jj R A N K O B i: H C 1 C : ROD, DOM IN PRVO ŠOLANJE PISATELJA IVANA TAVČARJA Ivan Tavčar spada s svojevrstno šiiroko naravo in s svojim razgibanim -delovanjem na najrazličnejših, za razvoj slovenskega naroda odločilnih in za odobravanje ali za kritiko najbolj izpostavljenih mestih jav^lega, predvsem knlturnega in političnega udejstvovanja, med najbolj markantne osebnosti slovenske knlture in politične zgodovine. Od priprav im svoje ^ seiiarodno delo, ki segajo tja na prelom šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, v njegova zadnja gimnazijska in vsa visokošolska leta, ter od prvih korakov na to pot; v drugi polovici sedemdesetih let pa preko knltiiriio, politično in gospodarsko najlioilj pestrega razdobja slovenske zgodovine osemdesetih in devetdesetih let, preko preloma stoletij v razburkana pr\a desetletja dvajsetega stoletja do še A edno aktivne visoke starosti tisoč devet sto osemnajstega in naslednjih let, tja na prag svoje smrti, je bil Ivan Tavčar osebnost, ki je razvoj dogodkov na Slovenskem ali vodila ali hila njih iniciator in povzroče valeč, vseskozi pa progresivni ali konservativni bližnji zainteresirani sode'lavec in ocenjevalec rezultatov kulturnega in političnega razvoja s svojega svetovnonazorskega gledišča in družbenega položaja. Kot takšna kličeta vsa njegova življenjska pot in delo po temeljiti in kritični monografski obravnavi, ki bi ob upoštevanju vseh biografsikih podrobnosti, ob razčlenitvi in analizi leposlovnega ustvarjalnega dela ter o!) osvetlitvi in ocenitvi mjegovega gospodarskega in političnega delovanja — pozitivnega in negativnega — pravilno in pravično pokazala jiravi in popolni lik Ivana Tavčarja človeka, literata in politika. Za razjasnitev problematike Tavčarjevega življenja in dela je bilo v času do zadnje vojne in med njo storjenega prav malo: kolikor pa je bilo, nosi vse bolj ali manj pečat enostranskosti. Študijo o njem so pričele sicer liberalne revije, ki jim je bil idejni somišljenik in leposlovni sodelavec, obljubljati že zelo zgodaj.' loda obljube so ostale samo obljube, slovenska javnost pa kljub temu, da je preteklo že trideset let od pisateljeve smrti in da smo praznovali že stoletnico njegovega rojstva, razen omemb v literarnozgodovinskih priročnikih, priložnostnih člankov in sličnega, o njem še ni dobila sintetične študije ali nečesa, kar bi resno težilo k temu cilju. Poleg poročil in ocen ob izidu posameznih zvezkov prve- in druge'' izdaje njegovih del je bilo o Tavčarju časovno strnjeno napisanega največ ob njegovi sedemdesetletnici'' in ob smrti", toda še to v glavnem v dnevnem časopisju, medtem ko vodilna slovenska predvojna literarna revija Ljubljanski Zvon, ki ji je bil Tavčar ustanovitelj, dolgoletni sodelavec in urednik, ni poleg častitke k jubileju*' in osmrtnice" prinesla o njem, o njegovem življenju in delu, niti vrstice; napovedana Tavčarjeva številka Ljid)ljanskega Zvona^ 77 ni nikoli izšla. Obširneje se je o Tavčarju razpisal, obsojajoč ga s svojega ozkega verskega moralnega in dogmatičnega stališča, dr. Mahnič v Rimskem, katoliku,' Miran Jarc v daljši časopisni študiji ob njegovi smrti v Slovenskem Narodu*" in dr. Ivana Prijatelj v uvodih in opombah k svoji izdaji Tavčarjevih Zbranih spisov." Ti zadnji predstavljajo, kljub nepopolnosti' in nekatepira netočnostim kot dovršena literarnozgodovinska in estetska analiza Tavčarjevih del, vplivov nanj, šolanja in umetniškega ustvarjanja, osnovo za vsako nadaljnje raziskovanje Tavčarja-literata. O Tavčarjevem življenju in političnem delu pa j e bilo razen intervjuja Izidorja Cankarja s pisateljem'^ raziskanega in znanega zelo malo, skoraj da ničesacr. V letih po zadnji vojni j e zanimanje 'za Tavčarja ter raziskovanje njegovega življenja in dela stopilo dobršen korak naprej. Med ponatisi njegovih del" ter poleg poročil, ki so jih spremljala'^ in člankov ob sioletnici pisateljevega rojstva,'' je zlasti pomembno izdajanje Tavčarjevega Zbranega dela v zbirki slovenskih klasikov in v redakciji dr. Mar je Boršoikove. Tukaj ob genezi posameznih leposlovnih del zbrane številne in izčrpne opombe so bogat vir za monografijo o Tavčarju, ki jo pričakujemo v zaključni knjigi Zbranega dela. Kot gradivo za tak namen naj služi tudi sledeči koncept prikaza Tavčarjevega rodu ter doma in prvega šolanja v Poljanah." ROD Rod pisatelja Ivana Tavčarja, ki po dosedanjih dognanjih izvira iz Poljanske doline, mora biti eden najstarejših kmečkih rodov na ozemlju škofjeloškega gospostva freisinških škofov. Po doslej pregledanih virih, ki predstavljajo le manjši del bogatega arhivalnega gradiva za proučevanje te upravne enote,''' sega Tavčarjev rod daleč v 16. stoletje.'