OBVEZNI IZVOD JANUAR 2002 Tema meseca: Ekološko kmetijstvo Ribnica brez karnevala Izbrani športniki leta ^ _ M GLASILO OBČINE RIBNICA 28. JANUAR 2002, letnik VI Št. J REŠETO IZGUBLJENA GENERACIJA Tako sami sebe vse bolj glasno U poimenujejo posamezniki, ki se ■ umeščajo med 25. in 35. leto starosti M Imajo razloge za tako absurdno ■ trditev. Tisti, bolj na repu te ■ izgubljene generacije, sošepeli Tituin H mahali z zastavicami, kadarkolijimje H bilo tako naročeno; taisti se še spom- ■ injajo časov, M so bili menda, vsaj kar I se kreditov in splošnega blagostanja I tiče, dobri Ti pravijo, da toliko bolj ■jasno vidijo vso ekonomsko in I družbeno krutost sedanjega togega, I brezobzirnega in brezobraznega I tržnega sistema. Tisti, v zlati sredini I te izgubljene generacije, so ta sociaiis H tični sistem doživeli le v njegovem I zatonu Ko so zapustili srednje šole, H ga formalno ni bilo več. Vstopili so v I nov svet ekonomskega prestrukturi-I ranja, družbene preobrazbe, se izo-B braževali v novih univerzitetnih in ■ poklicnih programih, do katerega so B bili tisti, izobraženi v prejšnjem siste-Brnu, sumničavi in se počutili B ogrožene. Tisti najmlajši v tej B izgubljeni generaciji pa so soočeni le B še z vso neizprosnostjo zgodnje faze B kapitalizma, M se ga iz socialističnih m knjig še spomnimo kot 'gnilega'. B Tistega brez vseh pravic, brez B vsakršnega odnosa do delavca kot B ustvarjalca dobička, z ostro začrtani-B mi mejami med družbenimi razredi Bin brez vsakršnega posluha za B sočloveka B Ta izgubljena generacija je izgubljena B zato, ker je pozabljena Cvet produk-B tivnosti, umskih in fizičnih sposob-B nesti, reprodukcije, duhovne zrelosti B in vznesenosti, M jo ta leta še hranijo B v svojih nedrjih,...ta cvet vene. Vene, B ker je država po tolikih letih spreme-B nila pravila v imenu ekonomske in B družbene preobrazbe in to generacijo B pahnila v tržni sistem brez vsakršne Mpopotnice. Nimajo te sreče, da bi jim B država omogočila nakup stanovanja B za i0.000DEM, imajo le smolo, dajim B ta praktično podarjena stanovanja B zdaj lastniki ponujajo za80.000DEM, B kijih poprečen državljan s poprečno ^ plačo in normalnimi človeškimi potrebami ne more zaslužiti v celem svojem kratkem bivanju na zemlji Ta cvet vene, ker si ne more urediti niti osnovnih bivanjskih razmer in se v hišah svojih očetov bojuje z medgen- eracijskimi razlikami. Njegova energija ostaja neizkoriščena, ker se je prepozno odprl za ta svet in mora čakati, da se z vseh funkcij in položajev spravijo njihovi predhodniki, M čutijo zli veter, ki veje iz obstoječega tržnega sistema Prvinski nagon jim zato kriči: Poskrbi zase! Poskrbi zase! Poskrbi zase! Mnogi iz izgubljene generacije tako ostajajo na cesti, izobraženi, strokovno usposobljeni in to v novem sistemu, ki naj bi bil bolj kredibilen in manj politično sporen Ironija izgubljene generacije in ostalih davkoplačevalcev sega v vse pore potrošniške družbe, do tega celo, da so vse ugodnosti in popusti vedno namenjeni upokojencem in študentom, ne pa najbolj vitalnemu delu družbe, ki bi moral predstavljati temelj razvoja in napredka Njega se duši le z davki in se mu nalaga breme prehranjevanja neaktivnega dela prebivalstva Ta slovenski cvetje ovenel Vse manj upa, da mu bo uspelo s poštenim delom zbrati denar za dostojno življenje. Njegov pogled tavapo policah in roka seže po cenejšem blagu Njegovo živahno srce je omagalo ob vsej zmedi, ki je ni zakrivil, jo bo pa užil. Starejšim se godi bolje. So trpeli, a preživeli in si povečini tudi nekaj ustvarili Mladi, tam do 25. leta, so otroci kapitalizma in bolj svobodnega ter globalnega duha Znašli se bodo ali pa bodo sami ustvarili nekaj novega, zanje bolj sprejemljivega Izgubil seje vmesni člen in to tisti, ki ga narava najbolj ceni. Tam se pozornost ne namenja starim in obnemoglim, ne neizkušenim mladim, marveč lovcem in reprodukcijsko sposobnim potomcem. Pri nas se bo država utopila v reševanju marginalnih skupin in se v javnosti šopirila z odpiranjem tem, ki pritičejo visoko moralno razvitim in svobodomiselnim družbam, kamor naša ne sodi Tiste družbe so namreč svojim članom najprej zagotovile dostojno življenje. IZGUBLJENA GENERACIJA jo zato opominja Kruha, ne iger! Najbolj pa naša družba potrebuje duha, M bi jo dvignil nad samozadost nostin samovšečnost. Urednica Januarja pišemo: Novice iz doline Lastniki občinskih stanovanj pod drobnogledom 4 Ribnica brez karnevala 5 Tema meseca Ekološko kmetijstvo 6 "Prihaja čas, ki bo zahteval zdrava, polnovredna živila in ko pridelava hrane ne bo več bremenila okolja. V ekološki pridelavi se namreč upošteva tradicija in tisočletja stare izkušnje prednikov o ravnanju z zemljo. Zdaj nadgrajujemo ta znanja." Nespregledtmo Zakon o medvedih 11 (Trenutno) Aktualno Smučišče v Danah sameva 10 Razpise in pomembna obvestila II pregledujte od strani 14 do 16 Zabavne strani na strani 21. Minilo bo leto brez karnevala in čas je, da tisti, ki bi ga lahko pomagali sofinancirati, razmislijo, ali so za njegovo oživitev pripravljeni kaj darovati. (Post) Aktualno Pornografija v medijih 27 Foto arhiv ZEK osrednje Slovenije Ekološko kmetijstvo kot priložnost za Ribniško dolino Odmeeevi Pornografija nad državo Pogovor iz šolskih klopi Ribniška alpinistična odprava Športni utrinki Ribniški šport v letu 2001 Pogovor: Bojan Čebin ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 f A Metka Tramte - članica E-pošta: reseto@ribnica.si it Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091,8369 765 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 28. januar 2002 Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 0 Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8%. J/ Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si '1' KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.100 izvodov našem glasilu. Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 7. februar 2002 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.rtbnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. ■e anxinocz >r ■ LASTNIKI OBČINSKIH STANOVANJ POD DROBNOGLEDOM OBČINE Zaradi neplačanh stanarin, spremembe socialnega statusa ali prejemanja subvencij k stanarinam za bivanje v prostornih stanovanjih bo prišlo do menjave stanovanj. t . . J tS-*- 11 i Občina namerava letos z najemninami od stanovanj, poslovnih prostorov in zemljišč pobrati 35 milijonov tolarjev, vendar bo ta vsota ob koncu proračunskega leta vsaj za 20 odstotkov nižja. Tako predvideva tudi župan, ki je predlagatelj proračuna, saj vsako leto ostaja neplačanih okrog 7 milijonov SIT stanarin. Nekateri najemniki že leta niso plačali stanarine, pogosto pa gre menda za tiste, ki komaj shajajo iz dneva v dan, zato naj bi občina po besedah Jožeta Tanka "razumno reševala te zadeve". A kljub vsemu bo te dolgove začela terjati. Za primer je župan na januarski novinarski konferenci navedel lansko deložacijo lastnika občinskega kadrovskega stanovanja. Še bolj kot izterjava dolgov pa bo POPRAVEK V decembrski številki je bila na strani 5 objavljena notica o tem, da je občinski svet na 17. redni seji zavrnil predlog podjetja S4rade za odprtje obrata za ekološko očiščenje odpadnih olj in ostankov, ki nastajajo pri skladiščenju naftnih derivatov. V notici je bil za tovrstno predelavo nepravilno uporabljen izraz "sežigalnica". Prav tako po mnenju direktorja podjetja sedanje skladiščenje derivatov za Zavod za blagovne rezerve opravlja S-trade in ne zavod sam, kot je bilo zapisano. Nepravilno uporabljen je tudi izraz, da je S-trade "zakrivil" izlitje naftnih derivatov leta 1998. Kazenski postopek namreč še ni končan. Uredništvo V aktualen ukrep preverba statusov socialnih upravičencev. Nekateri stanovalci po podatkih občine ne izpolnjujejo več socialnih kriterijev, po katerih jim je omenjena stanovanja sploh dodelila. Prav tako naj bi preverjali, ali sedanji stanovalci po veljavnih normativih še lahko prebivajo v tako velikih ali majhnih stanovanjskih enotah. Še posebej bodo pod lupo vzeti tisti, ki živijo v dokaj prostornih stanovanjih, hkrati pa prejemajo za stanarino subvencijo. Glede na to, kaj bo ugotovljeno na terenu, naj bi tako prišlo do ustrezne menjave stanovanj, je povedal župan. Občina ima še vedno v lasti 90 stanovanj, od katerih je tretjina socialnega tipa, 6 kadrovskih, večina pa je neprofitnih. Tu je tudi največ neplačnikov stanarin. PO 20 LETIH MORDA ŽE LETOS GRADNJA NOVEGA BLOKA Za vse tiste, ki še nimajo stanovanja, a pripravljen zajeten kup denarja, pa bo zelo dobrodošel nov stanovanjski blok, ki naj bi se gradil na Knafljevem trgu. Lani je občina zanj že pridobila gradbeno dovoljenje, po letošnjem razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pa je Ribnica dobila tudi zeleno luč za gradnjo. "Te dni pričakujemo tudi osnutek pogodbe stanovanjskega sklada, kjer bodo določeni vsi pogoji, med drugim tudi gradbena cena. V primeru, da se bomo s skladom dokončno uskladili in podpisali pogodbo, bo že letos možna objava razpisa za izbor izvajalca in možen bo tudi pričetek gradnje," je dejal župan. Občina sicer ne ve, kakšne so dejanske potrebe njenih prebivalcev po stanovanjih, nekakšno vodilo jim je le veliko število prijav na razpis za socialna stanovanja. Teh je ponavadi 30. Prav tako občina domneva, da se je potreba po stanovanjih povečala tudi zaradi tega, ker se v Ribnici že 20 let ni gradilo novih stanovanj. Cena stanovanj seveda še ni znana, glede na to, da bo v njej obračunana tudi investicijska vrednost (predračunska vrednost gradnje znaša 215 mio SIT), pa bo bržkone precej višja, kot jo sedaj v Ribnici dosegajo npr. 20 let stara dvosobna stanovanja, za katere je v poprečju treba odšteti 40.000 eurov. V novem bloku je predvidenih 30 stanovanj, med njimi 9 garsonjer, tri trisobna stanovanja, največ pa je eno- in dvosobnih stanovanj. Eno od pritličnih stanovanj bo prilagojeno tudi za invalide, je strukturo bloka orisal župan. Če pa občani ne bodo dovolj zainteresirani za nakup, bodo stanovanja morebiti oddana policistom, ki bodo varovali schengensko mejo, je prepričan župan. Do leta 2004 naj bi se njihovo število tod okrog precej povečalo, prišle naj bi tudi okrepitve iz drugih krajev Slovenije, katerim bo bržkone potrebno zagotoviti stanovanja, meni Jože Tanko in dodaja, da se bo po potrebi gradil še dodatni blok, "saj je na Knafljevem trgu še nekaj površin rezerviranih za stanovanjsko gradnjo." Tekst in foto A. Pahulje PUSTNEGA KARNEVALA LETOS V RIBNICI NE BO Čeprav Pustno društvo Goriča vas ravno to leto obeležuje 10 let obstoja, krone svoji dejavnosti tokrat ne bo nadel. Pustno rajanje se bo tako z ulic 9. februarja preselilo v Športni center. Vse od leta 1986 se Ribnica veseli karnevalov v takšni ali drugačni obliki, zadnjih deset let pa kot sprevod etnografskih mask iz cele Slovenije in