Leto 1880.
153
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 29. aprila 1880.
ii.
Dopustno pismo od !). marnja ISSII.
U lokomotivno železnico od postaje Časlavske na Žleb v Ronov in Zavratec s krilom od Skovic
v Vrde in Bučice.
Mi Franc Jožef Prvi,
Do milosti Božji césar avstrijski;
apostoIski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, liervaški, slavonski, gališki, Hadimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda '°tarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in ('°lnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je podjetništvo Schön in Vessely v Pragi in vitez Herman Schwind zanosilo, da bi mu se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo drugotne želez-^ od postaje Časlavske priv. avstrijsko severo-zahodne železnice na Žleb Konov in Zavratec s krilom od Skovic v Vrde in Bučice, vzvidclo Nam seje °zirom na občno korist tega podjetja imenovanim prositeljem po postavi o do-Pasčanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od •junija 1879 (Drž. zak. št. 88) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
0(j lijemo koncesionarjem. pravico narediti in uživati lokomotivno železnico in 7°staje časlavske priv. avstrijske severo-zahodne železnice na Žleb v Bonov avratec s krilom od Skovic v Vrde in Bučice,
§• 2.
Železnico to je urediti kot drugotno železnico s pravilno medkolesno širino.
Delo železnice in uredba za vožnjo naj se izvede po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo, in po tehničnih uvetih, kateri se postavijo.
Pri tem naj se, kolikor je moči, gleda na znižbo troskov ter je zlasti z ozirom na maksimalno brzlno, katera na ti železnice ne sme prestopati dvajset (20) kilometrov na uro, dopustiti vse pri tej manjši brzini mogoče olakšice.
Vozila, šine in drugi železni deli, in vsi drugi opravili predmeti morajo se jemati iz domačih tvornic.
Tehnične črteže za delo in opravo železnice je trgovinskemu ministerstvu predložiti za časa ter se bode najnatančneje držati ukazov, kijih državna nadzorna oblastva o tej priliki ali sploh izdadč.
Takisto so koncesionarji dolžni pri delu izpolniti tudi vse, kar bi trgovinsko ministerstvo z javnih ozirov pozneje zahtevalo, ter držati se veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov.
Spodnje delo železnice utegne se utesniti na eno samo kolejo.
Koncesijonarji jemljč na se dolžnost, zarad porabe kolodvora Caslavskega priv. avstrijske severo-zahodne železnice, in o uredbi vozne službe ondi, kjer bode prehajaliŠče, pogajati se z imenovano družbo ter dotični dogovor položiti v odobrenje pred državno upravo.
Ako bi se ekonomnim interesom drugotne železnico ustrezajoč dogovor z upravo priv. avstrijske severo-zahodne železnice ne napravil, to imajo koncesi-jonarji sicer pravico, narediti si svoj kolodvor; ali dolžni bodo, napraviti kolejo v stik s tujo železnico ter v slučaji voženja ljudi poskrbeti vsaj za vso mogočo olakšieo te vožnjo o prehodu z lastne na tujo železnico.
Gledč uvotov takega stika in vkupno kolodvorno službe podmetajo se kon-cesijonarji izreku trgovinskega ministerstva, ako bi se no dosegel dogovor s stično železnico.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor no dognal, določiti uvete o vzajemni porabi vozov tuzemskih sosednih železnic in o dovodu rudarstve-nih in obrtovnih železnic.
Koncesijonarji so vendar v dolžnosti, za povračilo dotičnih troškov dopuščati dovod zveznih železnic, katere bi obrtna podjetja, ležeča ob koncesijonirani železnici, naredila v to, da bi po njih svoje izdelke vozila do železnice takč, da bode po tem žcleznocestna služba kar najmanj mogoče ovirana.
§• 3.
Koncesionarjem dodeljuje se pravica, železnico narediti doloma po državni cesti, ki drži od Caslavo v Hrudim. Ali oni imajo dolžnost, izpolniti točno uvete postavljene za porabo te ceste, sosebno povrniti cestni blagajni, kar bi po napravi in uživanji železnice bilo več troškov za vzdrževanje imenovane državne cesio ih
v slučaji, ko bi se pozneje kdaj državni upravi vzvidelo več ne dopuščati železnice po tej cesti, odstraniti železnocestne naprave in o svojem trosku cesto postaviti nazaj v izvirno stanje.
