjem remontu bodo izvedene naslednje modifikacije: - nadaljevanje zamenjave procesnega informacijskega sistema, - vgradnja sistema AMSAC -dodatnega varnostnega sistema za aktivacijo nekaterih varnostnih funkcij ob izpadu elektrarne, izboljšanje protipožarne zaščite, zamenjava potujoče rešetke na odjemu hladilne vode iz Save, izboljšava stroja za menjavo goriva, vgradnja dodatnih radiacijskih monitori« nekaj manjših izboljšav. Na remontu pričakujejo poleg zaposlenih tudi udeležbo približno 500 domačih in tujih izvajalcev, elektrarno pa bodo inana omrežje ponovno priključili predvidoma 2. junija 1995. (dama) Jurjevanje na Zdolah Kres, cvrtje z 2.000 jajci, srečelov... Zdole, 23. aprila - Turistično-hortikulturno društvo Zdole je tudi letos organiziralo tradicionalno jurjevanje na Zdolah. Začelo se je že zelo zgodaj, in sicer ob 5. uri s kresom. Nadaljevalo pa se je s pripravo cvrtja, kjer spečejo približno tristo jajc naenkrat. In če grete na Zdolah k drugi maši, lahko po njej že okusite slastno cvrtje, ki ga je tudi letos pekel Martin Živič. Pekarna Papež pa je za k cvrtju dala 800 kajzeric. Več kot osemdeset birmancev vseh starosti je prejelo sveto birmo mariborskega pomožnega škofa. Na sliki: častni kanonik in dekan, g. Janez Zorko, mariborski pomožni škof, g. Jože Smej in dekan, g. Anton Hribemik v cerkvi sv. Ruperta na Vidmu Takole so tekmovali, kdo bo jajce prej spravil v luknjo. Če se je jajce razbilo, si imel še eno možnost, če pa je počilo tudi to, si bil diskvalificiran. Dopoldan je vse obiskovalce zabaval ansambel Živič iz Boštanja, popoldan pa jih je zamenjal trio Sotošek z moderatorjem Ivanom Mirtom. Bil je tudi srečelov z 170 nagradami. Tokrat nogometne tekme med starimi in mladimi Zdolani ni bilo, tako da smo si od družabnih iger ogledali le nekakšen mini golf z jajci, kjer so sodelovali predvsem mladi Zdolani. (Cole) C NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 KRONIKA - ŠOLA D Projekt Velika noč Ni dolgo, ko se v šoli o cerkvenih praznikih ni smelo govoriti, tudi o veliki noči ne. Toda časi se spreminjajo. V 2. razredu, na OŠ Dobova, je potekal projekt "VELIKA NOČ". V 2.a razredu, kjer je učence vodila razredničarka Gabrijela Hauer, so bili učenci v torek, 11. aprila, razde- dali še list petršilja ali regrata in jih kuhali med čebulinimi lupinami. Tretjo skupino je vodila Vida Žniderič. Tu so učenci s tempera barvami poslikavali kuhana jajca. V četrti skupini je za red in disciplino skrbela Branka Kova-čič, učenci pa so jajca spreminjali v Piko Nogavičko, razbojni- Dan Zemlje na sevniški osnovni šoli Toliko raznih "dnevov" smo že imeli, nekaj prav posebnega pa je bil letošnji dan Zemlje. Lotili smo se dela z zavihanimi rokavi in ga uspešno opravili. Že 1. aprila so se osmošolci odpravili k strugam naših rek, kjer so počistili vso navlako, ki je kdo ve kako zašla vanje. Verjetno je bilo to delo zanimivo tudi za mnoge, ki so pripomogli k varstvu naravnega okolja. Ampak naši osmošolci so se res izkazali. Za seboj so pustili bregove, ki so v ponos Sevnici, čisto slučajno pa so slišala pripombo nekoga: "Za koliko časa?" No, kakor koli že, mladi smo opravili nekaj koristnega in upamo tudi vzgojnega. Naslednjič smo spet očistili šolski park. Mnogo vsega se je nabralo, tudi tistega, kar je "slučajno" padlo iz naših rok. Šolski park pa je sedaj čist in urejen in takšen naj tudi ostane! Končno smo 13. in 14. aprila organizirali zbiralno akcijo papirja. Skupno smo zbrali kar 8.828,5 kg papirja. Koliko dreves smo rešili! Posebej so se izkazali učenci 3. c razreda, saj so zbrali kar 662 kg. Ponosni smo na vse, kar smo opravili, in prepričani smo, da bomo v prihodnje še uspešnejši. Simona in Bojan, 3. razred OŠ Sevnica Ijeni v štiri skupine. Vsako skupino pa je vodila ena mama. V prvi skupini je učencem pomagala Jasna Vogrin. Tu so učenci že dan prej jajca izpihali in jih nato okrasili. Nanje so nalepili makarone, za lase so uporabili blago, oči so bile iz popra. Okrašene so postavili na spete papirnate role, eden se je celo hladil v pal-mini senci, palmo pa so naredili iz škatle od jajc. V drugi skupini pod vodstvom Bojane Polovic pa so jajčka barvali. Zavezali so jih v nogavico, zraven pa so do- ke, škrate, deklice... Tako se je zaključil prvi dan projekta. Naslednji dan pa sta se oba druga razreda, 2.a in 2.b, pod vodstvom mame Bronje učila izdelovati butare, ki so sicer značilne za Gorenjsko. Seveda pa k po-raznikom sodijo tudi slaščice. Kralj vseh dobrot je bil ogromen pleten kuščar z jajcem v ustih. Tako sta letošnja druga razreda na OŠ Dobova, njuni razredničarki in vse mame, ki so igrale vlogo vodje, zaključili. Tanja Verbančič, Mihela Požar 8.b, OŠ Dobova Sevniški osnovnošolci v oddaji Pod klobukom Sevnica, aprila - Naslednji mesec ali natančneje 3. maja si boste na televiziji lahko ogledali oddajo Pod klobukom, v kateri so tokrat sodelovali tudi sevniški osnovnošolci. V marcu je na njihovo šolo prispela ponudba Nataše Bončina-Žgavec o sodelovanju v oddaji otroškega razvedrilnega programa, ki so jo seveda tudi sprejeli. Vendar pa otroci tega sodelovanja niso sprejeli kot razvedrila ali zabave, temveč kot resno delo, v katerega so vložili veliko truda. %^j|^|iyii^*M^* ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! |:|;U4H!l:IJ-l;M-]!IH!lt->:l V času od 19. do 24. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Bogovič iz Arnovih sel - Iztoka, Jožica Žabkar s Trške gore - Žana, Doroteja Iskra iz Brežic - Dajano, Višnja Behin s Senovega - Danijelo in Biserka Erban iz Brežic - Gregorja. Čestitamo! Trije tekmovalci, ki so jih izbrali iz petega, sedmega ter osmega razreda so se na prej določeno temo (Pika Nogavička) pod vodstvom mentorice Jane Uvodič temeljito pripravili in tako ob podpori desetih navijačev samozavestno odšli na šesturno snemanje v Ljubljano. Bili pa so razočarani, saj, kot pravijo, nasprotna ekipa ni spoštovala pravil. Včasih pa le drži, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Kako pa se je vse skupaj izteklo, si lahko kmalu sami ogledate. fj.S.) Kronika Tudi takrat so imeli delavci notranjega ministrstva UNZ Krško obilico dela. Zabeležili so nekaj neuspelih poizkusov ilegalnega prehoda državne meje, nekaj tatvin, prometnih nesreč, kršitev javnega miru in reda... Vlomi Neznani storilec je 19. aprila skozi okno vdrl v stanovanjsko hišo I.P. iz Artič. Hišo je v celoti pregledal in s seboj odnesel 50 DEM in več škatel cigaret. S tem je lastnika oškodoval za 5.200 SIT. Neznanih storilcev je, kot je videti, več. Eden izmed njih je 19. aprila vdrl, prav tako skozi okno, v učilnico drugega razreda, tokrat OŠ Leskovec, in s seboj odnesel radiokasetofon. S tem je šolo oškodoval za 5.000 SIT. Sicer ne skozi okno, ampak tako, da je zvil eno od armatur-, nih plošč, je neznani storilec vdrl v barako na gradbišču bloka na Griču. GIP Pionir Novo mesto in TEG Krško je oškodoval za 200.000 SIT. Indijsko konopljo kupil v Kopru Na MP Dobova je 20. aprila z vlakom iz Republike Hrvaške pripotoval S.K. iz Celja. Pri mejni kontroli so policisti našli vrečko s posušenimi deli indijske konoplje v teži cca 10 dag. S.K. je povedal, da je indijsko konopljo kupil v Kopru. Šampaneriji ¦stenic ukradli prototip Zlatega Karantana Bled, 3.4.1995-Po slavnostni večerji in predstavitvi proizvodov je izginila steklenica, prototip najdrajžjega penečega vina na svetu, Zlati Karantan letnik 1990, last Šampanjske kleti Istenič Vrednost steklenice ocenjujejo na 2.000 USD. Etiketa je izdelana iz 18-karatne-ga zlata, v obliki karantan-skega grba in je ročno delo zlatarstva Požun iz Ljubljane. Steklenica je klasične oblike v škatli iz masivnega orehovega lesa, ščiti pa jo klobučevina. Zlatega Karantana so pridelali iz najžlahtnejšega vina, proizvedli pa so samo 250 steklenic tega penečega vina. V prodajo ga bodo dali 11. novembra 1995, na martinovo, ko bo vino staro pet let, nam je povedal Miha Istenič. (Bojana Balon) Kršil lavni red in mir Na železniško postajo v Sevnici so 19. aprila poklicali patruljo, ki je ob prihodu vlaka ugotovila, da je S.L. iz Štor kršil javni red in mir. V sanitarijah vlaka je razbil ogledalo. Zaradi nadaljnjega postopka so ga odpeljali na PP Sevnica. Tu pa se je S.L. pričel neprimerno vesti, postal je vse bolj agresiven, prevrnil in poškodoval je pisalno mizo. Da bi preprečili nadaljnje nemire, so ga vklenili, vendar ga to še ni umirilo. Vsekakor je njegovemu obnašanju botroval alkohol. Na PP so ga zadržali do iztreznitve, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. V državo pri Kalinu Policisti PP Brežice so 20. aprila v Novi vasi legitimirali državljana Republike Hrvaške, S:B., in ugotovili, da je ilegalno prestopil državno mejo, in sicer pri gostilni Kalin na Obrežju. Vsekakor se bo srečal s sodnikom za prekrške. Vlomil v trafiko Neznani storilec je v noči iz 20. na 21. april vlomil v notranjost trgovine Tobak Ljubljana, izpostava Kostanjevica. S seboj je odnesel električno blagajno, v kateri je bilo 8.000 SIT, 202 paketa cigaret in večjo količino pisemskih znamk, del vložka cilindrične ključavnice ter del aluminijastega ščita ključavnice, ki jo je pri vlomu zlomil. Trafiko je s tem oškodoval za cca. 500.000 SIT. STUDIO BREŽICE A 0 I 0 PO S A V J I ROHRBLITZ kd.o.o.. ClSČENJC VSEH VfcST Ml S Nt H IN KANAUZACIJSKIH CEVI KANAL TV PMOLtOl SESANJE IN ČIŠČENJI POD VODNIM PRITISKOM ENJEOL COiNIH LOVILCEV TEL0608/41 616, 81 955 DEZURSTVO:22 050 +s Sadje Zelenjava & s ko ve c i VAM NUDI SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO PO KONKURENČNIH CENAH. DAJEMO KOLIČINSKI POPUST. Šola nI šala Člani dopisniškega krožka OŠ Cerklje ob Krki so zbrali nekaj svojih misli, kako pokažejo ljudem, da jih imajo radi. Mamici pokažem, da jo imam rada tako, da jo stisnem k sebi in ji kaj lepega povem. Očku dam poljubček in ga stisnem k sebi ali pa mu povem, da sem pisala petko. Tanja Smukovič, 3.r. Mamico ima zelo zelo rada. To ji pokažem tako, da pometem, pospravim kuhinjo, poste-Ijem, pomijem posodo in pomagam pri pripravi kosila. Sestrici včasih povem, da jo imam rada, namesto nje zložim čevlje ali pa se z njo igram. Anita Kodrič, 3.r. Zelo zelo imam rada mamico. Ona to ve, ker se velikokrat stisnem k njej. Tudi k očiju se stisnem, pri sestri pa se zvečer po-grejem. Nena Udovič, 3r. Rada imam sestrico Barbaro. Ko pridem domov iz šole, se zmeraj objameva. Ostalim pokažem, da jih imam rada tako, da sem pridna, da ubogam, da jih spoštujem in sem prijazna do njih. Nuška Pavlovič, 3r. Mamici pokažem, da jo imam rada tako, da ji kaj lepega povem, včasih jo tudi presenetim. Anja Videnič, 3r. V družini se zelo razumemo in se imamo radi. Večkrat se skupaj zberemo in proslavimo kakšen praznik. Vsi se zberemo pri kosilu in nato se igramo. Velikokrat jim povem, da jih imam rada, včasih jih tudi cmoknem. Špela Ravnikar, 4.r. Pomlad Živel je fantek z imenom Nik. Zelo rad je imel cvetlice. Nekega dne je hotel ven. Vsedel se je na breg in gledal rože. Utrgal je trobentico in poskusil, če piska. Nato je nabral še več rož in jih nesel domov mami. Mama je bila zelo vesela. Nik si je naredil majhno ikebano. Stekel je ven na klop in opazoval sonce in zvončke, kako se gibljejo. Zagledal je trobentico v zlati oblekici. Kim Lah, 2.a. OŠ Krško Pomladno sonce Fantek je odšel na travnik. Pomladno sonce je toplo grelo. Odtrgal je trobentico in se vsedel na tla. Poleg njega so bile vijolice, zvončki in šopek tro-bentic. Za njim je rasel grm ma-čic. Trobentica še nič ni trobila. Preden je odšel nazaj proti domu, je natrgal šopek zvončkov za mamico. Na poti domov pa je natrgal še trobentice. Katja Pečnik, 2.a. OŠ Krško Pomlad Bil je lep sončen dan. Miha je šel na travnik. Sedel je na tla in veselo zapiskal na trobentico. Na travnik je šel zato, da bi nabral rože. Sedel je pod grmom mačic. Nabral je še več cvetlic in jih nesel domov mami. Mama je bila zelo vesela. Miha je šel nazaj na travnik. Zdelo se mu je, kot da mu zvončki pojejo nežno pesem. Dalia Cerovšek 2.8., OŠ Krško Ringaraja in tambaruri Očistili smo park V ponedeljek smo šli v park pri šoli. Videli smo macesen, smreke, breze, ciprese, magnolijo in okrasne grmičke. Vsa narava se je prebujala. Opazili smo, da je naš park zelo nastlan s papirji, glaževino in cigaretnimi ogorki. Odličili smo se, da ga bomo očistili. Naslednji