tujine. Zdaj pa je motivacija okrog 90 članov društva pojenjala. Sami namreč ne zmorejo več organizirati srečanja, ki naj bi s prejšnjih 4 milijonov stroškov skočilo na 6 milijonov tolarjev, saj bi želeli povabiti še gostujoče skupine iz Avstrije in z Madžarske. Na pomoč bi jim morale priskočiti tudi ostale institucije, ki imajo srečanje etnografskih mask za eno izmed promocijskih dejavnosti Ribnice, je dejal Cveto Marinšek, ki je že od ustanovitve društva njegov predsednik. Želeli bi si več sodelovanja s Turističnim društvom, Javnim skladom za ljubiteljsko kulturno dejavnost in Občino, saj bi se tako lahko naloge porazdelile, izmenjalo pa bi se tudi več raznovrstnih zamisli za nadaljnji razvoj in obogatitev srečanja. Predvsem pa bi bilo srečanje finančno pokrito še pred začetkom, in bi tako lahko potekalo brez nepotrebnega živciranja okrog morebitnih dolgov, ki bi lahko nastali, je dejal predsednik. Dejstvo, da letos karnevala ne bo, še ne pomeni, da ga je pustno društvo za vedno izpustilo iz rok, saj ga je težko pridobilo in dvignilo na tako odmevno raven, je dodal Marinšek. Zato so na redni občni zbor, ki je bil 19. januarja, ponovno povabili vse predstavnike dotedanjih gostujočih in domačih skupin, da bi jim, ne samo razložili sedanji položaj, marveč tudi ostali v navezi z njimi. Povabljeni so bili tudi vsi potencialni sponzorji, da bi se prepričali, kako poteka šest-mesečna intenzivna organizacija srečanja tisočih mask in kako silno dobrodošli so zato njihovi donatorski prispevki. Od lanskih 400 povabil, kolikor jih je na sponzorje Ribniške doline naslovilo društvo, se jih je odzvalo le 22. Leto premora in reorganizacije bi mogoče po Marinčkovem mnenju pripeljalo tudi do tega, da bi Ribničani uvideli, da je karneval postal nekako vsakoletna pustna odlika Ribnice in kot tak potreben za poživitev njenega utripa in odmevnosti v slovenskem ter širšem prostoru. Na dosedanje delo pa so člani vsekakor zelo ponosni in njihov predsednik je vesel, da so vse stvari šle tako dobro pot in da pravzaprav nikoli ni nič zatajilo. Med delom ni zatajil niti njihov posluh za soljudi in so tako pred leti pripravili še srečanje za bolnike, ki so na dializi, kjer se je zbralo preko 100 ljudi iz vse Slovenije, darovali pa so tudi denar za onkološki inštitut, je dejal Cveto Marinšek. Ob prelomnem letu pa rajanje v Športnem centru, je sklenil upravni odbor, ki se je hkrati odločil, da nekaj domačih skupin tokrat nagradi z gostovanjem na drugih karnevalih. Ribniško staro in mlado pa v soboto, 9. februarja, ob 19. uri, vabljeno v dvorano ŠC, kjer vas bo navduševala skupina ČUKI. Tekst in foto A Pahulje Člani nazdravili 10. obletnici z grenkim priokusom, saj karnevala letos ne bo! S 551.000 tolarji in nekaj drobiža, kolikor so jih prenesli v leto 2002, ne morejo plačati organizacije in srečanja, ki bi se ga morda udeležilo celo okrog 1300 pustnih šem. Precej pikrih besed je bilo na občnem zboru pustnega društva izrečenih na račun občine in župana, saj večina članov meni, da je bilo premalo posluha za njihovo delo. Zato je France iz Hrovače v šaljivem tonu napovedal svojo kandidaturo za župana. “Samo izvoljen moram biti, pa bo karneval trajal vsaj dva dni!" PUST ŠIROKIH UST! Vsi, ki si radi privoščite pustne norčije, vabljeni 9. februarja ob 19. uri v Športni center Ribnica. Za vas igrajo ČUKI! Najlepše maske bodo pričakale denarne nagrade! Vstopnina za odrasle bo, otroci pa se bodo lahko ob 10. obletnici Pustnega društva Goriča vas veselili brezplačno. Isti sobotni dan ste otroci v dvorano vabljeni že ob 15. uri, ko se bo začel poseben program za vas, končal pa se bo ob 18. uri, ko bo prizorišče potrebno pripraviti še za odrasle pustne šeme. anxuniocz 'zri aoiwoixi >e<>yxor><>«■ EKOLOŠKI KMET JE VRTNAR KRAJINE IN VARUH ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA Sredi januarja so v Sloveniji odkrili že drugi primer BSE, v najslabšem primeru pa se ta številka lahko dvigne na 15, so poročali mediji. Ko je bil leta 2000 množičen pomor krav po Evropi, se je marsikdo, ki ve za spoznanja snovatelja biološko-dinamičnega gospodarjenja dr. Rudolfa Steinerja, spomnil njegovih besed, ki jih je izrekel že daljnega leta 1923: "Če bi kdo prišel na idejo, da krave krmi z mesom, bi živali lahko ponorele. V možganih bi bilo toliko sečne kisline in soli sečnih kislin, da bi to pripeljalo do norosti krav." Ljudje so v času BSE zaradi gensko spremenjene in kemično pridelane ali predelane hrane postali zbegani. Ne vedo, katero hrano zaužiti, komu verjeti, na koga se obrniti. Večina jih zamahne z roko in reče: Od nečesa se pač mora umreti... Toda kako nizkotna in zahrbtna je za človeka ali ostala živa bitja bolezen, ki jo povzročajo pesticidi in drugi kemični dodatki, npr. konservansi. Kako grenko zna biti spoznanje, ko se nekega vedrega spomladanskega jutra odpraviš pred svoj čebelji panj in vidiš, da pred njim ležijo poginule čebele. Prejšnji dan so namreč letale na regrat, v bližini katerega so kmetje s pesticidi škropili krompir. Ta izkušnja je bila dana Ivanu Ogrincu iz Brež. Preobrat v miselnosti je bil takojšen. Že pred 10 leti je začel poslušati spoznanja o sonaravnem gospodarjenju, in leta 1997 je dobil svoj prvi certifikat kot ekološki kmet. Bil je med prvimi 12 kmeti, ki so tistega leta v Sloveniji sploh prejeli takšno potrdilo. Med njimi je bilo 6 ribniških, vsi člani delovne skupnosti, ki se je leta 1995 razvila v okviru društva Ajda. Uradna stroka se jim je ob ustanovitvi celo posmehovala, jih gledala z nejevero in jih poimenovala "vrtičkarji". Sami se ne želijo opredeljevati kot vizionarji, ki so pravočasno predvideli zdaj že svetovni trend biološke pridelave hrane. Pravijo, da so le sledili notranjemu vzgibu po sonaravnem bivanju z naravo. Med njimi je tudi gozdarski inženir Janez Levstek iz Rakitnice, ekolog, eden vodilnih v društvu Ajda, ki skrbi za osveščanje kmetov, stroke in javnosti o ekološkem gospodarjenju. Poudarja nujnost sodobnega časa, da se človek usmeri v sožitje bivanja z naravo. Kmetovanje pa ni pomembno samo za pridelavo zdrave hrane, temveč ima mnogo širši pomen: eko-socialni, estetski vidik... Po vseh šokantnih dejstvih, ki so v razmeroma kratkem obdobju prebudila tako svetovno kot slovensko javnost, se je prebivalstvo skorajda množično preusmerja k drugačni pridelavi hrane. Celo nekoč zelo zadržane pristojne institucije so začele propagirati BlO-kmetijst-vo in biološko pridelano hrano, ki naj bi bila zdrava in neoporečna. Zdaj je prišel naš čas, je slišati v vaših vrstah. Čas kakšne hrane in kakšne pridelave torej? "Prihaja čas, ki bo zahteva! zdrava, polnovredna živila in ko pridelava hrane ne bo več bremenila okolja. V ekološki pridelavi se namreč upošteva tradicija in tisočletja stare izkušnje prednikov o ravnanju z zemljo. Zdaj nadgrajujemo ta znanja. Tudi naša Ribniška dolina v sebi nosi veliko dragocenih znanj kmetov, ki so znali dihati z zemljo in ceniti njene vrednote. Med drugim so negovali avtohtone sorte. Zdaj pa obstaja nevarnost, da se vsa ta specifična znanja izgubijo, kot se je na primer sorta fižola, poznanega kot "fižol ribničan". Tiho je izginil ravno zaradi malomarnega odnosa do kmetijske dediščine." Skupinica, ki se je na tem terenu začela ubadati z bio pridelavo, je zdaj že pravo združenje zainteresiranih posameznikov, ki gojite menda neoporečno hrano. In naj se sliši še tako absurdno, upor proti tej pridelavi je vendarle pred leti bil. Takrat ste se spopadali z dvomi, ki so zdaj večidel že odpravljeni. "Nekaj pionirjev se je pojavilo v skupnosti Mikrokozmos v Prekmurju že v 80. letih, toda za tisti čas in tisto miselnost so bili prezgodnji. A njihovo delo je vendarle neprecenljivo. V začetku 90. pa je društvo Ajda naletelo na večje zanimanje posameznikov, medtem ko uradnega družbenega priznanja še ni bilo. Do konca 90. let nas je tako usmerjal le notranji občutek, da delamo prav. In res! V teh zadnjih letih se je v uradni kmetijski politiki dogodila prava revolucija. Tudi ali pa predvsem pod pritiskom zahtev Evropske unije je država leta 1998 sprejela Program reforme kmetijske politike, znotraj njega pa tri leta pozneje še Slovenski kmetijski okoljski program (Skop), ki opredeljuje tudi ekološko kmetovanje. Leta 2001 je bil objavljen Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil, ki je tudi osnova za naše delo. Zdaj ekološko kmetovanje ni več le golo filozofiranje ali vrtičkarstvo, zdaj sloni na uradnih dokumentih. Tudi državne podpore na enoto površine so za tovrstno kmetovanje najvišje. Za njive lahko tako kmet iztrži celo 100.000 tolarjev na hektar. Seveda pa pri vsem tem ne zadošča le moralna in finančna podpora države. Slediti ji mora tudi ribniška lokalna skupnost. Bolj aktivno pa tudi Kmetijsko svetovalna služba, čeprav je zadnji dve leti pripravila dobrodošlo izobraževanje za ekološke kmete in ekskurzije na ekološke kmetije. Predvsem pa je tu pomembna odločitev posameznika, ki je življenjskega pomena, da bo postal kmet, ki bo delal v sozvočju z naravo." Status ekološkega pridelovalca oz. biološko dinamične kmetije v Ribniški dolini imajo: Ivan Ogrinc, Breže 1 (8361 307) Ivanka Sile, Dolenji Lazi 5A (8361 320) Marija Osvald, Jurjeviča 33 ( 8360 022; 041 395 032) Anica Osvald, Jurjeviča 46 (8363 096) Janez Gorše, Kot 16 (8362 388; 041 370 556) Marija Kozina, Jurjeviča 3 (8363 018) Med velikimi občinskimi projekti je trenutno komasacija-združevanje parcel v za obdelovanje bolj smiselne enote. Ljudi bi radi ponovno vrnili k zemlji. Sofinanciralo naj bi se, letos prvič, biokmetijstvo in zeliščarstvo. Tudi sam minister But poudarja, da bi naše okolje moralo zaživeti z BlO-kmetijstvom. Imamo čist zrak in potencialno veliko primernih obdelovalnih površin. Toda ali imamo ljudi, ki bi se ponovno navezali na zemljo? In s čim naj bi se ukvarjali? "Bio-kmetijstvo je res aktualno in se dobesedno ponuja v tem času in prostoru. Je tržna priložnost za ti mešane kmetije, ki se ukvarjajo na primer še z domačo obrtjo, turizmom ali drugimi dejavnostmi. Sama pridelava namreč ne zahteva velike površine, česar pa že sama narava ribniškega prostora ne omogoča. Sedanja drobnoposestna struktura zemljišč je seveda omejevalna, po drugi strani pa je za ekološko pridelavo primerno, da se na eni površini goji več kultur zaradi kolobarjenja, ki je eden izmed temeljev ekokmetovanja. Komasacije so dobrodošle, vendar menim, da bo velik uspeh dosežen že s tem, če se bo uspelo združiti nekaj parcel v eno samo, še večji učinek pa bi imele, če bi bile opravljene pred 20 leti." Katere panoge oz. pridelave česa bi bile tu, v V /V V j f tem prostoru najbolj aktualne oz. pros-peritetne? "Bolje je gojiti avtohtone, že preverjene sorte, ki so se izkazale kot odporne. Trži pase dandanes praktično vse. Največje povpraševanje je po vseh žitih (pira, ajda, proso, oves, pšenica), sledita zelenjava in sadje. Dohodkovno najzanimivejša pa je ekološka pridelava semen, saj se na majhnih površinah lahko ustvarijo visoki denarni zaslužki. Še pred vojno je bilo semenarstvo tržna niša. Zdaj se zgodba ponavlja. Za zelo primemo in dohodkovno zanimivo se je izkazalo tudi pridelovanje rdeče pese. Vsi, razen enega ribniškega ekološkega kmeta, jo na primer pridelujejo za potrebe Endovitala Toneta Fabjana, ki je znan po tem, da je zelo strog pri izbiri pridelovalcev, saj zahteva, da imajo poseben odnos do zemlje. Le tako so lahko njegovi izdelki zdravilni. Nasploh pa se najbolje tržijo lokalne posebnosti...tisto, kar imamo mi, česar pa drugi nimajo." Toda, kje to hrano ponuditi, ko pa Ribnica ne premore niti tržnice, ima pa ekološke kmete, ki so bili pionirji v tej dejavnosti in so znani po svoji kakovosti? Javnost pravi, da bi bila tržnica potrebna in zaželena. Tudi vi ste že poskusili s tem. Je kakšna verjetnost, da bi ponovno poskusili uresničiti to zamisel? "Pred leti smo zamisel poskusili uresničiti s pomočjo kmetijske svetovalke Ane Ogorevc in Občine, žal pa so jo ustavili ljudje, ki kmetijstvo v Ribnici pravzaprav vodijo. Toda lokalna oskrba z zdravo hrano je nuja, lokalno trženje pa je eno izmed temeljev ekološke pridelave. Kljub vsemu pa bo treba našega potrošnika še bolj osvestiti glede tega in ga prepričati, da je še kako smiselno, da kupuje pri domačem ekološkem pridelovalcu. S tem neposredno podpira to kmetijsko dejavnost, posredno pa tudi vpliva na to, da krajina ostaja obdelana in raznolika. Pravi absurd je, da naši ljudje sedaj kupujejo hrano, ki izvira iz tujine in njenega izvora niti ne poznajo, njive v naši dolini pa so neobdelane! Zato je najboljše, da hrano kupujejo pri domačem kmetu, saj tako pridejo v stik s proizvajalcem in mu lažje zaupajo. Hkrati je tak način prodaje za kmeta najugodnejši. Seveda pa je zanimivo tudi trženje na lokalnih tržnicah, kjer bi lahko navsezadnje hrano prodajali tako ekološki kot ostali domači kmetje. Biološke tržnice imajo že skoraj v vse večjih slovenskih krajih, zato bi bilo smiselno in nujno to zamisel uresničiti tudi pri nas. Sodobna oblika trženja pa bi bila na primer ta, da bi kmetje s tega območja osnovali trgovino v Ljubljani ali npr. v Ribnici. Več kmetij bi jo tako lahko oskrbovalo z različnimi proizvodi. Tako bi se zagotavljala stalnost in pestrost ponudbe. Še vedno pa toplo priporočam, da tisti, ki imajo možnost in voljo, zasadijo svoje vrtičke ali njive. Zasajenega naj seveda ne škropijo s kemičnimi gnojili, saj je lahko npr. biovrt prava domača lekarna. Zavedati se je treba, da je najbolj zdrava ravno sveža hrana. Povrh vsega pa bodo, s tem ko bodo obdelali svoje vrtičke ali celo večje površine, tudi obogatili svoj odnos z naravo, okrepili navezanost na zemljo in tako pripomogli k širšemu ohranjanju narave." Na trgu pa se je vendarle pojavila kar precejšnja količina hrane, ki naj bi bila BIO. Toliko celo, da povzroča zmedo pri potrošnikih, saj ne vedo, kateri blagovni znamki bi zaupali. So res merila za BIO toliko variabilna ali obstajajo ostri pogoji, ki opredeljujejo BIO-hrano? "Trenutno v Sloveniji obstajajo 3 blagovne POGOVOR znamke, ki potrošnike lahko usmerjajo k nakupu zdrave in neoporečne hrane. Prva blagovna znamka, ki se je pojavila, je bila DEMETER. Pridobili so jo naši, ribniški ekološki kmetje. Za pridobitev le-te je potrebno hrano pridelovati na osnovi biodi-namične metode: uporaba setvenega koledarja avtorice Marije Thun in uporaba vseh postopkov biodinamičnega gospodarjenja. Slovenija ima sedaj tudi svojo lastno znamko, ki se imenuje BIO-DAR in jo je osnovala Zveza združenj ekoloških kmetov Šlovenije. Tretja pa je državna." Nadzor nad ekološkimi kmeti in kakovostjo njihovih pridelkov je menda izjemno oster, tako da je tudi pot do blagovne znamke zahtevna. "Kmet, ki želi pridobiti status ekološkega pridelovalca, mora najprej opraviti tridnevni tečaj o ekološkem kmetovanju ter z nadzorno organizacijo, oddelkom za ekološko kmetijstvo na Kmetijskem zavodu Maribor, podpisati pogodbo. Nadzor se potem opravi najmanj enkrat letno, nenapovedano. Po najmanj dveh letih potrebnega preusmerjanja se kmetiji, če ustreza vsem kriterijem, izda certifikat ter pravico do uporabe blagovne znamke. Predvsem pa je pomembna jasna in nedvoumna odločitev kmeta, da stopi na pot dela z zemljo, ki bo v sožitju z naravo. Tistim, ki vidijo v ekološkem kmetovanju samo visoke subvencije, pa ekološko kmetovanje odsvetujem." Nadaljevanje na strani 8 .lešem mam 7 «iOyvo^>c> Nadaljevanje s strani 7 ig PLODOVI ZEMLJE - SAD SOŽITJA Z NARAVO Izkušnje ekološkega kmeta Ivana Ogrinca iz Brež Ivan Ogrinc je med prvimi v Sloveniji pridobil status ekološkega kmeta in v teh petih letih je postal zelo poznan po svojih vrhunskih izdelkih iz avtohtonih sort. Njemu ni treba prodajati viška pridelane hrane na tržnici, saj ljudje iz cele Slovenije prihajajo kar na njegov dom. Bodisi po hrano bodisi po nasvet ali na pogovor. Pri njem domača delovna skupnost pripravlja zeliščne preparate in se dopolnjuje v znanju. Ivanov dom sprejema tudi obiske kmetov od drugod, vrstijo pa se tudi ekskurzije študentov Fakultete za agronomijo, saj je profesorica dr. Ačko-Kocjan z njim navezala tesne stike. Na obisku sta bila tudi Marija in Matthias Thun, ki sta avtorja znamenitega setvenega koledarja, kjer se sajenje prilagaja dnevnim ritmom. Izkazal se je kot nepogrešljiv v ekološkem, predvsem pa v biodinamičnem kmetovanju. Hrano Ogrinčevi v prvi vrsti pridelujejo za svojo družino, višek pa prodajo. Predvsem so to semenska žita, pa tudi jedilne buče; nekaj žitaric, kot sta pira in oves, pa se proda tudi kot zdravilo. Ivan Ogrinc je uspel celo iz nekaj zrn razviti sortno pšenico, ki je na trgu šla za med. Nasploh je povpraševanje po ekološki vzgoji semen izredno; ta dosegajo tudi najvišje tržne cene. Iz vrst pridelovalcev BIO hrane je vedno slišati, da je tisti, ki to hrano uživa, deležen tudi boljšega zdravja. Ljudje opažajo fizične spremembe, ki govorijo v prid zdravega načina življenja. Ozdravijo se tudi določenih bolezni, manj ali celo nič je bolehanj. Tudi sami uživate izključno BlO-pridelano hrano. Je torej res ne samo zdrava, marveč tudi zdravilna? "Res je zdravilna, saj ponjo prihajajo in jo uživajo mnogi bolni ljudje, ne samo iz Ribnice, kjer te hrane še ne poznajo toliko, ampak iz cele Slovenije. To je zdrava hrana, in čeprav ste morda 50 let uživali nizko kakovostno hrano, zadnjih 10 let pa biohrano, bodo pozitivni učinki na telo in duha vidni. Toliko bolj spodbudno pa je, da je to hrano začela uživati mlada generacija, ki ni še toliko zastrupljena z industrijsko pridelano hrano, ki je v primerjavi s polno in okusno biohrano pusta in prazna." Biohrana pa je tudi dražja? "Da, od 15 odstotkov, pa celo nekajkrat več v primerjavi z navadno hrano. Količinsko je namreč pridelamo manj, čeprav te kulture bogato obrodijo na naši zdravi zemlji. So pa veliko bolj kakovostne kot industrijska živila, in zato tudi dražje. Tudi predelava določenih žitaric podraži končni izdelek. Zgodnja pšenica pira, katere moka da izvrsten in polnovreden kruh, na primer v maloprodaji trenutno stane 450 SIT/kg, medtem ko eko pšenica doseže ceno 100 tolarjev (konvencionalna pa le 35 SIT/kg). Pira je nasploh zelo hvaležna žitarica, ker je zelo odporna proti vsem boleznim in sama po sebi nasploh zelo zdravilna. Vendar se je za razliko od pšenice pridela pol manj, drag pa je tudi postopek njenega luščenja, čeprav je bila ravno naša ribniško-kočevska delovna skupnost ena prvih v Sloveniji, ki je imela linijo za luščenje pire ter čiščenje ostalih žit. Le-ta obratuje pri Janezu Levstku v Rakitnici." Postopek biopridelave, še posebej po metodi biodinamičnega gospodarjenja, je zahteven in zamuden. Zahteva celega človeka, ki mora živeti in dihati z zemljo. Jo pravzaprav razumeti. Zato se pridelovalci večinoma osredotočite le na pridelavo določenih vrst pridelkov. Od česa je odvisna presoja, čemu se boste posvetili, katero kulturo boste morda opustili ali na novo uvedli? "Zamudno je samo toliko, ker je več ročnega dela in ker je potrebno s tisto rastlino živeti. Upoštevati je treba naravni bioritem. V določenih spomladanskih dnevih je tako treba prebranati njivo, da spodbudimo kaljenje plevela, čez približno 14 dni pa ponovimo postopek, s katerim tudi odstranimo plevel, ali bolje rečeno, trenutno nezaželene rastline. V naravi ni namreč nič odvečnega, nič nekoristnega in če se tega zavedamo, je naša harmonija z njo toliko bolj popolna. Pomembno je tudi kolobarjenje, čeprav nas sili k temu, da imamo na razpolago več površin za različne kulture. Tisto, kar da našemu pridelku posebno rodovitnost, pa so naši zreli komposti, ki jih uporabljamo za gnojenje. Svežega hlevskega gnoja ne uporabljamo več, temveč ga komposti- POGOVOR ramo in se po enem letu sam pretvori v humus." S čim pa potem krmite svojo živino? "Izključno s senom in brez vsakršne silaže, čeprav je v določeni meri dovoljena. Ne uporabljam nobenih žit, razen morda prečiščene ostanke; ne krmil, ne vitaminov, ne mineralov. Od leta 1990 ne kupujem več nikakršnih gnojil. In lahko rečem, da je moja krma za živino kljub vsemu tako nasitna, da bi poleg sedanjih šest glav živine s senom z lahkoto nahranil še dve ali tri glave več. Za zdaj nisem imel s svojo živino nikakršnih težav, saj je ves čas popolnoma zdrava. Še kako se pozna, da je tudi travnik ekološko obdelan, kajti njegova pestrost je izjemna. Poprečen travnik namreč premore okrog 150 različnih vrst rastlin, umetna gnojila pa jih zredčijo na komaj 20 vrst!" Toda zemlja se je toliko let obdelovala s kemičnimi gnojili...Kako lahko sploh jamčite, da so tla za biohrano zdrav temelj? 'Tudi v preteklosti nisem nikoli uporabljal kemičnih gnojil v velikih količinah. Pomaga tudi biološko-dinamična metoda, ki v roku treh let s posebnimi zeliščnimi pripravki ponovno oživi zemljo in le-ta spet lahko nudi primerno gnojilo." Od česa vse je odvisna kakovost in količina pridelka? Je sploh možen neuspeh, glede na to, da princip dela povsem sloni na tem, da se prisluhne zemlji in njenemu ritmu? "Naravne katastrofe seveda lahko preprečijo pridelek. To pogojuje narava. Toda tveganja so pri takšnem pridelovanju gotovo manjša. Vzemimo sušo: moja zemlja vsebuje zelo veliko humusa, ta pa zadržuje vlago, zato mi suša pridelka ne uniči povsem." Tovrstna pridelava pa nudi posebno zadovoljstvo, tako je vsaj moč soditi po obrazih, ki žarijo od navdušenja, ko v roke primejo te čudovite pridelke narave... "O, dal Uživamo v delu in v tem, ko opazujemo, kako lepo rastejo naši pridelki, kako lepo se izpopolnjuje naravna veriga. Opazujemo ptice, ki si uberejo svoj delež od pridelka, pa ne negodujemo nad njimi, ker jim to pripada. Vsi skupaj ustvarjamo nek čudovit naravni obtok in s svojo ekološko zavestjo in osveščenostjo skrbimo, da človek te harmonije ne prekine." Pogovarjala se je in fotografirala Alenka Pahulje Klub prijateljev Miklove hiše Špas teater iz Mengša bo v okviru kulturnega praznika odigral spevoigro "za enega dedca in kup čevljev..." RIFLETOV ŠUŠTAR četrtek, 7. 