Vrh tega imajo kencesijonarji kaj potanko izpolniti vsa ukažila državnih oblastev, ki jim se dadé v interesu varne vožnje po državni cesti.
Naposled se koncesijonarji v dolžnosti, železnocestno vožnjo po državni cesti vselej brez pravice do odskodbe in za dotle ustaviti, dokler bi se to Vojaškemu oblastvu vzvidelo neogibno potrebno za prehod vojaških krdel ali žu kake druge vojaške operacije.
§• 4.
Koncesijonarji so dolžni, delo železnice v treh mesecih računeč od današnjega dne, začeti, kosa časlavo-Žlebski in Skoviško-Vrdsko-BučiŠki zadnji čas v dveh letih, od istega časa računeč, dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da se bodo zgornjih rokov držali, dolžni so koncesijonarji na zahtev državne »prave dati varnost, položivši v kavcijo tisoč (1000) goldinarjev v gotovini ali v vrednotnih papirjih, v katerih sc nalagajo novci varovancev.
§. 5.
Da izdelajo dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarjem pravica razlastitve (t’azsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se koncesionarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jili Je v javnem interesu napraviti.
Koncesijonarji so dolžni kar se dd, in kolikor jim je moči pospešiti zemljiškoknjižni odpis zemljišč pridobljenih za železnico, oziroma naredbe potrebne za kršitev postave od 19. maja 1874 (Drž. zak. št. 70) zarad železniško-knjižne Ugotovitve dotičnih pravnih razmerov, ter skrbeti za to, da se kar je najhitreje Mogoče zemljišča, kakor se mora zgoditi pred knjižno ugotovitvijo, dokončno •aznierijo in računi do dobrega doženč.
§. 6.
Koncesijonarjem se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar usta-tiavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in v^azi (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. 238) in železnocestni krétni red od IG. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 • 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dado.
£ Kar se pa vožnje samo tiče, odpuščajo se v zmislu člena lil postave od •julija 1877 (Drž. zak. št. 62) varnostne naredbe prepisane v redu železnocestne 0zn.je in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano
maksimalno bržino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 7.
Gledé tega, kar bode storiti za poštni zavod, naj v zmislu člena III postave od 1. junija 1879 (Drž. zak. Št. 88) veljajo naslednja določila:
Dolžnost koncesionarjev je, pošto in ako se vožnja ljudi vvede, tudi poštne posfavljence odpravljati z vlakom, ki pojde v vsakih 24 urah enkrat na vsako mer ali stran, ali za to in vsako drugo opravo v svrhe poštnega zavoda smejo zahtevati primerno povračilo, ki se ustanovi po domembi. Ali pismena pošta brez novcev in vrednostnih poslatev mora se zastonj odpravljati.
Vozni črteži vlakom, s katerimi se pošta vozi, naj se po vsakokratnih veljavnih propisih z odobrenjom nadzornega oblastva ustanavljajo. Ako bi za poštno službo bile v kaki postaji potrebne posebne prostorije, sklene se poseben dogovor gledé odškodbe v podobi najmovine dajane za porabo teh prostorij, ki jih dobavijo koncesijonarji.
Notranja oprava, snažba, svečava in kurjava v teh prostorijah spada med dolžnosti postne uprave.
Pisma, katera si o upravljanji železnice med saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo ali upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med saboj, smejo na dotičnih železnocestnih koséh odpravljati postavljenci železne ceste.
§• 8.
Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, telegrafe, ki bi jih o svojem času bilo potreba napeti za železnocestno službo in za dajanje znamenj, za pravšno zameno, ki se dogovori, dajati uporabljati tudi za državne in privatne poslanice.
Državni upravi je na voljo, brez vsega vračila in odškodovanja sama za se telegraf napeti na zemljišči, ki so ga koncesijonarji kupili ali katero sicer rabi za železnocestne namene, a če si železnica za svojo službo napne telegraf, pritrditi žice državnega telegrafa na podpornjah tega železnocestnega telegrafa.
Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne proge nadgledovati in vzdržavati pomagajo, kolikor v to ni potreba posebne strokovnjaške znanosti.
»Še so koncesijonarji v dolžnosti, po svoji železnici robo in pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih voziti in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in hraniti.
Koncesijonarji imajo dolžnost, vvesti na zahtev vlade po glavni potezi od Caslave v Zavratec vožnjo ljudi z meševitimi vlaki tako, da bode voženju ljudi služil vlak, ki pojde vsak dan enkrat na vsako mer ali stran.