dan smo v šlo prinesli vrečke. Po malici smo odšli v park. Tam smo se dogovorili, kaj bo očistila vsaka skupina. Z odpadki smo napolnili kar devet vrečk. Ko smo opravili delo, smo se lahko igrali. Prosim, ne uničujte našega parka! Boštjan Šoba, 2.r. OŠ Krško Uspešen nastop posavskih osnovnošolcev Senovo, 21. aprila - Iz OŠ Senovo nam sporočajo veselo novico, da so končno dobili rezultate državnega tekmovanja za zlato Cankarjevo priznanje, ki je bilo v Ljubljani na Pedagoški fakulteti 25. marca. Novica o doseženih rezultatih je razveselila tekmovalce, mentorje in njihove matične šole, saj so izvedeli, da so: Jure Klakočer (OŠ Sevnica), Saša Češnovar (OŠ Raka) in Janja Kranjc (OŠ Senovo) zbrali potrebne točke in osvojili zlata Cankarjeva priznaja. To je uspeh, ki je pokafel, da imajo tudi v tej generaciji nekaj izjemnih učencev, ki lahko-tiosegajo nadpovprečne rezultate. Malo slabše je šlo tekmovalcem drugih dveh stopenj (srednja šola in gimnazija), saj so samo za nekaj točk zgrešili normo. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno, zato je doseženi uspeh še toliko slajši. Dobitnikom priznanj, pa tudi drugim udeležencem, čestitamo za uspeh. (Toni) Intenzivne priprave tamburasev Krško, 22. aprila - Zaradi priprav na srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije ter bližnjega gostovanja v Osijeku so se glasbeniki Tamburaškega orkestra KUD Otona Župančiča iz Artič minulo soboto v prostorih glasbene šole Krško intenzivno pripravljali. Kot je povedal njihov vodja prof. Drago Križanič, želijo doseči kvaliteto izvajanja ter uspešno predstaviti artiško tamburaštvo doma in na gostovanjih. (Gaiex) Samova 16 - 68250 Brežice TeL: 0608/62-888, fox.: 62-188 Mobitd: 0609/612-540 PRODAJA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA TELEKOMIMKACIJSKIH NAPRAV Qo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 J ROKOMET RK Velika Nedelja : RK Interier 16 : 10 (7:11) V povratni četrtfinalni tekmi sta se v Veliki Nedelji pomerili domača ekipa in krški Interier. Krčani so bili tudi v drugi tekmi boljši nasprotnik in se zasluženo uvrstili v polfinale tekmovanja za nastop v prvi SRL. Domači RK Celje : 11 : 16 Tekma je bila v prvem polčasu zelo izenačena, saj sta se ekipi ves čas menjavali v vodstvu. Ob koncu prvega dela so domači izkoristili nekaj napak gostov in na odmor odšli z dvema zadetkoma razlike. V drugem delu so rokometaši Lisce zaigrali odlično v obrambi, kjer se je izkazal predvsem vratar Godec, in v 26 minutah prejeli samo štiri zadetke. S to so poskušali vse, da bi preseneti boljše goste, vendar so igralci Inte-rierja povedli že na začetku in z dobro" igro v obrambi držali razliko vso tekmo. Najboljši strelci za Interier: Dra-gar 6, Papež 5, Iskra 4. (J.A.) RK Lisca (14:11) zmago so se sevniški rokometaši uvrstili med štiri ekipe, ki se bodo borile za prvaka druge lige. V polfina-lu se bo ekipa RK Lisca to soboto v Murski Soboti pomerila z ekipo RK Pomurka., RK Lise«: Godec, Gradišnik, Novak 4, Jug 8, Rantah 4, Plazar, Nov-šak 2, SečRi 5, Lupše 4, Simončič 1, Teraž, Povše. (Galex) Zaslužena zmaga Interierja Ljubljana, 18. aprila - Rokometaši Interierja so odigrali prijateljsko srečanje z mladinsko reprezentanco Slovenije, ki se pripravlja za kvalifikacijske nastope na EP. Krčani so bili vso tekmo boljši nasprotnik in tudi zasluženo zmagali. Posebej se je odlikoval Alen Kukavica, ki je dosegel tudi največ zadetkov. Za reprezentanco Slovenije je v drugem delu zaigral tudi Papež. RK Interier: Imperl, Papež 5, Ke-še, Iskra 3, Mašič 1, Martinčič 1, Bogovič 1, Urbane 1, Kukavica 7, Dragar 5, Pire, Levičar. (J.A.) Dobra igra pionirjev interierja Pionirji Interierja so v nedeljo v Celju igrali v polfinalu turnirja mladih rokometašev letnik 1980 in mlajši. Pomerili so se z ekipama Velike Nedelje in Velenja. Prikazali so dobro igro in osvojili tri točke. Rezultati: Velika Nedelja - Interier 9:9, Interier-Velenje 12:10. Za Interier so igrali: Marki, Zupančič 6, Šebalj M. 3, Janjanin, Bevc, Šebalj Z, 7, Benje, ^rančič I. 5, Urbane, yrančič M., Levičar. (J.A.) KOŠARKA KK Breiice : •1 :81 V zadnji tekmi, ki je odločala o petem mestu v plavoffu, so Brežičani zanesljivo zmagali. Pričeli so zelo zanesljivo in kmalu pobegnili za 20 točk. Do polčasa so z dobro igro v obrambi prednost še povečali. V drugem polčasu so gostje bolj natančno zadevali, Brežičani pa so nekoliko popustili v obrambi. Na koncu so do- ŽKK Maribor (51:18) mači zanesljivo zmagali in naporno sezono kronali s petim mestom v B SKL. KK Brežice: Rozman 6, Antolovič 29, Krivokapič 11, Rostohar 8, Pi-noza, Horžen, Marčetič 20, Ster-gar, Jalovec, Krošelj 19, Kajba. (J.A.) NOGOMET RK Kovinar : RK Krško 1: 1 (6:6) Krčani so v Štorah prikazali dobro igro in v boju za tretje mesto nadigrali neposrednega tekmeca. V drugem polčasu so krški nogometaši zaigrali najboljše v tej pomladi, kljub temu, da so domači povedli iz enajstmetrovke. V 69. minuti je bil rezultat izenačen, zadel je Pire, ki je v 88. minuti z zadetkom prinesel zmago Krča-nom. Dobro igro so prikazali še Mo-lan, Bovha in vratar Stritar. NK Krško: Stritar, Omerzu, Ga-brič, Murn, Harapin, Rabič, Molan, Stopar (Zorko), Pire, Zakšek, Plan-kar (Bovha). Tudi mlajši krški dečki so v gosteh v Štorah zabeležili zmago z rezultatom 1 : 0, čeprav bi po prikazani igri lahko zmagali z večjo razliko. Edini zadetek na srečanju je v prvem polčasu dosegel Pilipovič. Za Krčane so zaigrali: Kovačič, Jeličič, Gošek (Cvirn), Bajrektarevič, Sintič, Gričar (Pavlovič), Butina, Rusič, Pilipovič, Abram (Živanovič), Naglic (Butina D.). Le malo je manjkalo, da bi tudi starejši dečki na gostovanju v Štorah osvojili obe točki. Krčani so sicer povedli z zadetkom Hrženjaka, vendar pa so v končnici klonili razpoloženim domačinom. Končni izid tekme je bil 1:1. Ekipa Krškega je igrala v sestavi: Pavlovič, Agič, Hrženjak, Župevc, Mujakič, Golob (Zaočevič), Seferovič, Šetinc, Redzič, Dvorančič, Bajrektarevič. (Pilip) PLES 17 pokalov xa plesalce PPK Lukec Plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec so se udeležiti mednarodnega plesnega turnirja v latinskoameriških in stan* dardnih