^ Že v tem času zasledimo na ozemlju loškega gospostva dve veji Tavčarjev: eno v Selški in drugo v Poljanski dolini, ki sta se morali razviti povsem ločeno in v tem času tudi še nista mogli imeti medsebojnih zvez. Selški Tavčarji, na kartere naletimo v županiji Stirpnik (leta 1579, 1604, 1610, 1659).'" v Železnikih (leta 1580),20 v županiji Selca (leta 1382, 1583),'" na Jamniku in Podbelici (leta 1626), v Bukovščici in na Knapih (leta 1633) ter v Sevljah (leta 1636), so bili sprva rudairji in železarji,-" manjši rovtarji in bajtarji.'" Izrazito kmečki živelj Tavčarjevega rodu prihaja v to dolino šele z doselitvijo poljanske veje Tavčarjev v Praprotno, Lušo, Rovt, Stirpnik, Dolenjo vas, Bukovico in Selca v drugi polovici 17. stoletja in pozneje.-* Iz približno istega časa ali za nekaj desetletij poprej izvirajo podatki o ptrvih omembah Tavčarjev v Poljanski dolini. V županiji Oselica, ki je bila kolonizirana nekako sredi 16. stoletja in ustanovljena okrog leta 1560,^' je bil v letih 1568. 1379, 1382 in 1583 župan neki Franc Tavčar, v letih 1599 do 1602 pa neki Pankrac Tavčar.'® Toda med njima in med najstarejšim, s pomočjo matičnih knjig župnije Poljane— dognanini pisateljevim prednikom Jernejem Tavčarjem ne moremo preko vseh Tavčarjev, ki so v prvi poljanski krstni knjigi vpisani kot starši ali krstni botri in botrice, dognati nobene zveze. Težava je tudi v tem, ker moremo zaradi nečitljivosti in nepopolnih zapisov z zanesljivostjo zasledovati glavno vejo rodu pisatelja Ivana Tavčairja samo nazaj do leta 1695 in ker pričenjajo označbe cerkvenih podružnic ob zapisih šele z letom 1701, tako da je vsaka orientacija med imeni, ki so zelo pogosto enaka, tvegana in nezanesljiva. 78 Prvi vpisi rodbinskega imena Tavčar datirajo v šestdeseta leta 17. stoletja. Vpisani so bili kot roditelji otrok ali kot krstni bo^ri in botrice. Kot prvi je vpisan neki Marko Tavčar (Marcus Thauzhar), ki je bil dne 28. n • 1660 krstni boter Urbanu, sinu Marka in Jere Lavtar (Gertrude Laiitar). Omenjeni Marko nastopa kot boter pozneje še večkat ali sam (28. IV. in 14X1. 1660, 19. IX. 1662) ali skupaj s svojo ženo Ano (25. III. 1667). Kot botri in botrice so vpisani v prvi jKiljanski krstni knjigi še sledeči Tavčarji: Alenka (od leta 16»60 dalje), Gregor (od leta 1661), Helena iz soseske sv. Brikcija s Cetene ravani (od leta 1661), Janez iz soseske sv. Egidija v Javorjih (od leta 1661), Maruša iz soseske sv. Jurija na Volči (od leta 1661), Neža iz soseske sv. Egidija v Javorjih (od leta 1662), Jera iz soseske sv. Volbenka na Logu (od leta 1665), Jakob iz soseske sv. Jurija na Volči (od leta 1669) in Katarina iz soseske sv. Brikcija na Ceteni ravani (od leta 1674). Kot starši pa si sledijo: Jurij in Jera otrokom Uršuli (leta 1660), Andreju (leta 1662) in Marku (leta 1664); Janez in Maruša otrokoma Agati (leta 1661) in Boštjanu (leta 1664); Janez in Neža iz soseske sv. Egidija v Javorjih otrokom Gregorju (leta 1661), Jakoboi (leta 1663), Matevžu (leta 1668) in Florijami (leta 1671); Lovrenc in Helena sinu Štefanu (leta 1666) ter Jakob in Ana sinovoma Primožu (leta 1669) in Boštjanu (leta 1677). Toda nobeno izmed navedenih imen in nobena znana soseska nam na eni strani ne more vzpostaviti zveze z obema županoma županije Oselica Francem in Pankracijem Tavčarjem iz časa pred letom 1600, na drugi strani pa je samo med botrami omenjena Katarina v direktni zvezi z Jernejem Tavčarjem, s prvim iz 'nepretrgane verige glavne veje rodu pisatelja Tavčarja. Priimek Tavčar je zlasti v prvih matičnih knjigah pisan na zelo različne načine: Thauzhar, Thautjher, Tauzher, Thauzharzhoi, Thauzharin, Thautjherin, Thautjheriza, — kakor je pač domačin dušni pastir skušal svojim slovenskim ušesom tuje zveneče ime po običajih nemške grafike čim verneje in pravilneje zapisati.2' O izvoru imena sta bili doslej postavljeni dve nasprotujoči si trditvi. Prva, ki pravi, da je Tavčar doseljenec iz Davče,^ in druga, da je Tavčar enako Deutscher.