2. 2002, ob 19. uri, dvorana Ideal, Ribnica "Prednašal" bo Janez Hočevar, zapisala in "vkup zmašila" je Meta Hočevar, meh raztegnil pa Drago Ivanuša. Slavnostni govornik bo arhitekt- teoretik Tomaž Brate, svetovalec ministrice za kulturo. ZAKON ZA REŠITEV TEŽAV Z MEDVEDI O problematiki medvedov je bilo veliko napisanega in veliko povedanega: tekle so novinarske konference, sestanki, razprave s prebivalci in razprave v parlamentu. Ugotovil sem, da to početje mojih predhodnikov ni prineslo nikakršnega rezultata in je le zapravljanje časa in denarja, zato sem vložil Zakon o ukrepih za zagotovitev pogojev sobivanja človeka in rjavega medveda v Sloveniji. Kajti le zakon daje stvarne podlage, da se problematika pomakne iz mrtve točke. Vložitev je bila kot lakmus; vlada se je odzvala z enim stavkom - je nepotreben - s tem se je izdala, kaj namerava početi s to problematiko. Nič! in druge ukrepe zaščite. Od države je neodgovorno, da z reševanjem tega problema zavlačuje že vrsto let. Po drugi strani se zaraščajo površine, usiha kmetijska dejavnost, naselja se praznijo in propada kulturna krajina. K temu prispeva tudi neodgovorno ravnanje države z medvedom. Ker medved v naših krajih nima nobenega naravnega sovražnika, je človek zanj odgovoren. Katere novosti prinaša zakon? 1. Lastniki kmetijskih posestev bi bili upravičeni do rente v višini 6.000 tolarjev na hektar obdelane površine. 2. Občine bi bile zaradi pojavljanja medveda upravičene do dodatnih šolskih prevozov. 3. Občine bi bile upravičene do proračunskih sredstev za preprečevanje škode in zaradi nevarnosti ter do izplačevanja odškodnin v višini 500 do 1000 tolarjev na prebivalca, odvisno od velikosti naselja. Za rente bi tako bilo potrebno zagotoviti približno 800 milijonov tolarjev; to je celo manj, kot je del davkov, ki se mu je vladna koalicija odpovedala. Iz poslančeve zapisnice Kaj je cilj zakona? Dolgoročen cilj je zagotoviti ekološko ravnovesje glede števila medvedov v njihovem naravnem okolju in s preventivnimi ukrepi zmanjšati nevarnost za ljudi in premoženje. Poleg tega je potrebno finančno razbremeniti proračune lokalnih skupnosti, ki so morale zaradi medveda uvesti dodatne šolske prevoze. Namen predpisa je tudi gnlfi zagotoviti finančno pomoč last- ' '/IVI nikom kmetijskih površin in ohranitve kmetijske dejavnosti ter preprečevanja zaraščanja kmetijsko obdelovalnih površin. S tem ko je država dopustila zaraščanje površin, se je življenjski prostor medvedov razširil prav do naselij. Nekdaj je bilo drugače, saj so gozdu praviloma sledili pašniki, potem travniki, njive, sadovnjaki in naselja. Imeli smo torej nekakšen "varovalni pas", kar je, ob sicer manjšem številu medvedov kot danes, zagotavljalo, da so bila srečanja z medvedom sila redka. To se je pri nas povsem porušilo zaradi napačne kmetijske, demografske in lovske politike, nekaj pa tudi zaradi neodgovornega puščanja odpadkov v bližini bivališč, ki so pritegnili medvede. Rešitev je v zmanjšanju števila živali in določitvi območij, kjer je bivanje medvedov možno in smotrno. Potrebno je začeti s krčenjem zaraščenih površin in obdelovanjem zemlje, s čimer bomo dosegli odmik medvedov od naselij. Ker na krajši čas takšno stanje ni uresničljivo, je treba nemudoma zagotoviti varne šolske prevoze Občine pa bi pridobile približno 200 milijonov, od tega za preventivno delovanje in izplačevanje odškodnin približno 60 milijonov, preostalih 140 milijonov pa za stroške dodatnih šolskih prevozov. Ta sredstva bi se deloma tudi povrnila v proračun, pozitivni učinek pa bi bil tudi v zmanjšanju raznih denarnih pomoči in izdatkov države za socialne prejemke, saj bi ponovno oživele različne dejavnosti. Država je dolžna poskrbeti za vse to, saj je medved po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč opredeljen kot državna lastnina. Kot dobrina javnega pomena uživa tudi posebno varstvo in zaščito. Prav Foto AP nesprejemljivo je, da morajo občine ali državljani nositi bremena in rizike zaradi živali, ki so last države. Poudarjam tudi, da le s strategijo, ki jo namerava sprejeti vlada, problema ni možno rešiti; to je le podlaga za nadaljnje postopke. V zakonu je namenoma postavljeno pogojno določilo: če se zmanjša število medvedov, se zmanjša tudi višina rente, vendar samo do določenega števila živali. Država se lahko odloči, kakšno politiko bo zavzela: razumno sobivanje, medvede na račun ljudi ali ljudi namesto medvedov. Naši krajani najbolj vedo, kaj je dobro. Mag. Janez Drobnič, poslanec DZ Sestavljamo RIBNIŠKI MOZAIK Prva zgodba Donald Boren je po 40 letih odkril, da izvira iz Zapotoka in Brež. "Donald je izjemna osebnost. Je človek, ki je še vedno svetovalec raznim institucijam, ki se ukvarjajo z razvojem vojne tehnologije v letalskih silah in projektant raznih tipov letal, helikopterjev ter pilot. Doktoriral je s področja odnosa med človekom in strojem...Ko se je znašel med svojimi ljudmi, mu je dušo preplavila takšna radost, da so jo lahko zajele le solze." Tako smo zapisali novembra 1998, ko smo se pogovarjali s takrat 67-letnim ameriškim znanstvenikom ribniškega rodu. Druga zgodba Anton Levstek, ribniški intelektualec na Dunaju, je ostal zavezan slovenstvu. "Bival je med menihi, živel z beduini pod puščavskimi šotori, se naučil njihove govorice in v 42 letih svojega življenja tudi jezike mnogoterih narodov. Živel tudi v Rimu. Teološki študij je štiri leta izpopolnjeval na tleh samega Jeruzalema, da bi tako postal magister teologije, čeprav je v njem nekoč tlela želja po doktoratu iz antropologije duhovnosti. In še vedno zori, da bi enkrat, ko bo prišel njen trenutek, prerasla v predanost znanstvenemu delu." Tako smo zapisali novembra 2000, ko smo se pogovarjali z rojenim Dolenjevaščanom, ki je tudi direktor slovenskega kulturnega centra Korotan, najpomembnejšega središča Slovencev na dvomilijonskem Dunaju. Tretja zgodba Benedikt Roman Radonič, častni konzul češke republike, je želel skupaj s češkimi prijatelji iskati sorodnike, ki jih imajo nekatere ribniške rodbine onkraj zelenih meja, na Češkem. "Pomagal sem na primer nekemu Ribničanu, ki je na Češkem iskal svojo babico. Zelo dolgo sem jo iskal in jo končno odkril v kraju Ladja na Moravskem. Žal, teden dni po njeni smrti, preminila pa je, ko je bila stara polnih 95 let! S tem člankom bi želeli vsaj spodbuditi zanimanje za poživitev sedanjih stikov oz. obnoviti vezi med tistimi Ribničani, ki v sebi še čutijo češko kri." Tako smo zapisali aprila 2001, ko smo se pogovarjali s častnim konzulom Radoničem, ki izvira iz poznane ribniške rodbine. Ostale poznate vi. Ni treba, da se vsaka izmed njih, ki se dotikajo usod ljudi, ki sojih potrebe ali želje odnesle prek ribniških meja, zapiše v obliki intervjuja. Želeli bi, da se medsebojno povežemo, naveza pa nam bo kazala nove poti. Glede na to, da ste mnogi njihovi sorodniki, se seveda obračamo na vsakega izmed vas, da nam olajša stik z rojaki na tujem, mi pa se bomo potrudili, da jih ponovno vpnemo v ribniški mozaik. Pišite na naslov: Rešeto, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica ali po e-pošti: reseto@ribnica.si Uredništvo <> ixjx/c i ' i ?>:>■ >■ rvi > SMUCISCE V DANAH POVSEM S H C SAMEVA Smučišče nima nikakršnih dovoljenj, zato na njem ne sme obratovati vlečnica, drago kupljen ratrag je že štiri leta skoraj brez dela, ribniški smučarji pa brez edinega urejenega in primernega domačega smučišča. Z 0 Ratrag, ki ga je občina kupila pred štirimi leti, da bi oživila smučišče in ustregla tudi željam smučarskih tekačev po urejenih progah, je bil v Danah uporabljen le za eno zimsko sezono. Razlog je ta, da še vedno niso urejena dovoljenja za obratovanje smučišča, kar pomeni, da je več kot 3-milijonska investicija povsem neizkoriščena, stroj pa menda vzdržujejo vaščani, čeprav naj bi bila zanj zadolžena občina. Tudi vlečnica ne sme delovati, ker smučišče v izmeri okrog 5 ha nima obratovalnega dovoljenja. Niti gradbenega. Vse te postopke bi občina sicer res lahko pospešila, saj je navsezadnje to edino smučišče na tem območju in je zanimanje zanj zelo veliko, toda tudi ona ni bila uspešna pri odkupu potrebne zemlje, da bi smučišče lahko dobilo ustrezna soglasja. Tako ribniški smučarski klub, ki šteje okrog 30 članov in je imel ob svoji ustanovitvi ambiciozne načrte, ne more živeti niti v svoji osnovni dejavnosti. Tekaške proge so bile sicer pred novim letom utrjene, medtem ko se na smučišču opravljajo le nujna vzdrževalna dela. Na ušesa inšpektorjev je kdaj pa kdaj poromala tudi kakšna prijava glede suma o nezakonitem obratovanju smučišča, tako da člani kluba le z žalostjo ugibajo, kdaj bi se lahko tako zapletena, predvsem lastniško neurejena zadeva, razrešila in bi smučišče zaživelo. "Klub sam ni uspel rešiti problemov, zato smo se dogovorili, da poskuša občina. Predvsem smo poskušali rešiti in pomiriti vaške spore ter odkupiti ali dolgoročno najeti potrebna zemljišča. Tudi občina ni bila preveč uspešna - odkupili smo eno parcelo, tako da je občina lastnik približno 1/3 površin smučišča. Večina lastnikov zemlje ni bila pripravljena prodati, nekateri niti zamenjati ali dati v dolgoročni najem, nekateri pa sojo hoteli prodati po izjemno visokih cenah. Potrebnih površin, da bi uspešno izpeljali postopek za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, nimamo, zato smučišče tudi ne obratuje. Teptalni stroj stoji in propada ter čaka na boljše čase. Glede na težave in zamere jih bo težko dočakal. Le malokateri kraj v občini ima tako dobre naravne zimske in letne pogoje za razvoj turizma kot ravno Dane, vendar kaže, da bodo le-ti ostali še nekaj časa neizkoriščeni. Tega od podjetnih vaščanov Dan ni nihče pričakoval." Zagon smučišča v Danah, ki je sicer že imelo nekaj infrastrukture, je bil tudi za župana Jožeta Tanka pred petimi leti videti "kar enos-tavna naloga, saj bi bilo potrebno ■ /1.inri>1 0>JIE IIXI JSVETT JSIVIO Novoletno molitveno srečanje C mladine iz Evrope v Budimpešti Taize - majhna vasica v južni Franciji! Veliko število ljudi je že slišala za to vasico, mnogi pa prav gotovo še nikoli. In zakaj je ta kraj postal tako znan po vsej Evropi in celo po vsem svetu? Vse leto se tu zbirajo mladi na srečanjih, poleti tudi do 6 000 na teden. Mnogi iščejo vere, notranjega miru, duhovnega obogatenja in prijateljstva, vse tisto, česar jim moderna družba, polna napetosti, materializma in hitrega življena, ne more dati. Ta duhovna srečanja pripravlja taize-jska skupnost redovnikov, katere