plesih v Poceniji (Udine) v Italiji. Na turnirju FriuiS trophv so nadvse uspešno nastopili tudi plesalci PPK Lukec. Pionirji: 1. mesto v LA in ST Jaka Pittaver in Tina Korber; 2. mesto v LA in ST Marko Babic in Sanja Antolovič: 3. mesto mesto y 1A Bogdan špoler in Staša Puntar; 4. mesto v ST in 6. mesto v LA Mitja Stanič in Jasmina Zakšek. Mlajši mladinci: 3. mesto v LA in 4. mesto v ST Mitja Prah in Mateja Gane; 3. mesto v LA in 6. mesto v ST Matjaž Šauta in Marija Albreht. Mlajši mladinci višjega kakovostnega razreda: 1. mesto v LA in 2. mesto v ST plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. Mladinci: 2. mesto v LA in 7. mesto v ST Zoran Perčtč tn Leonida Perčič. Piesni par Janez Žokalj in Kaja Kržan se turnirja v Italiji nista udeležila, ker sta v soboto, 22. aprila, tekmovala na mednarodnem plesnem turnirju v Samoboru in osvojila 1. mesto v mladinski konkurenci. Piesni par Aleš Krivec m Ina Sečen pa je dosegel 5. mesto v LA plesih med mlajšimi mladinci. (Galex) TRELJANJE LeskOVfhI pionirji četrto mesto V letošnjem ligaškem pionirskem prvenstvu Slovenije - Pokal prijateljstva so odstreljali osem tekem. Najboljši so bili pionirji ekipe Tabor Jezica, pred Olimpijo in Pomurko. Le-skovški pionirji so vse do zadnjega kola zanesljivo držali tretje mesto, ki pa so ga na koncu zaradi smole pri sestavi ekipe izgubili. V zadnji tekmi se je poleg drugega mesta Boštjana Arha in dvanajstega mesta Mitje Packa se je izkazal tudi Gašper Arh, ki je bil s 174 krogi petindvajseti. Ekipa v taki sestavi bi premočno zmagala, žal pa je namesto Gašperja Arha v ekipi Matej Zorko. V končni uvrstitvi so Leskovčani padli na četrto mesto. Na tekmovanju v Ljubljani sta s 166 krogi dosegla nov osebni rekord Kristjan Šumej in Matija Kržan. Četrto mesto v ekipni konkurenci in tretje mesto Boštjana Arha med posamezniki je za pomlajeno leskovško ekipo lep uspeh. (J.A.) Strelci praktičnega streljanja Med 48 tekmovalci na prvem letošnjem tekmovanju v praktičnem streljanju za pokal Obala '95 so se odlično izkazali šentjernejski strelci. Samo Jakša je le za 0,02 odstotka zaostal za prvouvrščenim Ljubljančanom Fe-gušem. Tudi tretje in četrto mesto sta zasedla tekmovalca Kobra Tea-ma Šentjernej, in sicer Ludwig Dvoj- moč in Igor Durjava. Emil Žnidarčič pa je osvojil deveto mesto. Ludvvig in Emil sta se marca udeležila evropskega pokala IPSC na Dunaju in med 179 tekmovalci iz 14 držav zasedla: 24. mesto Ludvvig Dvojmoč, 26. mesto Emil Žnidarčič. Udeležbo na Dunaju je omogočil Kobra Mobitel iz Šentjerneja. (Galex) Uspeh brežiških atletov Poročali smo že, da so se brežiški metalci in skakalci ob palici udeležili otvoritvenega atletskega mitinga na prostem, ki je bil na stadionu ŽAK v Ljubljani v nedeljo, 18. aprila. Brežiški atleti so dosegli izvrstne rezultate, še posebej pa se je izkazal Vladimir Kevo, ki je postavil nov državni rekord. Vlado je pred leti prvi presegel mejo 60 m, preteklo nedeljo pa je kladivo poletelo preko 70 m -ustavilo se je pri 71,16 m. To je rezultat zelo visoke mednarodne vrednosti, tako da se norma (74 m) za nastop na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah zdi sedaj še kar dosegljiva. Vlado in njegov trener Marjan Ogo-revc si za ta dosežek zaslužita vse čestitke, poudariti pa velja tudi zaslugo glavnega sponzorja AK FIT - podjetje Vino Brežice. Tudi drugi brežiški tekmovalci so se dobro izkazali, še posebej metalec kladiva Branko Grubič, ki je dosegel 61,10 m in prvič presegel mejo 60 m. Z osebnimi rekordi so se izkazali še Robert Levar (55,48 m), Silvo Ja- goč (50,56 m), Primož Kozmus (41,34 m) in Venes Mešič (38,50 m). Med dekleti je kladivo najdlje vrgla Simona Kozmus (36,30 m), kar je najboljši rezultat za mlajše mladinke v Sloveniji. V metu diska pa je Simona dosegla 28,40 m. Uspešno so nastopili tudi skakalci ob palici. V ženski konkurenci je Suzana Kos preskočila 250 cm in osvojila drugo mesto. Poudariti velja, da je Suzana na enem od zadnjih treningov že premagala 280 cm, kar je za 9 cm bolje od slovenskega rekorda. V moški konkurenci je zmagal Uroš Novak z 420 cm, Ivan Kostevc pa je osvojil tretje mesto s preskočenimi 400 cm. Zelo vesele novice pa so prišle tudi iz ZDA, kjer tekmuje najboljši brežiški skakalec ob palici Jure Rovan. Jure je dvakrat zmagal in enkrat osvojil drugo mesto. Vedno je preskočil magično mejo petih metrov, prvič s 512 cm, na drugi je izenačil osebni rekord 520 cm, na tretji pa 508 cm. (Galex) Teniški turnir Brežice Open *95 Teniški klub Brežice je pretekli vikend organiziral odprto prvenstvo Brežic za člane in članice z nagradnim skladom 2.500 DEM. Med člani je drugi nosilec turnirja Marko Por v finalu premagal tretjega nosilca Žigo Janškovca z rezultatom 7/5, 6/4. Zmagovalec krškega turnirja Marek Linhart je izgubil že v polfinalu. Na turnirju so nastopili tudi brežiški teni- sači Igor Kežman, Aleš Grahek in Ivan Bambič, ki pa so izpadli v prvem kolu. Med članicami je ponovno zmagala prva nosilka turnirja Katja Kovač, ki je v finalu premagala Majo Matev-žič z rezultatom 6/1, 1/6, 6/2. Breži-čanki Sergeja Kržan in Marcela Mer-slaič ter Krčanki Nejka Grabner in Maja Žiberna so tudi izpadle v prvem kolu. (Galex) Osvojili največ prvih mest Sevniški karate klub je gostil tekmovalce iz karate klubov iz Trbovelj, Limbuša in Ptuja, ki so se pomerili v katah in športnih borbah. Poudariti velja, da je največ prvih mest osvojil Karate klub Sevnica. Posebej so se izkazali tekmovalci začetniške skupine trenerja Busar|a, ki so s svojimi odličnimi nastopi poželi veliko aplavza med občinstvom. S svojimi odličnimi nastopi so zelo navdušili Danijel Dolenšek, Boštjan Selak in Denis Špilar. Zmagovalci iz sevniških vrst po posameznih kategorijah v katah: malčki Žiga Kump, dečki 81/80 Marko Stopar, dečki 83/82 Denis Orač. dečki 85/84 Gašper Povodnik; pri deklicah je v katah tret|e mesto osvo|ila Tina Vončina. V katah ekipno so v vseh kategorijah zmagali tekmovalci iz sevniškega karate kluba. V športnih borbah sta v kategoriji deklet nastopili le dve tekmovalki. V športnih borbah pa so zmagali naslednji Sevničani: Miha Oštir, Danilo Lisec, Rok Črepinšek, Marko Stopar in