^' Ce upoštevamo, da je bilo rodbinsko ime Tavčar ob času prvih omemb v Poljanski dolini razširjeno že tudi drugje in ne samo v mejah loškega gospostva,^'' da se je celo na njegovem območju razvilo na dveh povsem ločenih mestih, v Selški in Poljanski dolini, še pred kolonizacijo Davče, ki je polagoma, posamično šele sledila kolonizaciji županije Oselica (od leta 1560 dalje), ji bila prvotno podrejena, pozneje odcepljena od nje in šele v drugi polovici prvega desetletja 17. stoletja priznana kot samostojna upravna enota,^' če dodamo še antropološki očrt pisatelja Ivana Tavčarja, ki je odkril na njem Retoromanom, Tirolcem in nekaterim drugim alpskim plemenom slične črtc,^^ in razna druga dejstva^' — izgubi trditev, da je Tavčar doseljenec iz Davče, vso veljavo. Ime Tavčar je po vsej verjetnosti poimenovanje za tujca, nedomačina Nemca, ki so se, predvsem Korošci, začeli priseljevati še pred letom 1160 na ozemlje spodnjega toka Poljanščice in se ob njem navzgor posamiično širili v notranjost doline, ali pa ®o prišli od zahoda, s rtolminske strani, od koder je bil dotok doseljencev zlasti močan ob naselitvi osdliške županije.2' 79 Pr\i, ki moremo zanj z gotovostjo reči, da spada k prednikom Ivana Javčarja. je že omenjeni J e r n e j T a v č a r . Vendar za tega pradeda pisateljevega pradeda ni bilo mogoče ugotoviti ne rojstnega ne smrtnega datuma. Se prej kot on sam se pojavi v poljanskih matičnih knjigah njegova žena Katarina 28. YH. 1674 kot botra Maruši, hčeri Andreja in Alenke Vidic. in 1. I. 1675 kot botra Neži. hčeri Matije iti Margarete Mrak. Po teh vpisih sodeč sta se morala Jernej in Katarina Tavčar poročiti pred julijem 1674. Pod sosesko sv. Brikcija na Cetena lavani so se jima rodili štiTJe oitroci: sinova M a r t i n 8. XI. 1678, ki je umrl kot otrok 5. IV. 1691, in A n d r ej J6. XI. 1681, ki je nadaljeval direktno linijo rodu, ter hčeri Je r a 19. II. 1686 in L u c i j a 25. X. 1688. Naslednji nosilec rodu je bil ded pisateljevega pradeda A n d r e j Ta vča r , ki je bil rojen 16. XI. 1681 kot drugorojenec in drugi sin Jerneja in Katarine. Dne 11. 11. 1703 se je poročil z Margareto, ki ji ne vemo dekliškega priitnka, in imel z njo devet otrok. Prva je bila hčerka K a t a r i n a , rojena 23. XI. 1704. Drugi, sin J u r i j , rojen 15. IV. 1707, se je 12. IL 1730 poročil z neko Marušo in imel v zakonu z njo pod sosesko sv. Križa na Brdih osem otrok. Tretjerojeni M i h a e l , rojen 24. IX. 1709, se je poročil dvakrat: v prvera zakonu (18. X. 1753) mu je žena Lucija rodila štiri otroke, v drugem (26. VII. 1744) pa druga žena Uršula Demšar osem otrok. S svojo številno družino je živel na Ceteni ravani v hišah št. 5 in 6. kjer je 28. VI. 1776 umrl. Četrti otrok Andreja Tavčarja, sin M a t e v ž , je bil rojen 16. IX. 1712: 18. VI. 1742 se je poTOČil z Nežo Lukančič. ki mu je rodila na Četeni ravani št. 1 pet otrok; tu je Matevž 17. L 1782 tudi umrl. Dne 24.11.1716 je bil rojen M a t i j a , ki je kot samec umrl na Četeni ravani št. 1 dne 17. 1. 1782. Šesti otrok in peti sin po vrsti je bil 24. IV. 1719 rojeni F i l i p , ki se je 15. V. 1748 jjoročil z Agato Rupar, imel v zakonit z njo na Četejii ravani št. 7 osem otrok in umrl 23. 1. 1784. Druga hči J e r a se je Andreju in Margareti rodila 13. II. 1722, osmorojenec M a r k o je imslednji nosilec rodu. zadnji otrok tega zakona pa je bil 28. XI. 1726 rojeni A n d r e j , ki se je 1746 poročil z Jieko Margareto, iinel z njo na Četeni ravani št. 5 deset otrok in umrl 4. III. 1770. Oče številne družine Andrej Tavčar je umrl na Četeni ravani dne 14. X. 1744. Oče pisateljevega pradeda M a r k o T a v č a r je bil rojen torej kot osmi otrok in šesti sin iz zakona očeta Andreja in matere Margarete dne 31.111.1723. Ker njegova poroka ni ^ pisatia v poljanski poročni knjigi, se je moral pred letom 1752 poročiti v neki drugi fari. Žena Jera mu je rodila devet otrok. S svojo družino je živel iia Četeni ravani št. 2, kjer je umrl 9. II. 1774. Kar štirje otroci so mu umrli v starosti pod 10 let: prva hči N e ža (15. I. 1752—19. III. 1755), druga U r š u l a (30. IX. 1753—5. VI. 1762), četrti oirok in prvi sin J a n e z (27. 