Voznine ki se bobo pobirale v tem slučaji, podvržene se odobrenju državne vlade.
Zastran kril, ki jih izdelajo, ne naloži se koncesij o n arjem dolžnost, pravilne vožnje ljudi. Ali dopuščeno jim bodi, voziti lastnike, imetelje ali upravnike, in tako tudi uradnike, služabnike in delavce poleg železnocestnik kril ležečih kmetijskih in obrtniških podjetij po tarifi, za katero se s temi podjetji poprej zmenijo, a v tem slučaji morajo se pod istimi uveti tudi druge osebe po omenjenih krilih odpravljati.
Vrši naj se ta vožnja po propisih, za vožnjo ljudi veljajočih, kolikor so uporabni na dotični način voženja, in držeč se posebnih naredeb, ki bi jih trgovinsko ministerstvo morebiti zarad varnosti dalo.
§. 10.
Visokost voznine za blago podvržena je naslednjim utesnllom:
1.	Pristojbina, pobirana za vožnjo blaga pri polnih vozovih, ne sme, kadar se vozi od (Jaslave do mesta onstran Žleba glavne proge od Caslave v Zavratec, 1 gld. 60 kr., a v vseh drugih slučajih 90 kr. od bečve (tone) presegati.
Za krila do enega kilometra dolga ustanavlja se za odpravo blaga pod zgornjimi uveti tarifa z vsemi postranskimi pristojbami vred na 30 krajcarjev od bečve največ (maksimalno).
2.	Kadar se vozi posamezno blago (kosi blaga), smejo za to pobirane pri-stojbe, ki se od 10 do 10 kilogramov z najmanjo (minimalno) težo od 30 kilogramov računijo, zgornji po tein preračunjeni tarifni postavki za 50% največ presezati.
Koncesijonarjev dolžnost je, na svoji železnici v ostalem uporabljati za priv. ^vstrijsko severo-zahodno železnico veljavna ukazlla gledč postranskih pristojbin 1,1 drugih tarifnih določil a gledč nomenklature in klasifikacije blaga podvreči se Mazilom trgovinskega ministerstva.
Po iztečaji petega gospodarstvenega leta pristoji trgovinskemu ministerstvu pravica pregledati tarife, pri čemer bode vendar paziti, da se železnici zagofovč Primerni dohodki.
Proti volji koncesionarjev naj se vsekakor tarife ne znižujejo dotle, dokler /eleznica v dveh zapored idočih gospodarstvenih letih ne dâ čistega donosa od Najmanj sedem (7) odstotkov napravnega kapitala.
Voznine in nakladnine in druge pristojbine smejo se samo v veljavni zako-n,tl deželski veljavščini brez adzija računiti.
§• H-
Ako bi po deželah avstro-ogerske monarhije, zastopanih na državnem zboru j^astala nadloga in nenavadna dragina pri živeži za ljudi in domačo živino, bode . vinsko ministerstvo imelo pravico, po potrebi znižati mu voznino, vendar ne P°d tistih postavkov, ki veljajo na dotični železnici za blago z najnižjo
v°znino.
§. 12.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri priv. avstrijskii severo-zahodni železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesijonarji imajo samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo.
Koncesijouarji se zavezujejo, da se hočejo pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§• IB.
Gledé blaga, kar ga pošiljajo državni konjerejski zavodi, in spremljavcev, naj veljajo znižane tarife, kakor za vojaške transporte, z utesni lom gori stoječim.
§. 14.
Državni uradniki, postavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujočega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se, če sc po tistem kosu v resnici ljudje vozijo, po dotičnih uredbah s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno.
§• 15.
Gnance in kaznjence, kator tudi njih spremstvo, lo-te tudi nazaj gredé, voziti je za pol pristojbine v vlakih za ljudi.
Take transporte je spravljati v posebne kupeje ter je za-nje s pristojnimi oblastvi dogovarjati dan in vlak.
-
§• 16.
Koncesionarjem priteza se s posebnim odobrenjem državne uprave ali pravica osnovati delničarsko družbo ali s pričujočo koncesijo ustanovljene pravice in dolžnosti predjati na uže obstoječo delničarsko družbo, — invdobitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovööe délnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
S predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad polovico na-pravne (osnovne) glavnice, a izdajati se one smejo samo po meri kosov, po katerih se začne vožnja.