Dejan Uranjek. Pohvaliti velja tudi Črta Vončina. Besima Daut-begoviča, Gorazda Mlinarica, Denisa Orača, Roka Črepinška, Gorana Božiča, Dejana Uranjka in Iztoka Busarja. Državno prvenstvo bo maja Karate klub Sevnica obvešča, da bo 20. maja izvedel državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice v katah in športnih borbah. Prvenstvo bo potekalo v športni dvorani v Sevnici. Sevniški karate klub si prizadeva, da bi prvenstvo organiziral in izvedel kar najbolje. Glede na to, da omenjena karate prireditev ni tržnega značaja, pomeni za klub veliko finančno breme. Tega sami ne zmorejo, zato vljudno prosijo vse. ki želijo pomagati, da se oglasijo v klubu ali po telefonu 82-002. Nastop Horna na Nizozemskem Amsterdam, aprila - Trener Karate kluba Brestanica Franjo Horn |e nastopil na močnem mednarodnem turnirju na Nizozemskem. V močni konkurenci se je v katah prebil do polfinala, kar |e zagotovo velik uspeh. Trener Horn je pretekli vikend nastopil na DP Hrvaške v Zagrebu in z ekipo Karate klub Tempo Zagreb osvojil ekipno prvo mesto, v posamezni konkurenci pa je bil drugi. Uspeh brestaniškega karateja Ravne na Koroškem, 23. aprila - Na tradicionalnem Kata turnirju je nastopilo 22 slovenskih klubov in nekaj tujcev. Udeležili so se ga tudi člani brestaniškega karate kluba in osvojili vidne uvrstitve. Med mlajšimi deklicami je zmagala Karolina Racman, med člani pa je Franjo Horn osvojil drugo mesto. Tina in Tanja Sluga pa sta se prebili v finalni del. Tekmovalce čaka konec tega meseca eden najmočnejših turnirjev na Hrvaškem v Reki, Franjo Horn se bo v začetku maja udeležil EP v Helsinkih, tekmovalce pa čaka tudi državno prvenstvo v katah in športnih borbah v Sevnici. (Galex) VPIS V ZAČETNI TEČAJ SAMOOBRAMBE TVD Partizan Sevnica oziroma Karate klub Sevnica obvešča vse LJUBITELJE BORILNIH VEŠČIN, da so se pričeli treningi SAMOOBRAMBE JUDA in JU-JITSU v telovadnici TVD Partizan, kjer se lahko vpišete v začetni tečaj vsako SREDO in PETEK v aprilu od 17. do 18. ure v TVD Partizanu. Vabljeni! KONDOR - nogometna sekcija Senovo organizira 5. tradicionalni turnir v malem nogometu SOTLARJEV MEMORIAL v soboto, 29. aprila, ob 8. uri v športni dvorani Senovo Praktična nagrada za najboljšega strelca in vratarja turnirja. Prijave na dan turntrja ali po telefonu 79-108 (Oaza), Priprave slovenskih nogometašev v Breiice Ta teden se v brežiški občini mudijo na reprezentančnih pripraviti re-prezantanca do 21 let in A reprezentanca. Bivajo v Termah Čatež, treningi pa potekajo na prenovljenem igrišču v Brežicah. Po besedah trenerja mladih nogometašev Draga Kostanj-ška so z gostoljubjem v čateških Termah zadovoljni, še posebej pa z pogoji za trening na brežiškem stadionu. V torek so v Zaprešiču odigrali tekmo s Hrvaško, žal pa smo zaradi zaključka redakcije ostali brez rezultata. V sredo pa bo članska reprezentanca Slovenije odigrala ob 20,15. uri v Zagrebu kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP s reprezentanco Hrvaške. Na tiskovni konferenci v Termah Čatež je selektor mlade reprezentance še poudaril, da bosta obe tekmi s sosedi zelo težki, sa| se vsi dobro zavedajo moči hrvaških nogometašev. Zato bi bil že neodločen rezultat uspeh za slovenski nogomet in vzpodbuda za nadaljnje delo. (Čupo) Trening A-reprezentance na brežiškem stadionu pred sredino tekmo s Hrvaško. C NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 OBVESTILA - REKLAME «3 r ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA ZA UPOKOJENCE IN NJIHOVE SVOJCE V NEREZINAH V kolikor se Je niste odločili, kje bi preživeli dopustniSke dni, vam PSK - organizacija dopustov (PočitniSka skupnost Krito) in Društvo upokojencev Krito priporočata Šolo zdravega življenja v Nerezinah kot obliko rekreativne vadbe za krepitev zdravja. Program je namenjen vsem tistim, ki Jm usiha mitična moč in srcno-dihalna zmogljivost To usihanje lahko učinkovito zaviramo s pomočjo programa, ki vam ga ponujamo - Je več, te funkcije lahko celo izboljšamo v vseh starostnih kategorijah ljudi. Zakaj smo za Vas izbrali prav Nerezine? Znano je, da imajo Nerezine ugodno lego s sredozemsko Mimo, za katero je značilno, da v veliki meri presega mednarodni kriterij za zdravilno kfimo. Tudi mesec junij ni slučajno izbran. Ne prevroč mesec, poln cvetja bmistre, oleandra, vrtnic in ostalih opojnih dišav, z zdravilnimi učinki morja, nam daje pogoje za uspešno izvajanje krepitve zdravja in dobrega počutja. bi še en razlog za vašo odločitev: Počitniška skupnost Krško in Zavarovalnica Triglav d d OE Krško bosta vsem upokojencem in njihovim svojcem omogočila najugodnejšo obliko letovanja. Še posebej se PSK v svojem jubilejnem letu priporoča vsem zainteresiranim, svojim vztrajnim gostom iz vrst upokojencev pa se ob tej priložnosti tudi zahvaljuje za dolgoletno zaupanje. šob zdravega življenja bomo organizirali v trah terminih: 1. Od 5.-15. junija 1995 (prijave zbira Počitniška skupnost Krsto) 2. Od 15.-25. junija 1995 (prijave zbira Društvo upokojencev Krito) 3. Od 5.-15. septembra 1995 (prijave zbira Počitniška skupnost Krito) PROGRAM ŠOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA S posebnimi dihalnimi vajami bomo krepili dihala in organizem obogatili s kisikom. L taašm hrt* Pri najstarejši obliki vadbe povzročamo globlje dihanje in pospešen srčni utrip. S tem omogočimo učinkovitejšo celično prehrano in pospešimo izločanje celičnih odpadkov. Namenjena Je za povečanje gibljivosti zakrnelih skpotev in večjo moč oslabelega mifičevja. 4. Jati—to vadba Jutro je čas za lahkotno razgibavanje in sprehod, s katerim bomo zadovoljili biološko potrebo po gibarrja Z izbranimi vajami bomo razvijali sposobnost sproščanja in na ta način vplivali na pomiritev duševne napetosti. Njen namen je odstranitev razpršenih misli, ki slabijo energijo in povzročajo stresne situacije. 7. Dr— ¦kt*YTr?T*<" nabiranje zdravilnih zelišč (tajbelj, timijan, origano, ipd), pohodništvo, pikado.bafinaje in druge aktivnosti za razvedrilo in sprostitev. Ostala pojasnila dobite pri vodji programa - tel. Št. 0608V31-283 Pojdite z nami soncu in zdravju naproti! Strokovni svetovalec: Dr. Jelka Reško Gorenc Speč. med. dela, prom. in športa Avtor in vodja programa Stane Iskra v----------- rCena. 