111.—21.V. 1756) ter njemu sledeča M a r u ša (21. Vili.—17. II. 1758). Poleg njih izvirajo iz tega zakona Se hčeri J e ra (roj. 26. II. 1755) in M a r u š a (roj. 4. IX. 1762) ter sinovi P r i m o ž (rojen 6. VI. 1759). LTrban kot nadaljevalec direktne linije rodu in J u r i j (rojen 19. IV. 1770). Praded pisatelja Ivana Tavčarja je bil osmi otrok in tretji sin Marka in Jere U r b a n T a v č a r . Njegovega točnega rojstnega datuma ni mogoče ugotoviti, ker v krstni knjigi sploh ni vpisan, s podatki v poročni in mrliški knjigi pa se da rekonstruirati letnica 1763. V lem letu je namreč septembra ^ meseca izbruhnil v Poljanah požar, ki je zajel cerkev, župnišče in polovico 80 vasi, zaradi česar ni od 18. septembra do ?. oktobra v krstni knjigi nobenega vpisa. Urban je torej moral biti rojen v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra 1763. Z njim je krenil rod s Cetene ravani pod sosesko sv. Martina v Poljane. Tu se je Urban po smrti svojega očeta kot gostač na št. 12 v Prodovski bajti dne 14. V. 1787 poročil s svojo prvo ženo Marušo Mohorič in krstil 12. IX. 1787 prvega otroka I g n a c a . Ta se je 14. XI. 1825 poročil z Marijo Cadež, imel z njo tri otroke, živel nekaj časa na št. 25 pri Posavcih, nekaj časa na št. 28 pri Vrbanačih in 20. X. 1852 umrl. Kmalu po rojstvu svojega prvega otroka se je Urbanova družina preselila na Grič v hišo št. 28, ki po njem še danes nosi domače ime »Pri Vrbanaču«. Tu so ?e rodili še ostali štirje otroci iz tega zakona: sin J a n e z (7. XII. 1789—17. X. 1864), ki se je 19. II. 1821 poročil z Marijo Perko, limel z njo štiri otroke in bil kot gospodar v Poljanah na št. 25 prvi iz veje Tavčarjev-Posavcev, tretji otrok J o ž e f , ki je bil hkrati prvi TavčaT-Kosem, ter hčeri M i c a (26. VI. 1794) iu A n a (12. 4.-28. X. 1798). Po smrti prve žene se je dne 10. II. 1808 Urban Tavčar, star 45 let, vnovič poročil s 25 let staro Nežo Kristan iz Gorenje vasi. Iz drugega zakona izvirajo štirje otroci. Prvorojenec F r a n c , rojen 19.111. 1809, ki je ostal gospodar na Vrbanačevini, se je enako kot oče tudi dvakrat poročil. Prvič 27.11.1823 z Jero Jereb, ki mu je rodila enega, in drugič 8. II. 1836 z Nežo Jezeršek, ki mu je rodila osem otrok. Umrl je 30. VIII. 1884. Drugi otrok v Urbanovem drugem zakonu j e bil A n t o n , ki je kmalu umrl (12. I. 1813—5. Vil. 1814), tretja je bila hči A n a , rojena 16. X. 1814, zadnji pa sin U r b a n (12. V. 1819—10. IV. 1853), ki je živel na Logu. Dne 28. XII. 1832 je smrt pretrgala pestro in dolgo življenjsko nit pisateljevega pradeda Urbana. Pisateljev ded je bil J o ž e f Ta v č a r , prvi Tavčar z domačim imenom Kosem, ki je bil rojen 21.11.1792 v Poljanah št. 28 kot tretjerojenec in tretji sin v prvem zakonu očeta Urbana z Marušo Mohorič. Že ob poroki 23-lctnega Jožefa s 27-letno Uršulo Kristan iz Gorenje vasi, štiri leta mlajšo sestro svoje mačehe, dne 21.11. 1814, je kot njegovo bivališče vpisana hišna št. 27. To je sosednja hiša Vrbanačevih z domačim imenom »Pri Kosmu«, ki jo je podjetni oče Urban pridobil za svojega sina in ki je edina izmed posesti poljanskih Tavčarjev ostala v rokah rodu, medtem ko sta Vrbanačeva in Posavčeva prešli v tuje roke. Jožefu in Uršuli se je rodilo šest otrok. Prvorojenec I g n a c je umrl teden dni po rojstvu (5.—12. XI. 1815); sledila mu j e hči M a r i j a , ki je bila rojena 29. III. 1817: tretji je bil pisateljev oče J a n e z ; četrti otrok I g n a c je umrl že sedmi dan svojega življenja (20.—27. V. 1823); zadnja pa sta bila dvojčka I g n a c in A n t o n , ki sta bila rojena 1. I. 1827 in umrla kot duhovnika 18. X. 1888 oziroma 23. X 1885. Družinski oče Jožef Tavčar pa je končal svojo življenjsko pot 26. VIII. 1854. Tretji otrok in drugi sin Jožefa in Uršule, dne 6. V. 1820 v Poljanah št. 27 pri Kosmu rojeni J a n e z T a v č a r , je bil oče pisatelja Ivana Tavčarja. Dvajset let staremu mu je oče Jožef 4. XI. 1840 prepisal svoje posestvo in si pri tem izgovoril zase in za svojo ženo dosmrtno pravico bivanja v zidanici, kot. preužitek z nekaterimi priboljški in pravico rubežnja za izplačilo predaje posestva v znesku 260 goldinarjev.