ustanovitelj je brat Roger. Kot mladega fanta ga je ob začetku druge svetovne vojne prizadelo predvsem to, da se med seboj pobijajo kristjani. Hotel je narediti nekaj proti sovraštvu, zato se je preselil iz Švice v Uvajamo novo rubriko BOGATIMO SI ŽIVLJENJE Župnik Maks Ipavec je o tegobah vsakdanjega življenja in o ugibanjih, ki se porajajo v človekovi duši, pisal zelo odmevna Pisma župnika v Družini. Delček ryegova poslanstva, da z vero v dobro prežame vsa področja človekovega življenja, je tamkaj za zdaj zaključil. Zdaj svoje dopisovanje morda prenaša v naš časopis. Gospod Ipavec je pripravljen svoje izkušnje in življenjska spoz-narga deliti z vašimi in odgovoriti na vprašanja, ki begajo vaše misli. Vse, kar lahko duha dvigne na višjo raven, je torej nova ustvarjalna pot, ki vam jo ponujamo. Vaša vprašanja za g. Ipavca, spoz-narya ali misli, sprejemamo na uredništvu, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica ali na el. naslov: reseto@rib-nica.si. Vprašanja lahko tudi neposredno naslovite na gjpavca, Župnijski urad Ribnica, Škrabčev trg 15, ali na njegov el. naslov: maks.ipavec@siol. net. Uredništvo Francijo. V vasici Taize je kupil hišico in v njej začel sprejemati begunce in tiste, ki so trpeli zaradi vojne. Po vojni so se mu pridružili še nekateri drugi fantje in skupaj so ustanovili redovno skupnost. Njihov glavni namen je bil skupna molitev in pomoč najbolj potrebnim. Brat Roger si je veliko prizadeval za ekumenizem - edinost med kristjani, zato so danes med brati tako katoličani kot tudi protestanti. Brat Roger ni imel namena, da bi skupnost pripravljala srečanja za mlade, vendar sta ljudi privlačila zlasti molitev in način življenja taizejske skupnosti. Vedno pogosteje so prihajale v vasico množice ljudi, bratje so videli znamenje časa, in danes imamo sad njihovega dela. Za Taize lahko rečemo čisto preprosto, daje dar Boga današnjemu človeku. Skupnost si je v povojni zgodovini prizadevala odgovoriti na dva velika problema današnjega časa: kako živeti spravno med narodi različnih krščanskih skupnosti ter kako mlademu človeku omogočiti, da prek molitve in življenja v skupnosti odkrije Božjo ljubezen. Ker mnogi mladi nimajo možnosti priti v Taize so se bratje leta 1978 odločili, da med božičnimi in novoletnimi prazniki pripravijo srečanje v enem izmed velikih evropskih mest. Letošnje srečanje je bilo v Budimpešti. Na pot proti madžarskemu glavnemu mestu smo se odpravili iz Slovenije 27. decembra zvečer s petindvajsetimi avtobusi - 1250 Slovencev, od tega 35 mladih iz Ribnice, Dolenje vasi in Kočevja. Skupno mašo, pri kateri nas je mariborski pomožni škof dr. Anton Stres opogumil in nam zaželel novih prijateljstev in duhovne obogatitve, smo imeli ob polnoči v Murski Soboti. Ob prihodu v Budimpešto, v zgodnjih jutranjih urah, so nas že pričakovali Slovenci iz pripravljalne skupine. Razdelili smo se po župnijah, kjer smo prenočevali in kjer se je odvijal vsakodnevni dopoldanski program: skupna jutranja molitev v cerkvi, delo v skupinah, kjer smo se pogovarjali ob Pismu brata Rogerja, ki ga vsako leto napiše in je namenjeno prav za to srečanje. Letošnje Pismo je imelo naslov: Ljubi in povej to z življenjem. Prav zanimivo je slišati mnenja mladih, ki prihajajo iz različnih dežel, iz različnih narodov in iz različnih kultur. Raznolikost človeka privlači, nas bogati in nas je bogatila tudi na novoletnem srečanju. Za kosilo smo se odpravili proti središču mesta, v prostore sejemskega razstavišča, kjer so bile vse glavne prireditve. Popoldnevi so bili vedno namenjeni raznim delavnicam ali različnim pričevanjem ali za ogled mestnih znamenitosti. Prav gotovo pa je vedno višek dneva večerna molitev.Nekaj posebnega je. V dveh velikih sejemskih prostorih se nas je vsak večer zbralo 70 000 mladih, ki smo prišli na romanje molitve in sprave. Z gostitelji se pogosto navežejo takšna prijateljstva, da se dopisovanja ne nehajo vsaj nekaj let po srečanju. Slovenci smo bili v manjšem prostoru, ki je lahko sprejel "samo" 20 000 ljudi. Prav gotovo, da se ob taki množici ne da doseči najvišje molitvene zbranosti, vendar pa me je letos presenetila stvar, ki je prejšnja leta niti opazil nisem, čeprav je bila prav tako prisotna. Tišina! Proti koncu enourne molitve je vedno nekaj minut molitve v tišini; dva-jsettisoč- oz. petdesettisočglava množica je molila v popolni tišini ... Druga stvar, na katero sem bil pozoren: v vseh teh dneh nisem nikjer opazil slabe volje! Ne pri srečevanju na ulici, ne pri gneči na podzemni železnici, ne pri čakanju na kosilo ali večerjo, ne pri sprejemanju drug drugega ... Vedno si lahko opazil le vesele in nasmejane obraze. Velikokrat je bilo tudi na avtobusu ali na podzemni železnici ali ko smo čakali v vrstah na hrano, slišati petje teizejskih spevov ali drugih pesmi.. Ničkolikokrat je ob srečanju, kjerkoli v mestu z drugimi Slovenci zadonela tista že znana "Kdor ne skače, ni Slovenc". In niso nas motili začudeni pogledi sovrstnikov iz drugih držav, velikokrat so začeli skakati skupaj z nami in število Slovencev se je nenadoma "povečalo". Kamorkoli je seglo oko, vsepovsod si lahko opazil zadovoljstvo, veselje, srečo, prijateljstvo... To pa nas prav gotovo povezuje med seboj, in srečanje je na ta način tudi dosegalo svoj namen. Novo leto smo pričakali na župnijah ob molitvi. Ob 23h smo se zbrali v cerkvi, se povezali z vsemi mladimi po vseh župnijah v Budimpešti in okolici ter molili za mir in spravo med narodi po svetu. Kasneje pa se je praznovanje nadaljevalo ob pesmi, plesu in zabavi pozno v noč. Marsikdo, ki je prvič na ta način pričakal novo leto, je bil mogoče pričakoval čisto drugačno vzdušje, vendar pa je vsak, ki je imel vsaj malo odprte oči, lahko opazil na poti proti domu zadovoljstvo na vseh obrazih. Tovrstna srečanja lahko vsakega posameznika nagovorijo toliko, kolikor sam dopusti. Mir se v vsako srce naseli brez nasilja, brez hrupa, brez neprijaznosti, brez zasvojenosti, brez... Mir in prijateljstvo sta dar, za katera se je treba truditi in zanju tudi prositi. Igor Stepan, kaplan Foto Helena Ilc Rešem Tiho kakor vsi, ki niso imeli ničesar, sem živela od sanj. (Anzia Yezieska) ZAHVALA /f Ob prerani izgubi drage mame in življenjske sopotnice MARTE ČAMPA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom: Lidiji z možem Miranom, Mariji in Andreji za pomoč. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu Igorju, GD Jurjeviča, g. Ivanu Škofu in govornici Biserki Lesar za lep govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Vsi njeni: Ivan, Peter, Matjaž, Anica, Tone Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se več ne vrneš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očija ^ ^ STANETA ANDOLJŠKA čutiva globoko hvaležnost do vseh, ki ste bili z nama v težkih trenutkih in nama še stojite ob strani. Hvala vsem, ki ste nama pisno ali ustno izrazili sožalje, poklonili cvetje in sveče ter darovali za sv. maše. Iskreno se zahvaljujeva tudi dr. Alenki Žagar Nadler, gospodu Maksu Ipavcu za lepo opravljen obred in njegove tolažilne besede, ki nama vlivajo moči, da živiva naprej. Hvala pevcem, gasilcem PGD Goriča vas in predstavnikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Ribnica. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika obiskovali v času njegove bolezni in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Majda in hčerka Petra "Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, odšel si tja, kjer ni gorja, luč večna ti upanje da." ZAHVALA V 71. letu je od nas v večnost tiho odšel FRANC KAPLAN uslužbenec ZPIZ Ljubljana Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Sveti Križ v Jurjeviči. Posebna hvala nadškofu dr. Francu Perku za poslovilni govor in pogrebno mašo s somaševanjem številnih duhovnikov, govorniku Nove zaveze dr. Antonu Drobniču in govorniku g. Tonetu Petku v imenu bivših sošolcev in prijateljev. Prav tako gre zahvala sodelavcem ZPIZ-a, družini Košir in g. Jakliču za pomoč v težkih trenutkih, enako tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi in gasilcem PGD Jurjeviča. Vsem hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in izrečeno sožalje. Bog povrni vsem, ki se boste pokojnika spominjali in ga ohranili v lepem spominu. Njegovi iz Clevelanda, bratranci in sestrične iz Ribnice DRAGA MARTA! "Vajš, kaj t' bom j'st povajdala..." Tako si pogosto odgovorila na vprašanje ali izrazila svoje mnenje o čem. MARTA, ne morem mimo tega, da ti še zadnjič v slovo ne povem nekaj misli o tebi. Bila si oseba, mimo katere človek ni mogel. Ko sem te spoznala, si v meni našla prostor in ostala. Veš, ponavadi srečamo, spoznamo veliko ljudi, a jih tudi pozabimo. Tebe se ne da. In prepričana sem, da nisem edina. Kot tudi nisem edina, ki vem, kako si živela. Ti sama nisi nikoli potožila ali kaj prosila. Jezila si se le, če je kdo grdo ravnal s tvojimi otroki. Hitro si okusila krutost življenja, ki pa je trajala vse do tri leta nazaj, ko si bila resnično srečna. Moram ti reči, da si, -kar tebi ni nihče-, nudila svojim otrokom po najboljših močeh topel dom in zavetišče. Nisi se potikala okrog in jih puščala same. Premnogokrat si res odšla, ampak skupaj z otroki - po tolažbo in toplo dlan. Kako si trpela, veš le ti, mi tega ne moremo čutiti. Nikoli ne bomo. MARTA, se spomniš, ko si me v novembru prosila, naj te peljem na pokopolišče? In, ko se je bližal ta dan, sem te pričakovala in si vzela čas zate. Res si prišla - pražnje oblečena. V rokah si imela ikebano in sveče. Odšli sva na grob tvojih staršev. Začutila sem, da si imela zelo rada očeta. In kar mi je bilo tudi zelo všeč, je bilo to, da si obiskala in prižgala svečo tudi pokojnima tašči in tastu. In ta zadnji prvi november je bil lep - sončen. Kot da je čutil, da je tvoj zadnji. Hotel ti je dati vso toplino, ki si jo tako zelo potrebovala. Bila si srečna. In mi s teboj. Sedaj bomo mi tebi prižgali svečke. In vem, da jih ne bo malo. Omenila bom lepe stvari, ki so te spremljale ta tri leta. Poleti predlansko poletje si bila s prijateljem Tonetom na morju. Ko si pripovedovala o tem, si imela v očeh veselje - srečo, ki jo ima le otrok, ko se česa resnično razveseli. Tudi jaz sem se veselila s teboj. Ko si praznovala svoj 40. rojstni dan, si mi pokazala prstan. "POGLEJ", si rekla. "KAJ SEM DOBILA OD TONETA!" Sreča je bila nepopisna. Redkokdo izmed nas se česa tako iskreno razveseli. Ti si se znala razveseliti, ker si bila srečna. Srečna s človekom, ki te je imel resnično rad. In to ti je tudi pokazal. Res MARTA, rad te je imel. To smo opazili vsi. In se z vama tega tudi veselili. Tudi tebe je imel nekdo zelo rad. To si iskala in potrebovala celo življenje in tudi našla. Žal pa prekratek čas uživala. Nikoli nisem slišala, da bi potarnala, da te kaj boli, a vedela sem, da te. Bolečine si bila vajena. ŽAL. Še in še bi lahko pripovedovala o tebi, a moram zaključiti misli s tem, da imaš krasne sinove, ki jih imajo radi vsi - in oni imajo radi tebe. In ti tvoji sinovi velikokrat razveseljujejo tudi druge ljudi in jim na obraz privabijo nasmeh, ki ga vsi tako potrebujemo. Hvala jim. Marta! Hvala ti, da si bila med nami, - da si se družila z nami, saj si bila po vsem tem, kar si prestala, visoko nad nami vsemi. Pa še to: novoletno jelko si okrasila zelo lepo, - a žal - ti si odšla! Biserka Lesar :>i"i vwi ix/^: RAZPISI Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št.22/98) in 7. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica (Ur. I. RS, št. 28/99 in 111/2001) Občina Ribnica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI RIBNICA ZA LETO 2002 1. Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva in klubi, zveza športnih društev, ustanovljena za območje občine Ribnica, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje : da imajo sedež in delujejo na območju občine Ribnica, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti in jo izvajajo najmanj 30 tednov v letu. Zasebniki in druge profitne organizacije, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, imajo pravico do sofinanciranja športnih programov, če predhodno pridobijo k cenam svojih storitev soglasje občinskega upravnega organa. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: - interesna športna dejavnost predšolskih in šolskih otrok (sofinancirali bomo programe, ki imajo značaj redne vadbe, Zlati sonček, tečaje plavanja in smučanja, organizacijo šolskih športnih tekmovanj), - športnorekreativna dejavnost odraslih in invalidov, - programi športa nadarjenih otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport(sofinancirali bomo programe v individualnih in kolektivnih športnih panogah, ki imajo značaj rednega športnega treniranja), - izobraževanje strokovnih kadrov, - promocijska dejavnost, - priznanja v športu, - športne prireditve, - drugi, za šport pomembni programi v občini. 3. Predlagatelji morajo posredovati natančen opis programov s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja, urnikom vadbe in podatke o strokovnem kadru. 4. Programi morajo biti finančno ovrednoteni. 5. Predlagatelji dobijo razpisno dokumentacijo na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3, Oddelek za finance. 6. Rok za prijavo na razpis je 28. 2. 2002. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in meril veljavnega pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov. 8. Izbrani izvajalci bodo po sprejetju proračuna občine Ribnica za leto 2002 pismeno obveščeni o višini odobrenih sredstev in povabljeni k podpisu pogodbe. Orientacijska vrednost programov športa za leto 2002 je 7.200.000 SIT. 9. Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali jih oddati osebno v vložišču Občine Ribnica. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora biti jasno označena z napisom " Javni razpis za šport 2002". Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja. Ponudbe, ki bodo prispele po preteku navedenega roka ali ne bodo ustrezno označene, bo naročnik zavrnil in neodprte vrnil pošiljatelju. 10. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ribnica, Oddelek za finance, tel.061/837-20-22, kontaktna oseba Helena Mate. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Uradni list 2/2002,11.01.2002 JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ PROGRAMA SAPARD UKREP ŠT. I: Naložbe v kmetijska gospodarstva Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za investicije (v gospodarska poslopja, v opremo gospodarskih poslopij in nakup kmetijske mehanizacije na področju prireje in predelave mleka ter mesa iz proste reje) v kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanju predpisanih zahtev na področju higiensko-veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Nepovratna sredstva: ca. 731 mio SIT UKREP ŠT. II: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD za sofinanciranje investicij (nove tehnološke opreme, vključno z računalniško opremo in programi za adaptacijo proizvodnih objektov ), za prilagajanje sektorjev predelave mesa, rib in mleka na predpisane zahteve, na področjih: veterinarsko - sanitarnih predpisov, zaščite živali, varstva okolja ter za izboljšanje trženja, konkurenčnosti na trgu in delovnih pogojev zaposlenih. Nepovratna sredstva: ca. 1.671 mio SIT. UKREP ŠT. III: Gospodarska diverzifikacija na kmetiji PREDMET RAZPISA: so naslednje investicije: - izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah za nastavitev (sobe in apartmaji za goste ter spremljajoči prostori za goste); urejanje prostora za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah, ureditev prostorov za piknike in ostale dejavnosti na prostem, postavitev otroškega igrišča oz. drugih igrišč, ostale investicije, ki služijo podaljšanju sezone in popestritvi ponudbe na kmetiji (npr. savna, bazen, ureditev smučišč itd.); - izgradnja ali obnova prostorov za potrebe gostov s posebnimi zahtevami (npr. invalidi, otroci); izgradnja ali obnova prostorov in nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah (ureditev oz. preureditev delavnice v obstoječih ali novih objektih, nakup opreme, ureditev razstavnega, prodajnega in skladiščnih prostorov). Nepovratna sredstva: ca. 292 mio SIT UKREP ŠT. IV: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju PREDMET PODPORE so investicije: - v izgradnjo in ureditev tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture, kot so pohodne, učne, gozdne, jahalne in kolesarske poti, - v ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo: iskanje dodatnih vodnih virov za zagotavljanje zadostnih vodnih količin za preskrbo s pitno vodo; posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov za vodooskrbo; novogradnjo vodovodnih sistemov. Nepovratna sredstva: ca. 209 mio SIT. Dodatne informacije: vsak delovni dan od 10. do 12. ure ter vsako sredo med 14. in 16. uro: - za ukrep št. I. Sonja Gornik, tel: 01/478 92 25; - za ukrep št. II. Janez Lipec, tel: 478 92 26; - za ukrep št. III. Ariana Libertin, tel: 01/478 92 22; - za ukrep št. IV. Vida Kokalj, tel: 478 92 23; Vloge na ta javni razpis lahko pošiljate do njegovega preklica. Občina Ribnica NAJAVA RAZPISOV MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Za letošnje leto bo značilna novost v razpisih časovni vidik. Celoten paket razpisov za spodbujanje razvoja gospodarstva bo po napovedih Ministrstva za gospodarstvo že v obdobju februar-marec. To pomeni, da morajo vsa podjetja, ki v letošnjem letu načrtujejo svoj razvoj, čim hitreje začeti zbirati ustrezno dokumentacijo za prijavo projektov. V skladu z dvoletno najavo programov in ukrepov Ministrstva za gospodarstvo bodo razpisi prednostno naravnani na naslednja področja: 1. Internacionalizacija podjetij in nove investicije Spodbujanje internacionalizacije podjetij Razvojne spodbude so namenjen podjetjem, ki izvajajo strateške projekte na področju internacionalizacije poslovanja in so usmerjena v: pridobivanje strateških partnerstev, razvoj novih trgov ali izboljšanje položaja na obstoječih trgih. Spodbude za nove, domače in tuje investicije Ministrstvo bo v okviru programa, preko TIPO, Urada za gospodarstvo in tuje investicije, zagotavljalo neposredne spodbude domačim in tujim investitorjem za odpiranje novih delovnih mest in prenos znanja ter tehnologij... Izboljšanje ponudbe stavbnih zemljišč Namen spodbud je podpora podjetjem, občinam in drugim lokalnim partnerjem pri pridobivanju ter urejanju novih industrijskih lokacij. Nosilci lahko pridobijo sofinanciranje projektov urejanja industrijskih lokacij za: pripravo projektne in investicijske dokumentacije, nakup zemljišč ali objektov za zaokrožitev lokacij ... 2. Povezovanje podjetij in razvoj grozdov v Sloveniji Javni razpis: Spodbujanje povezovanja podjetij Namen ukrepa je sofinanciranje skupnih projektov najmanj treh podjetij, ki so usmerjena na: izvajanje skupnih nastopov na mednarodnih trgih, razvoj skupnih izdelkov ali programov, skupne projekte za izboljšave v tehnoloških procesih, povezovanje in specializacijo v proizvodnih verigah... 3. Uvajanje strategij za povečevanje produktivnosti - Spodbujanje uvajanja sistemov stalnih izboljšav po metodi 20 ključev - javni razpis za sofinanciranje uvajanja metode v podjetja. - Izvajanje strateških projektov podjetij za povečevanje produktivnosti - javni razpis za spodbujanje uvajanja različnih orodij in pristopov za izboljšanje organizacijskih znanj, povečevanje usposobljenosti in inovativnosti zaposlenih ter modernizacijo dela. - Izvajanje projektov in aktivnosti za promocijo vlaganj v razvoj človeških virov, stalnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. 4. Promocija podjetništva in razvoj podpornega okolja Program je namenjen izvajanju promocijskih aktivnosti za dvig ravni podjetniške kulture. Tako bomo: - Sofinancirali stroške obrtnikom, da bi tako spodbujali poklicno izobraževanje in usposabljanje mladih v okviru kombiniranega izobraževanja preko dualnega sistema. - Nudili finančno pomoč študentom dodiplomskega študija podjetništva - Nudili informacije in pomoč pri mednarodnem vključevanju slovenskih podjetnikov na trge EU. Ukrepi za razvoj podpornega okolja pa so usmerjeni v: - Antibirokratski program - poenostavitev administrativnih postopkov in ustvarjanje stimulativnega okolja za nastajanje in razvoj malih podjetij. Izvajanje programa zajema zlasti prilagoditev sistemskih okvirov za ustanavljanje podjetij in poenostavitev postopkov za registracijo podjetij, poenostavitev in skrajšanje postopkov za pridobivanje lokacij in prostorov za razvoj dejavnosti ter zagotovitev potrebne strokovne pomoči in informacij podjetnikom pri vodenju postopkov, - Omogočiti podjetnikom, da vse aktivnosti za ustanovitev in poslovanje podjetja opravijo na enem mestu. - Sofinancirati kvalitetne svetovalne storitve podjetnikom s pomočjo napotnic - Vavčer (do 300.000 SIT), Program poteka tudi v vaši občini. Vabljeni vsi, ki potrebujete pomoč pri razvoju dejavnosti ali s podjetništvom pričenjate na novo. - Zagotavljanje ustreznih informacij in storitev podjetnikom v podjetniških centrih. - Povezovanje in sodelovanje podjetnikov, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo, delom na domu in delom na daljavo. 5. Program spodbujanja nastajanja in razvoja mikro in malih podjetij - krediti Javni razpisi v letu 2001 so bili (v letu 2002 podobno): - odobravanje garancij s subvencioniranjem za dolgoročne investicijske kredite za mlade podjetnike v letu 2001, - odobravanje brezobrestnih dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2001, - odobravanje garancij za dolgoročne investicijske kredite za uspešne podjetnike v letu 2001, - ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem in ostalim. Obrestna mera za dolgoročna posojila bo ca. TOM + 2%. 