28.000.00 SIT Cena vključuje: - 10 polnih penzkinov - avtobusni prevoz - medicinska pomoč pri izvajanju programa Šole zdravega življenja > 1. Naslov prijavnega mesta za 1. in 3. termin PSK. organizacija dopustov CKŽ 65,68270 Krško : Teiefon: 0608/22-767 2. Naslov prijavnega mesta za 2. termin DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRŠKO Cesta 4. julija 57,68270 Krško Telefon: 0608/32-143 Center za socialno delo Krško vabi Pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije že več let deluje Modri telefon (601/16-85-476) za osebno in telefonsko svetovanje osebam s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. V okviru svetovalnega dne v Posavju so pripravili okroglo mizo s provokativnim naslovom: Odrasel sem - ali mi boste to omogočili?, na kateri bo beseda tekla o zagotavljanju pogojev za odraščanje oseb s cerebralno paralizo in drugimi inva-linostmi. Pogovora se bosta udeležila tudi Anka Osterman, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in mag. Janez Drobnič, svetovalec direktorja Zavoda RS za zaposlovanje. Okrogla miza bo 9. maja ob 10.uri v hotelu Sremič. Vabljeni! Srečanje tamburašlfih skupin in orkestrov V soboto, 29. aprila ob 17. uri bo v kulturnem domu v Artičah potekalo 15. jubilejno srečanje tarnburaških skupin in orkestrov Slovenije. Udeležilo se ga bo devet orkestrov in skupin, med njimi tudi domačini Tamburaški orkester KUD Oton Zupančič. Srečanje bosta v celoti posnela Televizija Slovenija in 3. program Radia Slovenija. Vabljeni! (Ga-M HALI OGLAS! Ugodno prodam dirkalno kolo Bianchi Caurus 907, okvir številka 52. Tel.: 22-728. Prodam avto Opel fiecord Berlina 2, letnik 1986, OS klima, centralno zaklepanje, servo volan. Cena 6.000 DEM. Tel.: 79- Najamem dvosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 77-458. Celodnevna aktivna zašiita okolja Rohr-Blitz Sevnica, aprila - Podjetje Rohr-Blitz ali natančneje sestrska firma istoimenskega podjetja iz Dortmunda v Sloveniji uspešno posluje od leta '93. Podjetje zakoncev Jazbec, katerega glavni sedež je v Sevnici ter poslovalnici v Ljubljani in Mariboru, le s štirimi zaposlenimi s svojim servisnim programom pokrivata prostor celotne Slovenije. Tako podjetje Rohr-Blitz v svojem programu nudi naslednje storitve: čiščenje vseh hišnih odtokov, kanalizacije, čiščenje pod visokim vodnim pritiskom, industrijsko čiščenje, odvoz in čiščenje bencinskih, oljnih ter maščobnih lovilcev, sanitarna popravila, sanitarno - higiensko čiščenje, praznjenje septičnih jam, TV-pregledi cevi in odtokov. Na voljo so vam tudi usluge kleparsko-vodovodnega in centralnega servisa in, kar je še posebej zanimivo, se lahko nanje obrnete podnevi in ponoči, tudi ob nedeljah in praznikih. njegovem mnenju ne da primerjati. Srečuje se tudi s problemom deponije za odlaganje odpadkov, s katerim se je že večkrat obrnil na posavske občine, ven- Vendar pa podjetnik Alojz Jazbec pravi, da mu je včasih žal, da se je dal prepričati ter da se je odločil odpreti firmo v Sloveniji. Možnosti za uspešno poslovanje pri nas in v Nemčiji se po * ^J» » Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -»^^r^. čas oddajanja: ¦*%" Ob sobotah oddaja- ^N VtR mo doklar nas bosta *Lr Tfl klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. OBČINA KRŠKO OBJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO PREDVIDENE NASLEDNJE PRIREDITVE V MESECU MAJU 1995 ORGANIZATOR PRIREDITVE VRSTA PRIREDITVE PREDVIDENI ČAS IN KRAJ PRIRED. TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE POHOD PO GRABNU 02.05.1995 PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR JEZIKOVA NEDELJA 07 051995 KOČA NA BOH. DKDSVOBODA SENOVO PIHALNI ORKESTER SAMOSTOJNI KONCERT OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM 09.05.1995 DOM XtV.DIV. NA SENOVEM TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE OŽIVLJANJE ROMARSKIH POTI 14.05.1995 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA TEDEN CVIČKA V KOSTANJEVICI 12..13..14. 05.1995 KOSTANJEVICA ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA 11.TEK OB KRKI NA 10 KM IN 21 KM 21.05.1995 KOSTANJEVICA LOVSKA DRUŽINA LOVSKA RAZSTAVA 26.05.1995 BRESTANICA MASTERSTEAMKRŠKO DKD SVOBODA BRESTANICA DRAMSKA SEKCIJA TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUŠTVO ZDOLE LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA GLASBENA ŠOLA KRŠKO SIMFONIČNI ORKESTER OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KRŠKO KOŠARKARSKI KLUB INTERIER KRŠKO KOLESARSKI KRITERIJ "POMLAD V BRESTANICI" DRAMSKODELOOBPRAZN. 50-LETNICE DR. SEKCIJE PRIKAZ KOŠNJE ZAKLJUČEK LOVSKE RAZSTAVE S HUBERTOVO MAŠO. PEVSKIM ZBOROM IN ROGISTI SAMOSTOJNI KONCERTI TEKMOVANJE MLADINE, ČLANOV IN ČLANIC KOŠARKARSKO PRVENSTVO 0SN0VN0Š.D0LIN POŠTflCG. GRAD BRESTANICA 27.05.1995 BRESTANICA 27.05.1995 iDOM SVOBODE ^BRESTANICA *, 28.05.1995 RAVNE PRI ZD0LAH 31.05.1995 GRAD BRESTANICA MAJ 1995 KRŠKO IN KOSTANJEVICA MAJ 1995 MAJ 1995 0ŠLESK0VEC AK. SLIKAR JOŽE MARINČ LIKOVNA RAZSTAVA MAJ 1995 KOSTANJEVICA JOŽE MARINČ ODPRTI ATELJE DOBE 1 Obveščamo vse organizatorje prireditev, da bomo v NAŠEM GLASU vse leto za vsak mesec posebej objavljali vse večje prireditve na območju nape občine. Zato nam pravočasno sporočite vse potrebne podatke, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev vključena v objavo. Hkrati obveščamo organizatorje, da bomo za naslednje leto pripravili Koledar prireditev v občini Krško v obliki brošure, zato že sedaj razmišljajte o vaših prireditvah, ki bi jih vključili v to brošuro. dar rezultatov še ni. Problem pa so tudi čistilne naprave za posebne odpadke, ki jih je v Sloveniji, kljub tolikšnemu govoru o varstvu okolja zelo zelo malo. (T.S.) Kine Kostanjevica 29. IV. ob 20. in 22. uri: KRALJICA MARGOT, kostumska tragedija 30. IV. ob20. in 22. uri: FOR-REST GUMP, komedija 6. V. ob 20. in 22. uri: ZAUPANJE, romanca 7. V. ob 20. in 22. uri: NEVARNA ŽENSKA, drama "Kine servis" Breiice 26. in 27. IV. ob 18. in 20. uri in 28. in 29. IV. ob 20. uri: HITRE TARČE, akcijski 28. in 29. IV. ob 18. uri. 30. IV. in 2. V. ob 18. in 20. uri in 3. V. ob 20. uri: LAHKO SE ZGODI TUDI VAM, komedija 1. V.: ni predstav Kulturni dom Krško 27. IV. ob 19. uri in 28. IV. Ob 18. uri: RUBY CAIRO, avanturistični 28. IV. ob 20. uri in 30. IV. ob 18. uri: FORREST GUMP, komedija Kino Šentjernej 28. IV. ob 20, in 22. uri: MASKA, komedija 5. V. ob 20. in 22. uri: VARUH ČASA, akcijski ¦ TELEVIZIJA NOVO MESTO ( IdSmaJ 1 s Trdinovega vrha . 