^" Po enajsiih letih gospodarjenja se je bajtar Janez Tavčar, takrat dopustnik 17. Linien-Infanterie-Regimenta »Princ Hohenlohe« iz Langenburga, z dovoljenjem svoje komande in poljanske srenje, star 51 let, dne 18. V. 1851 poročil z 29-letno Nežo Perko iz Poljan it. 7. Dobre tri mesece po poroki se jima je rodil 28. VIII. 1851 sin prvo- 6 81 Jernej Tavčar ?~? p. ok, 1674, Katarina (4) S. sv. -Brikcij I 2. Andrej 16. XT. 1681 — 14. X. 1744 p. 11. II. 1703, Marfrareta (9) S. sv. Brikcij 2. Jurij 3. Mihael 4. Matevž 6. Filip 8. M 15. TV.1707— ? 24. IX. 1709 — 28. •¥]. 1776 16. IX. 1712 — 17. 1. 1782 29.17.1719 — 23.1.1784 31:111.1723 p. 12.11. 1730, Maruša (8) p.' 18. X. 1733, Lucija (4) p. 18. VI. 1742, Neia Luka:iičič (5) p. 12 V. 1748, .\gaia Rupar (8) p. profi 1752, Jcra (9) . • S. sv. Križ p.' 26. VII. 1744, Uršula Demšar (8) Cetena ravan 1 . Cetotta ravan 7 Cctena ravan 2 Cotena ravan 5 in 6 , ' I ko - 9. Andrej 9. n . 1774 28. XI. 1726 — 4. III. 1770 p. 1746, Mafffareln (10) Ceiena ra^'aai 5 p.' 14. V. 17 1. Ignac • 12. IX. 1787 — 20. X. 1852 p. 14. XI. 1825, Maruša Cadež (3) Poljane 25 in 28 2. Janez 7. XII. 1789 — 17. X. 1864 p. 19. II. 1821, Manija Perko (4) Poljane 25, »Posavc« 3. Jožef 21. TI. 1792 — 26. VIII. 1854 31. II. 1814. IJr.ša Krisluii (6) Poljane 27, »Kosem« 3. Janez . 6. V. 1820 — 26. VIII. IS95 ,p. 18. V, 1851, Neža Pcrto (7) Poljane 27,' :tKoscnit , 8. Urban 1763-38. XII. J832 Maruša Moliorič (5) p." 10. II. 1808, Neža Kristan (4) Poljane 28, >Vrl)anač< 1. Franc 10. Ul, igoil-30. VllI. 1884 p.' 27. II. 1832, Jera Jereb (I) ' S . 11. 1836, Neia Jezeršcfc (S) Poljane 28, >Yrbanačc 1. Jainez 28. Vm. 1851 — 19. II. 1923 p. 23. V. 1887, Franja Košenini (5) Ljubljana, Visoko 4. Valentin 13. II. 1858 — 21. VII. 1907 p. 9. If. 1883, Marijana Cadež (9) Poljane 2T, >Ko'Sem< 5. Jeniioj 20. VllI. 1860— 19. VI. 1908 p. 24. IV. 1893, Frančiška Dolenc (8) Log 3. Igor 2. XI. 1899 . p. 20. X. 1929, Ana Konvalinka (2) Ljubljana GLAVNA MOŠKA ČRTA nODi: P1SATET.J,\ IVANA T.\VCAUJ.\ 1. Ivan _:1 9. XII. 1» 9'J-0' -—" 23. 'I X. 1948 2. Igor i. VII. 1934 — 23. IX. 1948 J^jahhjanA rojenec, ki so ga krstili za J a n e z a — poznejši slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar. Za njim sta dobila še šest otrok. Dne 16. IX. 195'^ ličer M i c o , ki je živela na Raki na Dolenjskem pri stricu župniku Antonu Tavčarju, se iu prvič poročila 9. II. 1874 z Alojzom Vehovcem. drugič 1.1. 1894 z Janezom Varškom in umrla 9.II. 1922. Tretjerojena hči Š p e l a je umrla v rani mladosti (7. XI. 1855—5. 10. 1857). Kot četrti se je 13 II. 1858 rodil sin V a l e n t i n , ki je ostal gospodar ,na,Kosmovini; iz dne 9. II. 1885 sklenjenega zakona z Marijano Čadež se mii j e rodilo devet otrok; umrl je 21. VII. 1907. Peti otrok je bil sin J e r n e j , ki je bil rojen 20. VIII. 1860; 24. IV. 1893 se je poročil s Fraiičiško Dolenc, jmel z njo kot posestnik in gostilničar na Logu osem otrok in umrl 19. VI. 1908. Sledila mu je 3. VI. 1863 sestra M a r i j a n a , ki se je 27. X. 1889 poročila z Ljubljančanom Antonom Zorcem in umrla 17. IV. 1906. Zadnja otrdk j e bila dne 14. IV. 1866 rojena hči K a t r a , ki se je 6.11. 1889 poročila na Raki z Alojzom Tomažinom in umrla 14. III. 1950. Pisateljev oče Janez je umrl 26. VIII. 1895, mati Neža pa 21. XI. 1907. Pisatelj d r . I v a n T a v č a r se je rodil torej 28. VIII. 1851 očetu Janezu in materi Neži kot član sedme generacije rodu, ki je sledila svojemu prvemu znanemu predniku Jerneju Tavčaju iz druge polovice 17. stoletja. Krstna botra Kosmovemu prvorojencu sta bila Anton Tavčar-Posavec in Lenka Demšar-Kupčevka, oba soseda kajžarja, krstil ga je tedanji poljanski kaplan Janez.