6. Program spodbujanja razvoja turizma Spodbujanje razvoja integralnih turističnih produktov Ukrep je namenjen lokalnim skupnostim, lokalnim turističnim organizacijam ali združenjem, društvom in zvezam, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in so neprofitne organizacije. Predmet spodbud je sofinanciranje dela stroškov za: • pripravo strategij in razvoj projektov turističnih območij, lokalnih in regionalnih turističnih organizacij ali drugih turističnih združenj in skupnosti, • pripravo izvedbenih projektov za razvoj turističnih proizvodov in programov, • izvedbo projektov razvoja turističnih proizvodov, programov in turistične infrastrukture. Na natančne naslove in vsebine letošnjih razpisov za nepovratna sredstva bomo morali počakati, okvirno pa so letos prioriteta tehnološki razvoj, internacionalizacija, povezovanje podjetij in povečevanje produktivnosti. Razpise povratnih sredstev (kreditov) pa lahko tudi letos pričakujemo z naslovov: Javni sklad za razvoj malega gospodarstva, Javni sklad za regionalni razvoj, Ekološko razvojni sklad in od drugod... Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in druga ministrstva. Plasma kreditov poteka preko poslovnih bank, kjer so vam podjetniška posojila tudi stalno na razpolago. Poseben izziv postaja tudi črpanje sredstev iz virov Evropske unije, saj vse premalo slovenskih podjetij kandidira za ta sredstva. Za dodatne informacije smo vam na razpolago na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Skrabčev trg 40, tel. 8369-331 in GSM 041-436-233. Obveščamo vas tudi, da nas v primeru investicije za različna področja (proizvodnja, storitve, turizem, kmetijstvo...) lahko pokličete in vam bomo informacije o razpisih pošiljali na vaš naslov. Janez Mate Naslednja številka izide 25. februarja. Gradivo oddajte do 7. februarja. Naš naslov: Skrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Naša e-pošta: rese-to@ribnica.si M x/ i ijLsaivxtai o ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V RIRNICI zbiranju deževnice uporabi obnovljivih virov energije (OVE) npr. sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke, lesna biomasa možnostih pridobitve denarnih subvencij in ekoloških kreditov za ukrepe učinkovite rabe energije in za obnovljive vire energije. KOLIKO STANE OBISK PRI ENERGETSKEM SVETOVALCU ? Obisk pri energetskem svetovalcu je za občane brezplačen, učinek ob upoštevanem nasvetu pa še kako merljiv v denarju in ugodju bivanja. Energetsko svetovanje ENSVET (ENergetsko SVETovanje občanom) o učinkoviti rabi energije v zgradbah in v gospodinjstvih omogočata Agencija za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije in Občina Ribnica. Strokovno vodstvo energetskega svetovanja je v Gradbenem inštitutu ZRMK Ljubljana. V Energetsko svetovalni pisarni Ribnica lahko občani dobijo strokovne in brezplačne nasvete ter informacije o načinih zmanjšanja rabe energije in stroškov pri novogradnjah in pri obnovi obstoječih objektov. Z izboljšanjem bivalnih razmer v zgradbah tudi prispevamo k varovanju naravnega okolja. KAKŠEN NASVET LAHKO DOBITE ? Vsi, ki smo vključeni v projekt ENSVET, delujemo neodvisno od proizvajalcev in prodajalcev. Svetujemo na področjih, ki pripomorejo k učinkoviti rabi energije (URE): toplotni zaščiti zgradb izbiri ustreznih oken in zasteklitve izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav regulaciji ogrevalnih sistemov zamenjavi ogrevalnih naprav zmanjšanju porabe goriva uporabi varčnih gospodinjskih aparatov pripravi tople sanitarne vode KAKO PRITI DO SVETOVALCA ? Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Ko naletite na problem, nejasnost ali pa vas zanima nekaj s področja URE ali OVE, pokličite po telefonu in predstavite svoje tegobe. Dogovorila se bova za sestanek. Pred sestankom boste pripravili potrebne podatke in načrte o zgradbi, ogrevalnih napravah in porabi energenta, račune o plačilu energije oz. goriva, ipd. To pomeni čim bolj natančen opis problema in izoblikovanje želja. Med približno 45 min. pogovorom vam bom pojasnil dileme in odgovoril na zastavljena vprašanja. Po sestanku vam bom domov poslal poročilo s podrobno opisanim nasvetom. Krog bo zaključen takrat, ko boste strokovne nasvete upoštevali in jih sami ali s pomočjo usposobljenih izvajalcev vgradili v svoj dom. In to je vse. Manj boleče kot pri splošnem zdravniku, bolj dobičkonosno kot varčevanje v nogavici in manj tvegano kot špekuliranje na borzi, pa še za varovanje okolja boste nekaj storili. Za pogovor je obvezna predhodna prijava, lahko vsak delovni dan od 8h do 15h na telefon 8369 060. Svetovanje je vsako sredo od 16h do 19h v Energetski pisarni na Vrvarski 1 a v Ribnici (nad zavarovalnico Tilia pri občini). Miro Klun VABILO Področni center za razvoj gospodarstva pripravlja v sodelovanju z CIZ Podjetnost in Zavodom za razvoj družinskega in ženskega podjetništva "META" poldnevno delavnico "Kako koristno uporabiti informacije v svojem poslovnem okolju" Delavnica bo potekala v četrtek, 14.februarja 2002, od 16. do 19. ure v sejni sobi Območne obrtne zbornice Ribnica, Vrvarska pot 3. PROGRAM DELAVNICE: Naše poslovno okolje: lokalno, regionalno, državno Praktični prikaz on-line povezave z različnimi poslovnimi bazami: - osnovne informacije o vladi, državi, zakonih, predpisih, gospodarstvu, obrti - bonitetne informacije in zakaj so potrebne - poslovne aplikacije za domačo rabo (samozaposlitve, male obrti, mala podjetja) Uporaba informacijske tehnologije za povečanje konkurenčnosti - računalniško elektronsko poslovanje - informacijska tehnologija in konkurenčnost - vpliv uporabe informacijske tehnologije na vsakdanje življenje Na brezplačni delavnici boste slišali, kako koristno informacijo najti in jo tudi učinkovito uporabiti pri vsakdanjem delu ali iskanju novih priložnost. Izvedeli boste o tem, kaj zanimivega in koristnega počne občina, kaj ponuja e-uprava, za tiste podjetne in samozaposlene pa smo pripravili tudi predstavitev učinkovitih programov za vodenje knjig, ki jih boste lahko preskusili kar na kraju samem. Vabljeni! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na naši brezplačni številki 080 11 50 ali pa na Področnem centru za razvoj gospodarstva, Škrabčev trg 40, tel. 8369 - 331. Mcscc. Nenehno sc obrablja, pa je vendar vedno nov. Z začetkom novega leta sc začenja tudi akcija Renaultov mesec, mesec in pol. V akciji, ki traja od 3. 1. 02 do razprodaje zalog, so Renaultova vozila letnika 2001 na voljo po posebej ugodnih cenah. Twingo in Clio sta tako lahko vaša že za 150.000 SIT ceneje, Thalia za 200.000 SIT ceneje, Kangoo, Megane in Scenic za kar 250.000 SIT ceneje, Laguna za celo 400.000 SIT ceneje in Espacc za 500.000 SIT ceneje. Nakup novega Renaultovega vozila pa lahko mesec še drugače zaznamuje, saj je na voljo novo financiranje z 72 mesečnim oz. 6 letnim posojilom. Pridružite se nam v praznovanju vedno novega začetka z Renaultovim mesecem, mesecem in pol! WWW.renault.si AVTO C E NT ER IRUFAa POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Ob Mahovniški c. 3. Kočevje. Tel. 8954-042, 8954-666, fax 8955-444 Delovni čas: B00-!2, 13-17, sobota 9-12 Cesta na Ugar, Ribnica. Tel.: 836-99-56. 836-99-57, fax: 836-99-58. Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Komm Ri«, tr . Goikavm I/O. IJtOKiboka \LOJl SU 7SS Karmen Klun s.p. Goriča vas 17a, 1310 Ribnica GSM: 031 810 758 Obiščite naš studio - prepričajte se o naši kvaliteti. Spremenili vam bomo vaš izgled in vas z različnimi tehnikami striženja in barvanja las uredili, da bo vaš korak v pomlad bolj atraktiven in modnejši. Prihranite čas in se naročite po telefonu Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure torek od 8. do 13 ure sreda, četrtek in petek od 13. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure LES ! ■ PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. Ul. Louisa Adamiča 10, Ribnica, tel.. 01/836 99 13 Nudimo vam: Keramične ploščice (zunanje in notranje), Kopalniško opremo (sanitarna keramika, kopalniško pohištvo, kopalniški dodatki) Parkete (gotovi, lamelni in klasični parket, laminatni pod) Obloge (stenske, stropne) JŠ j»- Stavbno pohištvo (sobna vrata Lesna Slovenj Gradec) \ Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Urban Pelc s.p. Škrabčev trg 27,1310 Ribnica PUSTOVANJE V GOSTILNI PILDAR četrtek, 7. 2. 2002, ob 20. uri "TA DEBEU ČETRTEK" MENI: rebrca, krompirjeva solata, krof sobota, 9. 2. 2002, ob 20. uri "PUSTNA SOBOTA" MENI: odojek, krompirjeva solata, krof ŽIVA GLASBA Rezervacije, predhodna naročila na GSM: 041/254-729, tel.: 01/83-62-549 Od februarja naprej odprto tudi ob torkih dopoldan. m : %/ ■ V t J I,- ovo preko 1000 modelov vrat Lesena okna in vrata Aluminij/les okna PVC okna in vrata Aluminij okna in vrata Notranja vrata - izvenstandardne dimenzije, izvedbe in oblike oken in vrat - 5 vrst lesa: smreka, bor, hrast, meranti, macesen - izbira med toplotno, zvočno izolativnimi in varnostnimi stekli Nudimo vam 5% gotovinski popust za vse programe oken in vrat Ugodni kreditni pogoji: kredit TOM+O INLES d.d.,1310 RIBNICA, Kolodvorska 22, tel.: 01 83 77 162, fax: 01 83 77 331, e-mail: info@inles.si blesk Čistilni servis - Slikopleskarstvo Tone Pogorelec Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836-99-33, Fax: 01/836-99-34, GSM: 031/647-188 E-mail: blesk2@amis.net Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) 5V/TJ4 V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA Iz naše ponudbe: • korekcijski okvirji in stekla • ugodne cene, svetovanje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure NEPREMIČNINE Franc TANKO S.p. Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). - RIBNICA - Lepovče, novozgrajena stan. hiša, 4. podaljšana grad. faza, vel. pare. 905 m2, na mirni lokaciji, vsa infrastruktura, zanimiva arhitrktura 17 x 12 m, cena 32,8 mio SIT ali 150.000 EUR. - KOČEVJE - Ložine, novo stan. hišo, 3. g ra. faza, vel. . cca 1280 m2, cena 13,5 mio SIT ali 60.000 EUR. 1,10x14 material, dokumentacija PARCELE: lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2. CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tel., CK, cena 48,6 mio SIT ali 220.000 EUR. - RIBNICA - center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK, tel., cena 14,3 mio SIT ali 64.750 EUR, vseljivo takoj. - RIBNICA - obrti center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. - možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju v centru vasi, cca 120 m2, vsa infrastruktura, dok. urejena, cena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR. urejena, cena 36 mio SIT ali 167.500 EUR. - LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. cca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Grčarice, starejša stan. hiša, 7 x 9 m, vel. pare. 420 m2, el, voda, cena 4,1 mio SIT ali 18.500 EUR. - RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju, v centru vasi, vel. ca. 120 m2, vsa infrastruktura, dokument, urejena, cena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR. - RIBNICA - center, v najem oddamo ali prodamo VILO na zelo dobri lokaciji, za mirne dejavnosti, ca. 330 m2 koristne površine, vel. parcele 1635 m2, cena po dogovoru. - RIBNICA - Bukovica, starejša stan. hišica tlori 43 m2, delno podkletena, vel. pare. ca. 500 m2, el., voda, cena 3,98 mio SIT ali 17.500 EUR. STANOVANJA: - RIBNICA - center, dvosobno, 54 m2, III. nadstr. urejeno, KT, CK. tel., cena 8,43 mio SIT ali 37.