1 na kanalu ril vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja rlKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE ZA NAROČNIKE SO \ MALI OGLASI BREZPLAČNI' OGLAŠEVANJE JE NAJBOLJŠA REKLAMA' ZAKAJ TEGA NE BI NAREDILI V NAŠEM GLASU-1 TUKAJ BI LAHKO BIL VAŠ OGLAS u fJ2 ZADNJA NAŠ GLAS 16, 26. APRILA 1995 J Naša anketa: Prvi maj Je nekoč bil, a tudi še bo Nekoč je socialistična oblast (tiste prve, prave komunistične se ne spominjam, ker sem bil še premajhen) odredila, kdaj in kateri prazniki se bodo praznovali. Prvi maj je bil posvečen delavcem, čeprav jim je bilo tudi sicer vse posvečeno in namenjeno: družba, država, tovarne, šole in druge ustanove. Skratka, vse. V skladu s tem so bile organizirane tudi proslave. Spomnim se celo prvomajskih parad, a potem se je navdušenje nekoliko uneslo in na osrednjih prireditvah so se govorniki zadovoljili s tem, da so ošvrkali zunanje ali notranje sovražnike ter dali delovnemu ljudstvu temeljne napotke za obnašanje. Še iz tistih časov je nekako v zraku obviselo vprašanje: Kako dostojno proslaviti prvi maj? Z delom ali počitkom od dela? Ni jih malo, ki se tudi danes zavzemajo za to, da se je treba prilagoditi Zahodu, ki si za prvi maj privošči samo en dela prost dan. Danes smo delavci vsi, ki dajemo svojo delovnq silo in ostale sposobnosti v najem. Odnose z delodajalci naj bi ur.ejali sindikati in kolektivne pogodbe. Ali so delavci tudi tisti, ki so z notranjim odkupom postali solastniki podjetij, v katerih delajo? Verjetno, saj jim solastništvo še ne zagotavlja delovnega mesta. Ali so podpisniki individualnih pogodb, torej vodilni ljudje, tudi delavci, upravičeni do praznika? Gotovo so, samo oni ne zaključijo službenih obveznosti s tem, ko zaklenejo predal v pisalni mizi. Prost dan ali dva običajno izkoristijo sila učinkovito. Tam, kjer notranjega lastninjenja ni bilo, je slika nekoliko drugačna. Sploh, če je podjetje v prehodnih ali trajnih težavah. Tudi v Posavju so kolektivi, kjer lastniki preganjajo sindikalno dejavnost in sindikalne zaupnike. Čisto možno je, da se bo z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja položaj delavcev še slabšal. Tudi socialistične (ali kakršna je že bila) Rusije ni več, da bi bila za zrcalo kapitalizmu in ga silila k upoštevanju humanizacije dela. Ostajajo samo sindikati in pogajanje okrog delovnih pogodb. Delavci se bodo morali podrejati interesom podjetij, zlasti manjši lastniki pa se bodo tako gnali sami. Čez čas se nam bo to začelo zdeti čisto normalno in tudi Evropa nas bo nenehno učila, da nas bo z njo zbližalo samo delo, delo in še enkrat delo. Potem bo ekonomska računica pokazala, ali se izplača odrediti dan ali dva prvomajskih praznikov, ali pa jih kaže premostiti z dnevom osvoboditve in združiti z velikonočnimi. Bolj ko bo vse skupaj napeto, težje ko se bomo dokopali do dela in si privoščili praznični dan, bolj si bomo želeli obeležiti praznik. Še vedno pa ni jasno, ali naj bo to z delom ali s počitkom. Vse skupaj je seveda samo domneva. Prepustimo besedo našim anketirancem. (Ika) Jožefa Judež, delavka v zdravstvenem domu Kostanjevica: "Prvomajski prazniki so zelo lepi in prav je, da se praznujejo. Mislim pa, da bi bilo dovolj en dan, tako kot po drugih državah. Prvega maja zjutraj gremo s sorodniki in s prijatelji na Polom, kjer pečemo na ražnju in se zabavamo; vse je v prazničnem vzdušju. Prav je, da je človek kdaj dobre volje, brez vsakdanjih obveznosti. Saj zato prazniku tudi so. Nek simbol tega praznika pa je prav gotovo kurjenje kresa." Sandi Kurnik iz Starega grada: "Prvi maj - praznik dela. Hmmm. Zelo dobrodošel praznik za delavce, ker po napornem delu prija malo počitka. Ta praznik je namreč malo izgubil pomen, ker nekateri ljudje delajo tudi na ta dan in se ne zavedajo, za kaj so se borili. Mislim, da ga bom kar dobro preživel in to v dobri družbi z dobro kapljico. Živel 1. maj - praznik dela." Martin Kolar, predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB Brežice: "Osebno sem za praznovanje 1. maja -praznika dela, ki je praznik vseh delavcev v naši državi, ne glede na strankarske pri-petije. Pozitivno gledam na dvodnevno praznovanje dneva delavcev, to pa smo vsi. Mnogi so mnenja, da praznik izgublja pomen, vendar pa mislim, da bi moral praznik imeti takšen pomen, kot gaje imel včasih. Boža Herek, časopis Krpan iz Rimskih toplic: "V prazniku dela, v njegovi smiselnosti, je nekaj paradoksalnega. Pred leti, ko so delavci imeli relativno zagotovljen in varen socialni in družbeni status, se je na veliko praznovalo, danes pa, ko so pravice delavcem drastično zredu-cirane, prvi maj kot praznik delavskega razreda bledi. To je zelo čudno. Morda se bo v prihodnosti ravno zaradi tega praznika delavska zavest ponovno prebudila. Drugače pa se večina Slovencev med prvomajskimi prazniki ukvarja z zidarijo in kmetovanjem, kar samo dosti zgovorno pove, da za resnejše "revolucije" preprosto nimamo časa." #13 i** Jernej Kuhar, podjetnik iz Sevnice: "1. maj praznujem že od otroških let in mislim, da ga bom tudi v bodoče. Dva prosta dneva se mi glede na to, da imajo drugod le enega, ne zdi preveč; saj ni potrebno, da prav v vsem posnemamo druge. Zdi pa se mi, da ta praznik izgublja tisti svoj prvotni pomen kot delavski praznik. Sicer res, da kresovanje in vse, kar spada zraven, ostaja, vendar se to, zaradi česar se ta dan sploh praznuje, počasi izgublja." Franc Luzar, strojni tehnik iz Maha-rovca: "Na prvi maj ne bom delal. Vendar ¦ naj praznujejo samo tisti, ki delajo, ostalim skoraj ni treba; brezposelni nimajo česa praznovati. Tudi sam sem zdaj brez zaposlitve, preživljam se s priložnostnim delom. Po moje bi bil za prvi maj en prost dan čisto dovolj. Kar pa se tiče položaja delavcev, je zdaj ravno