Šiist. Kot advokat, slovenski pisatelj, politik in gospodarstvenik je živel in deloval največ v Ljubljani. Dne 25. V. 1887 se je poročil s Franjo Košenini in imel v zakonu z njo pet otrok: dne 14. IX. 1888 rojenega sina I v a n a , ki se j e 7. I. 1927 poročil z Nastjo Ljubinovo in živi v Ljubljani^ drugi sin F r a n je bil rojen 8. II. 1890 in je umrl v Ameriki 26. I. 1952; dne 1, IV. 1891 rojena hči J o s i p i n a se je 10. VIL 1914 poročila z Vladimirjem Arkom iz Zagreba; četrti otrok A n t e se je rodil 24. IV. 1896, se 18. V. 1926 poročil z Vido Zenar in živi v Ljubljani; zadnji je bil v Ljubljani živeči sin I g o r , ki se je rodil 2. XI. 1899 in imel kot edini med pisateljevimi sinovi v dne 20. X. 1929 sklenjenem zakonii z Ano Konvalinko dva otroka: I v a n a , rojen 19. XIL 1930, in I g o r j a , rojen 4. VII. 1934, ki sta tragično umrla dne 23. IX. 1948,'' S tem prikazom razvoja rodu pisatelja Ivana Tavčarja odpade tudi bajka, da bi bili Tavčarji nasledniki rodu nemških plemiče v Cosemus de • Freudenberg.^^ Domače ime »Pri Kosmu« izvira najbrž od nekih plemičev Kosisenov, ki so prebivali v Poljanah Se predno so se sem naselili Tavčarji iz Cetene ravani.'' Poljanski plemiči Kosseni so bili morda sorodniki protipisarja. in svetovalca freisinškega škofa Ivana Jakoba Kosa pl. Kossen'* in morali imeti v svoji posesti tudi. hišo v Poljanah št. 27, ki so si jo pozneje pridobili Tavčarji in z njo vred prevzeli tudi hišno domače ime Kosem.'* DOM IN PRVO ŠOLANJE V POLJANAH Tavčarjeva rojstna vas Poljane leži nekako na pol poti iz Škofje Loke do Zirov in je središče srednje Poljanske doline. Iz Loke prihajajočemu popotniku se odpre prvi pogled na vas v Kotu, potem ko je cesta naredila oster ovinek na enem najožjih mest v dolini in se od Podpeči usmerila proti vasi. Tu se dolina močno razširi, po sredi pa jo reže Poljanščica. Tla so naplavinska, ponekod težka ilovnata, drugje apnena, vas pa se, kot • 6 « 83 večina v tej dolini ležečih, umika pod bregove, da bi se izognila poplavam, ki sicer v daljših časovnih presledkih nastopajo v velikem obsegu. Ob reki se razprostirajo travniki, medtem ko so njive položene v terasah nad cesto — tam nekje so Dolge njive — in ob potoku Ločilnici, ki prihaja izpod Podvrha in skozi Volčo. reže Poljane na dva dela in se v bližini izteka v Poljanščico. Grnčasto jedro vasi je tako zaradi tesnega prostora ob Ločilnici umaknjeno v breg na pobočji Griča na vzhodu in Tabora na zahodu. Ob cesti, ki v jugozahodni smeri primerno odmaknjena sledi toku reke, pada Tabor v strmi breg imenovan Pod skalo, proti severozahodu pa se nadaljuje v Široke laze. Onstran pvotoka stoječi Grič, ki je kot njegov sosed Tabor posejan ob svojem vznožju z vaškimi hišami, pa polagoma vzpenja svoje z mešanimi in jelovimi gozdovi poraslo pobočje na severovzhod proti Gabr.ški gori kot njen oddaljeni odrastek. K vasi spadata tudi zaselka Predmost na drugi strani Županovega mostu preko Poljanščice in Hotovlja, ki leži ob obeh straneh nekoliko niže v reko izlivajočega se potoka Hotoveljščice, ki priteče iz južne smeri izpod Vinharij. Ob njegovem desnem bregu ga spremlja od jugozahoda spuščajoči se greben Bukovega vrha. ki se zaključi s Kucljem nad Hotovljo ter zapre v Kotu z onstran Poljanščice in ceste stoječo Podpečjo vhod v vas. Vhod iz jugozahodne smeri ni tako ostro zaprt; tu si proti Dobju in Grfarenji vasi na obeh straneh ceste in reke stojita nasproti široki pobočji Brd in Vinharskega boršta. Poljane same so zelo staro naselje. Prvič se omenjajo že 1. 1160, od 1. 1291 dalje pa so bile sedež poljanskega županstva. Nekako ob istem času, 1. 1296, je bil iz prvotne podružnice starološke prafare ustanovljen vikariat, ki je od 1. 1417 posloval kot samostojna župnija. Politična in cerkvena uprava Poljan in vse okolice je spadala do 1. 1893 pod patronat brižinske škofije in njenih namestnikov v Skofji Loki.'' V pisateljevih mladih letih j e vas poleg nekaj hiš, ki so bile posejane vzdolž ceste, ki vodi iz Loke v Ziri, v glavnem izavzemala na dveh straneh s pobočji Griča in Tabora zaprto kotlinico ob izlivu potoka Ločilnice v Poljanščico." Razen dveh, treh večjih posestnikov so bila \isa posestva večinoma v lasti bajtarjev in malih kmetov, ki so se poleg kmetovanja pečali tudi z raznimi obrtmi. Tu je bilo veliko župnišče s tremi duhovniki in šola z enim učiteljem.'