Ako se predstvene obligacije izdadö v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski veljavi.
Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego délnice.
Družba, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti koncesionarjev in družbena pravila treba, da potrdi državna uprava.
§• 17.
Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domači in unanjih državah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in na suhem, držčč se obstoječih propisov.
§• 18.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter tudi krétna oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikokrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ali drugega zastopa, kateri velja za družbo načelnistvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe, Nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestncga podjetja koncesijonarji ne plačujejo v državno blagajno nikacega povračila; takisto se koncesijonarji odve-z,|jejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novem-^ra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj Nabaviti in vzdržavati uradne prostorijc.
§• 19.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestncga dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic so ustanavlja na devet-eset (90) let, štejčč od dneva, katerega se prične vožnja in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne dostal rok, v §. 4 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku vožnje, in 1 se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu § llgl, za lit. b) železno-8 nega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčuimi krizami,
§• 20.
Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti (30) let po današnjem dnevi, da more vselej v §. 1 imenovano železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščiue v podlogo.
Dvajseterni znesek čistega po teh načelih najdenega dohodka veljâ, za od-kupščino.
Imenski napravili kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave in vanj spadajo :
a)	troški pripravljavnih del in sestave projekta,
b)	troški dela in prve oprave (t. j. do konca prvega gospodarstvenega leta po začeti vožnji na vsi koncesijonirani železnici), in vsi drugi troški, ki se morajo o povodu naprave železnične in oprave za vožnjo neogibno plačati zunaj iznosa uže v točki a) omenjenega,
c)	interkalarne obresti po 5% za kapitale med delanjem do začete vožnje po vsi koncesijonirani železnici po meri napredujočega dela, in službene oprave vplačane po odbitih čistih dohodkih od posameznih kosov, ki bi se bili poprej v službo izročili, in po odbitih obrestih, ki so se dosegle iz vplačanih in ne precej uporabljenih novcev, vendar samo v toliko, kolikor so se take interkalarne obresti resnično izplačale,
d)	troški za nabavo novcev, oziroma iznos z odobrenjem državne uprave dodeljene srednje izgube na kursu pri nabavi potrebno gotovine novčne pri izdatbi delnic in predstvenih obligacij.
Ako bi po izteku prvega gospodarstvenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomtiožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velja, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkup-ščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj konccsijonirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične.
§.21.
V §. 1 tega dopustnega pisma imenovani železnici dodeljujo država naslednja financijalna olajšila:
a)	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižno vpise vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala z garantiranimi množinami naklada, in za delo ter opravo železnice do časa, ko so začne vožnja ;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, po tem za vknjižbo predstvenih obligacij, in od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od dokodkarine, od plačevanja Štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, trideset (30) let od dne dane koncesije računeč.
§• 22.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-obreménjena svojina in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železno-cestno krétanje potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, straždrnice in nadzorovdlnice s vsemi opravami na stoječili mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih stvari, kakor so : lokomotive, vozovi, premične inaŠine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krétanju, naj državi preide v toliki množini in vrednosti zastonj, kolikor se vjemlje s prvo službeno kapitalu opravo, obseženo v napravnem redu.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 20), ostaja konce-sijonarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, potem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks, vapneniee, tvornice(fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shranišča, doki, hraniŠča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 23.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih—-še prodno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Itesno opominjAje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pi'ed Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, devetega dne meseca ftiarcija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem Našega cesarje-vanja tridesetem drugem.
Frane Jožef* s. r.
Taufte s. r.
(Slovoni.oh.)
Korb s. r.
Kriegs Au s. r.
30
ÄS.
Razglas finančnega ininisterstva od 20. aprila 1880.
o oštempljavanji bvart za igro z dvobarvenim znamenjem pri Praškem štempeljsko-prodajnem
hranišči.
Počenši od 1. maja 1880 začne se pri c. kr. Praškem hranišči za prodajo tabaka in štempljev v oštempljavanje kvart za igro rabiti nova mašina, s katero se naudarja Štcmpeljsko znamenje v dveh barvah, kakor je bilo to z ukazom od 13. avgusta 1877 (Drž. zak. Št. 75) ukazano za c. kr. osrednji štempeljski urad na Dunaji.
Kriegs A« s. r.