tako, kot je bilo v daljni preteklosti - smo že tam. Mislim, da še ne bo kmalu bolje." Ludvik Klajder, upokojenec iz Pristave pri Šentjerneju: "Za prvi maj ne bom delal. Dopoldne bom šel na Javorovico, tam se bomo dobili s kolegi in se malo pozabavali. Mislim pa, da je šel položaj delavcev pri nas glede na preteklost na slabše. Sindikati pa so v sporu med sabo in z družbo. Nekateri so sicer dobri in poskušajo delati dobro, vendar so sindikati tako ali tako na strani vlade. Vlada pa nam da, kakor sama hoče." -«&» *%' e Tel: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbun& d.o.o. Ban dr, Jožeta Bogataja: Letos bo II. maja Senovem Na prireditev so letos vabljeni tudi "ukacejevci", dr. Malavašič pa bo odprl razstavo svojih likovnih del. Senovo, aprila - Krški zdravstveni delavci vsako leto organizirajo t.i. Bogatajev dan, priložnostno srečanje, ki nosi ime enega izmed domačih zdravnikov, dr. Jožeta Bogataja. Doslej so svoja slavnostna srečanja organizirali v kulturnem domu v Krškem, letos pa so sklenili dati nekaj več poudarka tudi svojima zdravstvenima postajama in tako bo osrednja prireditev tokrat na Senovem. sedaj direktor vile Bogatin na Bledu, prof. Bertenjeva iz Le-skovca, dekana medicinske fakultete, stomatologinjo in sto-matokirurginjo prof. Koželjevo, dr. Mlinarica in dr. Kolarja s Senovega, ortopeda Mira Goren-ška iz Kostanjevice in dr. Polip-nika iz Krškega. Takrat so se domenili za nadaljnje sodelovanje in po ponovnem srečanju (vsaj z nekaterimi) na Senovem načrtujejo obisk krških zdravnikov v diagnostičnem centru na Bledu. Na Bogatajevem dnevu bodo Tam bodo prikazali nekaj svojega dela, dr. Malavašič, ki je sedaj v pokoju, bo pripravil razstavo svojih slikarskih det, na srečanje pa so povabili tudi krške ukacejevce. Direktor krškega zdravstvenega doma, dr. Rudolf Ladika, je tako poimenoval Krčane, zdravnike, ki sedaj delajo v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Teh je sedem in letos so jih prvič povabili na obisk v Krško marca. Gre za Milana Gorenška, ki je Naslednja številka Našega glasa izide 10. maja letos podelili plakete za trideset let dela v zdravstvu Tatjani Smo-lej, dr. Andjelki Vidmar in Anton/// LackovlC irHlTarusi Mirt. V zavodu delajo dvajset let Terezija Colner, Franc Ivanjko in Danica Žerjav. Pred Bogatajevim dnevom smo dr. Ladiki zastavili nekaj vprašanj o rečeh, ki zadevajo vse sedanje ali prihodnje obiskovalce zdravstvenega doma. Odgovore poiščite v naslednji številki Našega glasa. (Ika) Planinsko društvo Lisca in Gostinsko podjetje Sevnica vabita na tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisco, kjer bo bogat kulturni in zabavni program. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Francija Ocvirka. Vljudno vabljeni in nasvidenje 1. maja na Lisci. Ob kofetku Pred mesecem dni je v Ljubljani potekalo tekmovanje v znanju slovenskega jezika za zlato Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je popolno posavsko zastopstvo v vseh treh kategorijah. Predvsem tekmovalci prve kategorije (OŠ) so se odlično odrezali in vsi trije presegli prag točk, ki je bil določen za osvojitev zlatega Cankarjevega priznanja. Janja Kranjc iz Sedma, učenka OŠ Senovo, je ena izmed 43 "zmagovalcev", ki so osvojili potrebne točke. Tekmovala je pod šifro "Encijan" in zbrala 82,5% možnih točk. Je skromna in tiha učenka, ki ni skrivala svojega zadovoljstva ob doseženem uspehu. O pripravah in tekmovanju nam je povedala naslednje: "Končujem osmi razred na OŠ Senovo in tekmujem od šestega Tudi v znanju so zmagovalci razreda. Takrat sem tekmovala v znanju iz matematike. V sedmem razredu sem tekmovala v slovenskem jeziku in osvojila srebrno Cankarjevo priznanje. Tekmovanje se začne s šolskim, nadaljuje z regijskim in konča z državnim tekmovanjem. Vsi predmeti, tudi slovenski jezik, se v snovi delno pokrivajo s šolsko snovjo. Tekmovanje je sestavljeno iz testa in spisa. Letos je prvi del vključeval poznavanje in uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in besedoslovja iz knjige Na ranču Veranda, drugi del pa spis v obliki pisma. Vprašanja so bila zelo težka, pa tudi treme je bilo neprimerno več kot na regijskem tekmovanju. Gre za veliko odgovornost do šole, ki jo zastopaš, do mentorja in do samega sebe, saj ti ni vseeno, kako prikažeš in opravičiš svoj trud. Lahko trdim, da so vsi tekmovalci vložili v pripravo zelo veliko časa in truda. Sama sem za priprave porabila približno dve uri dnevno. Poznavanje snovi mi zelo po- maga pri pouku, žal tega znanja ni mogoče pogosto uporabljati v vsakdanjem življenju, še posebej ne v pogovoru s sošolci, zaradi žargona, ki ga uporabljamo. Takrat sem prisiljena govoriti pogovorno slovenščino. Mislim, da se na državnem tekmovanju zahteva preveč. Če pomislimo, koliko osmošolcev se preizkusi na tekmovanju in na koncu vidimo, da dobi zlato priznanje samo 43 učencev. Šele iz teh podatkov lahko sklepamo, kako je tekmovanje zahtevno. To je le prehuda selekcija in tako premajhna spodbuda, da bi motivirala mlade, da bi se še bolj množično vključevali v tekmovanje. Uspeh na tekmovanju mi je prinesel pet točk, ki se mi upoštevajo pri morebitni izbiri za sprejem na šolo z omejenim vpisom. To so tudi točke za pridobitev Zoisove štipendije, tako da trud le ni povsem zastonj. Za uspeh je v veliki meri zaslužna moja mentorica Božena Ojster-šek, ki mi je pomagala in stala ob strani tudi na tekmovanjih. Po njeni zaslugi sem bila dobro pripravljena." Janja se ravno sedaj pripravlja na novo tekmovanje. 12. maja se bo udeležila državnega tekmovanja v angleškem jeziku, ki bo v Dolenjskih Toplicah. Zaradi te obveznosti bo zamudila podelitev zlatih Cankarjevih priznanj. Na šoli obljubljajo, da ji bodo na priložnostni podelitvi svečano izročili zasluženo priznanje. Če ji bo sreča mila in bo izkoristila priložnost, ki je pred njo, se lahko zgodi, da dobi še kakšno priznanje. Po rezultatih v šoli in njeni pridnosti je to možno. Če pa ne uspe, ji kljub temu čestitamo za korajžo, saj ni enostavno v tako kratkem času sodelovati na dveh tako težkih tekmovanjih. Želimo ji veliko sreče, znanja, nič treme, na koncu pa dober rezultat. (Toni)