* Med najbolj premožne posestnike so v tem času šteli Cudeta, čigar hiša z gostilno je slovela za najbogatejšo v vsej dolini,^' Vidmarjevo, ki je edini v vasi premogel konje.'*" in farovško posestvo, med katerima je obstojala nekakšna tekma, na katerem izmed obeh se več pridela in katero je bolj plodonosno,''^ ier županovo hišo v Predmostu, ki je bila ena najtrdnejših kmečkih hiš v Poljanah." Vsi Kosmovi sosedje na Griču, Ramovš, Vrfcanač in Kupec" pa so bili razen imovitejišega Posavca" z njim vred mali kmetje in bajtarji. Kosmovo posestvo je v katastrski občini Dobje, kamor so spadale Poljane, obsegalo nekaj gozda, dve njivi, travnik in hišo s sadovnjakom, v katastrski občini Podobeuo pa še nekaj gozda, njivo in pašnik.*^ Veljalo je za tretjinarsko (Drittelhube)," on sam pa za kajžarja košanca.'" Zelo preprosta kmečka hiša je bila krita s slamo, imela mala okna z rdečimi črtami okrog njih in oibsegala tri prostore z lesenimi stropi. Do veže so vodile na zunanji strani kise visoke stopnice; ta je bila kamnita in je služila tudi kot kuhinja. Na levo iz veže so bila vrata v obokano zidanico, kaščo imenovano, iz dvema malima zamreženima oknoma, na desno iz veže 84 je bila dokaj prostorna kmečka hiša z veliko lončeno pečjo, iz hiše na levo pa je bila že napol v zemlji kamra z zamreženimi okni, ki je služila za spalnico. Leva stran poslopja je bila lesena s hlevom in skednjem nad njim. Okrog hiše j e bil v bregu zasajen sadni vrt z visokima mogočnima hruškama »repnico« in »prisedovko« pred hišo, ki sta vesili svoje košate veje na njeno streho. Po hribu nad hišo pa se je razprostiral gozd z mogočnimi hrasti in kostanji." ROJSTNA HlSA PISATELJA HANA TAVČARJA V POLJANAH. ReproatiJccuja oljnate slike A. Zupana, ki jo hrani l• LZ 189?, 30. 1898, 119, 1900, 50, 1903, ! 5 ; Sn 1902/03, 26, 62; Prijatelj, TZS I, 452. ' DS 1897, 187-9, LZ 1897, 50, Ska 1897, št. 5, *, SN 1897, št. 18, 20; DS 1898, 158-9, LZ 1898, 119, 576, Ska 1898, 43-4: LZ 1899, 57-8; D,S 1900, 61, LZ 1900, 48-50; DS 1903, 52-3, LZ 1903, 55. ' DS 1933, 333-5, LZ 1933, 303-5; DS 1930, 324-5; DS 1927, 51, DS 1926, 59; DS 1921, 57; LZ 4921, 757-8. ' DS 1921, 204-6, S 1921, št. 193; SN 1921, št. 192 (Tavčarjera šteTiilia), Zk 1921, 231-2. ' J 1923, št. 42, 45; Jadranka III (1923), 48; Ljud. dmSTOik 1923, št. 16; Lovec X. 53-4; LZ 1923, 129; ND 1923, št. 22-24; S 1923, .št. 42, 43; SMI 1923, 72-6, 78-80; SN 1923, št. 41-48; Straža 1923, št. 21; Tabor 1923. št. 278; UT 1923, št. 8; Zk 1923, 82-6. • LZ 1921, 449. ' LZ 1923, 129. . « LZ 1923, 19?, 720. • Naši realisti pa realizem, RK 1890, 257-65, 362-83; ReaMzem in naturalizem, RK 1891, 112-21. ". Emil Leon, SN 1923, št. 41. ^'Tavčar Ivan: Zbraini spisi. Zvezek VI-I. Uredil Ivain Prijatelj, v Lj. 1921-1933. Citiram: Prijatelj, TZS I-VI. " Cankar Izidor, Obiski. (V Lj. 1920.) Str. 139-50. 1^ Tavčar Ivan: Med gorami. Sike iz Loškega pogorja. (Priredila Marja Boršnik.) Lj. 1947. (Klasje 1.) — Tavčar Ivan: 4000. [Priredil Božidar Borko.| (Ilustrirafl Maksim Sedej.) Lj. 1948. — Tavčar Iva^i: Visoška kroniJca. (Priredila Marija Jamar.) Lj. 1948. (Klasje 16-17.) — Tavčar Ivan: Cvetje v jeseni. (Priredila Marja Boršnik.) Lj. 1950. (Klasje 22.) — Tavčar Ivan: Dvoje povesti. V Zali. Kuzovd. ([Pogovor] Življenje in delo Ivana Tavčarja [dn] Opombe [napisali Alfonz Gspan.) Lj. 1951. — Tavčar Ivan: Zbrano delo. I.-III. knjiga. {Uredila in z opombami opremila Marja Boršnik.) Lj. 1951-1953. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.) Citiram: Boršnik. TZD I-lIl. " Beseda 1951, 464: MIR 1948/49, 336-9; Našd razgledi 1952, šl. 13; NO 1949, 375-7, 1952, 483-4; SPor 1948. št. 274, 1949, št. )4; VMb 1952, št. 5. "DKn 1951, št. 55; Gorenjski glas 1951, št. 34; IstrT 1951, št. 35; LD 1951, št. 48, 54; LdP 1951, št. 160f NO 1951, 692-3; Obzornik 1951, 453-7; PDk 1951, .«,201 (1889); Soča 1951, št. 214, 228, 229; SPor 1951, št. 160, 200, 201; Tovariš 1951, 363-4, 370-1; VMb 1951, št. 202. *• Sestavek je nekoliko dopolnjeni odlomek osnutka idiplomskega dela Mlada leta Ivana Tavčarja i a vstop v slovensko literaturo, ki sem ga v šolskem letu 1949/50 predložil v islavističnem seminarju ljubljanske univerze. '' Uporabljene so predvsem cerkvene matice, od ostalega arhivalnega gradiva pa oni doJiumenti, ki so jih objavili dr. Franc Kos, dr. Rudolf Andrejka, Anton Koblar in dr. Pavle Blaznik v spodaj citiranih razpravah. ** Kos, Zgodovinski paberki iz loškega okraga, IMD 1892, 19. ^' Blaznik, Kolonizacija Selške doline, str. 113. " -" Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini. IMD 1939, 326. =' -Blatnik, Kolonizacija Poljanske doline, str. 40 in si. ^- Matične knjage župnije Poljane so v celoti ohranjene. Krstna knjiga pričenja s 30. VI. 1656, poročna in mrliška* z letom 1689. Najstarejše hrani Škofijski arhiv v Ljubljani, poznejše župni urad • v Poljanah, knjige od leta 1835 dalje so na Matičnem uradu v Gorenji vasi, njih prepisi pa v Škofijskem arhivu v Ljubljani. Kjer pri nadaljnjih navajanjih krstnih poročnih in smrtnih datumov iie navajam posebej vira, je podatek vzet iz poljanskih matičnih knjig. " V prvo poljansko Icrstno knjigo so v:pisovali naslednji Hu službujoči duhovniki: Lavrencij Juvane i č i n Jurij Mayerhoffer od leta 1660, Klement Justinčič od leta 1661, Jurij Režen od leta 1665 in Janez Kuralt m\ leta 1674. • '* Blaznik, Kolomizacija Sel-ške doline,- str. 93, 113. » Dolenec, Kaj pometii beseda Tavčar?, C. 1929/30, 423-4. •. ' , " Koblar, Droihtinice iz furlanskih arhivov, IMD 1892, 32, 34. ^' Blazinik, Kolonizacija Selške doHne, str. 84-90. " . • " Zupanič, Antropolšiki očrt Ivana Tavčarja,' LZ 1925, 665. ' . : 87 " Blatnik, Koloni2aci.ja Selške doline, sir. 85. " Haiiptbuch cles k. k. Bezirkseerichtes Lack iiber nicht landtafliche Liegenschaften in der Kartostralgcanejn-de Dobje, str. 102, 103. Hrand akrafno sodišče v Skofji Loki. " Podatke za zadnje tri generacije sem poleg navedemh poljanskih matičnih knjig črpal Še iz matic župnega urada sv. Nikolaja v Ljubljani in iz sporočil živečih članov rodu. " Prim.: Perko, Luteranstvo v spisih drja Ivana Tavčarja, J 1954, št. 113; Prijatelj, TZS III, 455. " Primerjaj vpise v poljanski krstni knjigi dne 1. IX. 1678, 15. Xn. 1695, 14. VI. 1701, 20. XII. 1735, 15. III. 1735, 26. XI. 1736, vpisa v mrliški knjigi dne 22. VIL 1691 in 5. 11. 1708 ter Lu-dwig Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in der Matriken des Herzogthiims Krain, str. 285 za rojstva med leti 1759—1750. '* Kos, Zgodovinski paberki iz loškega okraja, IMK 1892, 2, 6; Prijatelj, TZS III, 455. '^ Prvi njen lastnik in hkrati prv^i Tavčar-Kosem je bil pisateljev dod Jožef Tavčar. Ce bi Tavčarji prinesli domače ime >Kosem< že s seboj, ko so se naselili v Poljanah, bi nosila to ime hiša št. 28, ki je bila iprva posesftna lastnina v Poljane priseljenih Tavčarjev. Vendar se pravi pri tej hiši po Urbanu Tavčarju, ki je bil prvi Tavčar v Poljanah, po domače iPri Vrbanaču«. " Pri opisu so poleg študija na terettu upoštevani podatki iz Krajevnega leksikona Dravske banovine, str. 576-7. " Prijatelj. TZS I, 489; Boršnik, TZD I, priloga. «8 Prijatelj, TZS I, 489. " Perko, Luteranstvo v spdsih drja Ivana Tavčarja, J 1954, št. 113. " Prijatelj, TZS I, 472, 502. " Perko, Moje pripombe k Tavčarjevim spisom, J 1932, št. 193. « Prijatelj, TZS III, 428. *' Boršnik, TZD I, priloga. " Prijatelj, TZS VI, 401. « Gl. opomba 50, str. 101. " Perko, Dr. Ivana Ta^^čarja rojstni dom in roditelji, SN 1921, št. 192. " Prim.: opomba 46; Tavčar Ivan. Margareta, TZS I, 158; Tavčar Ivan, In vendar, TZS 11, 6-7; Tavčar Ivan, Meine Schwester Elisa, Laibachcr Tagblatl 1868, št. 113; Prijatelj, TZS I. 488. ^^ Prim: opomba 46; Tavčar Ivan, Ivan Slavelj, TZS I, 170; Prijatedj, TZS T, 472, 488-90, IIT, 429. IV, 489. " Sematizcm ljubljanske škofije. 5« Tavčar Ivan, Povest v kleli, TZS I. 37; Tavčar Ivan, In vendar. TZS II. 151; Prijatelj, TZS II, 477; Perko, K Tavčarjevi noveli >In vendar«, SN 1930, Št. 21 " Krajevni leksikon Dravsko banovine, str. 577. « Prijatelj. TZS I, 491; Boršniik TZS I, priloga. " Sokolovski, Narodne učilnice, kako so bile, in kako bi naj bile. N 1860, 236; Jankovič. O nižjih šolah, N 1860, 318; Šolski naš program za Slovence glode ljudskih in srednjih šol, N 1861, 368. ^* Tankovič, o. c. " Ehrenbuch