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim ;LE: - RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. cca 47 a, cena po dogovru. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel i skupaj 11.744 m2, prodamo v paketu cena 550.01 00 SIT KUPIMO STANOVANJA: - RIBNICA - center, za znanega kupca, kupimo trosobno stanovanje. HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO STANOVANJA: - RIBNICA - center, več garsonjer, enosobnih in dvosobnih stanovanj. - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovoru mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru. Sl i kopi esk m rstvo TROHC Sistemi Knauf Armstrong Stanislav Zajc s.p. ° Jv O - ‘ ^ Peter Bojc, &p. Gornje Lepovče 13 a. 1310 Ribnica ■ GSM: 041 712 103 GSM: 040/220 978 ■■■■ Izberite svoj ključ prihranka: Postal limuzina: Bora: hihranct 400.000SIT. Prihiinti do316.000SIT. Postal variant: F hrifcnncfc 400.000Sit \ Golf: llihraiek:280.000SIT. IteTOlpajuMvpiilMr,- Gotf variant: Muantk: 280000 SIT Polo: Prihranki do 252.000 SIT. Letnik 2001 PORSCHE KREDIT IN LEASING - . ....._.. VOZILA NA ZALOGI 2001 VW Polo lee 1.4, comf. VW Golf 1.4; 1.9 SDI; 1.9 IDI edition 3V, 5V, meh. klima VW Golf 1.4 generation, meh. klima, 5V VW Golf jubilejni 1.9 SDI 5V; 1.4 3V VW Golf var. 1.9 SDI/TDI meh. klima VW Bora 1.9 TDI/90 avtomatska klima VW Bora 1.9 TDI/100 mehanska klima VW Bora 1.9 TDI/100 avtomatska klima VW Passat lim. 1.9 TDI/130 KM trendline (letnik 2002) VW Passat var. 1.9 TDI/130 KM trendline,comfortilne TESTNA VOZILA VW Passat var. 1.8 T trendline VW Beetle 1.9 TDI/90, klima, centralno daljinsko zaklepanje, el. pomik stekel RABLJENA VOZILA VW Passat CL, letnik 1992, ročna klima s Gospodarska vozila RANPELJ Mahovnik 2, 1330 KOČEVJE telefon 01 8951 488, telefaks 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure lÜTERnun EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja Pekarna ERAM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po oo MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA odkup prodaja GSM aparatov MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117 GSM: 041/402-779 e-maii: Js@amis.net http: //home.amls.net/microera/ MENJALNICA IDEAL CENTER- Ribnica teL/fax (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non-stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah Borzno posredovanje - Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB) - Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih $ EUR CHF HRK CAD tttuuiina _ MAJIC Prodaja in popravilo GSM aparatov Pisarniški material Igrače Tobačni izdelki Revije*, časopisi Škrabčev trg 50, Ribnica tel.: 01/8373-146 fax: 01/8373 147 e-mqil: prban.pjcek@volia.net Računalniška oprema Tiskalniki kartuše, tpnerji, trakovi za vse vrste tiskalnikov p.ffJn.VfOi čas: pon. - pet. od 7. d^ 12. ure, is oj 16. dp uje $j9Jbfitouhu e$o:z;■ e: 1x1 o-txi0x^0 OP'JTIVniJL'MV (JLS0«J[> SMRT TIGROVCA IN PARTIZANA TONETA MAJNIKA (1905- 1943) Il.del Piše Tatjana Rejec Kot drugo verzijo navajam izjavo rdečega Kozine (= l.vosovska verzija), ki jo je napisal za Delo in je izšla 27. junija 1995. Ker je edini, ki je bil takrat v Majnikovi bližini, in jo je napisal za javnost, torej po premisleku, ji bom posvetila največ pozornosti. To izjavo je potrdila tudi Zveza borcev Ribnica v Svobodni misli 8. septembra 1995. Svoj opis prične takole: "Tistega usodnega večera in noči sem bil s tremi člani ribniškega okrožnega VOS v Ribnici, kjer ni bilo tedaj ne domobranske, ne nemške postojanke. Že pred nami je prišel v trg Majnik, ki je bil takrat predsednik okrožne gospodarske komisije. Vsi smo šli tja z določenimi nalogami in z namenom, da obiščemo sodelavce. Ko smo srečali Majnika, smo se veselo pozdravili in na njegov predlog skupaj nadaljevali obiske pri ljudeh, ki so nas gostoljubno sprejeli." Nato navaja imena ljudi, ki sojih obiskali. Temu sledijo sedaj štirje ključni stavki opisa dogodka in reakcije njegovih tovarišev, ki se glasijo takole: "Bilo je že pozno ponoči, ko smo se mi štirje morali vrniti v svojo bazo v vas Kot. Majniku smo predlagali, naj gre z nami, on pa je vztrajal, da mora še k Miheliču, ki je nasproti cerkve. Zato smo se ločili. Ko smo bili za vogalom, smo zaslišali strel. (Podčrtala T.R.) Zdrznili smo se, zaslutili nesrečo, in eden od nas je izza vogala Bregarjeve mesnice sprožil rafal proti Struški ulici, od koder je bilo čutiti večjo skupino oboroženih ljudi. Ker situacije nismo poznali, smo se umaknili čez most." Temu opisu dogodka sledi podatek, da so ga ubili domobranci, opis pogreba (iz dokumentov vemo, da je bil v torek, 23. novembra) in v potrditev, da so ga ubili domobranci, sklicevanje na knjigo duhovnika Vladimirja Kozine, belega Kozine. Svojo izjavo v Delu nadaljuje torej rdeči Kozina takole: "Kmalu smo izvedeli za Majnikovo smrt. Naslednji dan so nas iz Ribnice obvestili, da seje skupina domobrancev, ki se je čez dan pritajila v bližnji Goriči vasi, prejšnjo noč pretihotapila v trg. Čez dan se je namreč vračala iz Kočevja prek Ribnice v Ljubljane oskrbovalna nemško-domo- branska vojaška kolona.....Majnikova smrt me je zelo prizadela. Z domačini smo ga pokopali z vsemi častmi. Vsi smo vedeli, da so ga ubili domobranci. Ljudje so jokali. Pogreb je bil prava manifestacija za O F." Nato nadaljuje: "Majnikovo smrt omenja tudi duhovnik, begunec Vladmir Kozina, v knjigi "Slovenija, dežela moje radosti in bolečine". Tam piše na strani 183 in 184, da je kot bogoslovec 21. novembra 1943 v Ribnici Pornografija v medijih Rešitev: Kodirani pornografski programi Ribniška pornografija na kabelski TV je postala del širše, celo nacionalne polemike, potem ko je 29. novembra lani prišlo do tehnične napake in je gledalce ob pol osmih zvečer zdramil pogled na trde pornografske prizore. Razburjenje je bilo toliko večje, ker je šlo za najbolj gledan termin, zato se ni bilo moč izogniti temu, da so pred ekranom ždeli tudi otroci. Četverica ogorčenih staršev in občanov je zato še isti večer pripetljaj prijavila ribniški policijski postaji, v njem pa navedla, da R-Kanal že vrsto let predvaja pornografijo, čeprav je po 84. členu Zakona o medijih ne bi smel. V prvem odstavku tega člena namreč piše, da 'TV programi ne smejo predvajati prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladostnikov." V kazenskih določbah celo piše, da se kršitelj kaznuje s kaznijo 2, 5 mio SIT. Toda policija se je v preiskavo vključila na podlagi suma storitve kaznivega dejanja Prikazovanje in izdelovanje pornografskega gradiva po členu 187/1 Kazenskega zakonika in opravila več razgovorov z vodstvom podjetja R-Kanal. "Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da se podjetje ukvarja predvsem s predvajanjem reklamnih blokov in z oddajami o aktualnih dogodkih v občinah Ribnica in Kočevje, tri- do štirikrat tedensko pa se med 00.30 in 04.30 vklopi v italijanski program SCT, ki 24 ur dnevno predvaja pornografijo," navaja komandir postaje Mirko Ješelnik. To pa za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kočevju, vendarle ni bil zadosten razlog, da bi sprožilo postopek, in je bilo policiji rečeno, "da zaradi okoliščin, do katerih je prišlo zaradi tehnične okvare, ni znakov kaznivega dejanja po 187/1 členu KZ." S tem se je zadeva na lokalnem nivoju razpletla, se je pa prah dvignil onkraj občinskih meja, saj polemike o moralno spornem in celo kaznivem predvajanju pornografije v TV kabelskih sistemih potekajo v kar nekaj lokalnih skupnostih po Sloveniji in je bil ribniški primer tako le še eno poleno na žerjavici. Pritožb na račun predvajanja pornografije je bilo celo toliko, da je Svet za radiodifuzijo, ki daje pobude za strokovni nadzor nad izvajanjem Zakona o medijih, 22. januarja zasedal na posebni seji, kjer naj bi zavzel posebno stališče tako do predvajanja nasilnih kot pornografskih prizorov. Zakon o medijih je namreč v svoji definiciji, kaj je erotika, ki jo dopušča od 24. do 5. ure, zelo ohlapen, je dejala predsednica Sveta dr. Sandra Basič-Hrvatin. "Začrtati bo treba neke smernice, v okviru katerih bodo morali RTV programi in kabelski operaterji spoštovati pravila, ki jih bo postavil Svet. Šlo bo za nekakšno samoregulacijo," je dodala. Po njenem bo treba tudi najprej rešiti, kako vplivati na tuje pornografske programe, saj imajo produkcijska podjetja sedež v tujini, nad njimi pa Svet nima jurisdikcije. "Načelno gledano pa bi morala biti pornografija kodirana. Kdor jo hoče, naj jo plača. To, daje po prepričanju kabelskih operaterjev po njej veliko povpraševanje, ni noben argument," meni dr. Bašič-Hrvatin. Svet za radiodifuzijo menda pripravlja tudi enotne označbe za škodljive programe, katerih predvajanje je v omejenih primerih dovoljeno. Te označbe naj bi uporabljaji vsi izdajatelji TV-pro-gramov, predvidoma pa naj bi se pojavljale tudi v javnih občilih pri najavi TV-programov. Za zdaj pa še vedno velja, da so pornografski programi splošno dostopni in da ni nekega nadzora. Kabelski operaterji se celo izgovarjajo, da gre za erotični program, na roko pa jim gre dejstvo, daje prag tolerance pornografije pri ljudeh zelo različen. Nekaterim je oduren že daljši in malo bolj slečen prizor, drugi pa obnemijo šele, ko na ekranu zagledajo nazorno prikazovanje čistih spolnih tehnik, ki so izključno domena svetovne pornografske industrije. Mednje naj bi po teh slednjih sodil tudi italijanski SCT-program, ki ga vrti večina kabelskih operaterjev, tudi ribniški. Ustvarjanje megle in zavajanje naročnikov bi tako rešila posebna določba v Zakonu o medijih, ki bi opredelila, kaj je erotika in kaj pornografija. To pa je domena Ministrstva za kulturo, ki meni, da je to vprašanje veliko bolj zapleteno. "Jasna meja je stvar osebnih vrednostnih presoj in sodb, tudi glede na socialno - kulturno okolje, v katerem prebivamo. Zakon o medijih, ki v tem delu povzema Direktivo Evropske skupnosti o čezmejni televiziji (Dir. 89/552/EGS), zato lahko natančno določa pogoje in prepovedi za predvajanje škodljivih in prepovedanih vsebin ter te vsebine navaja. Presojo o ustreznosti posameznih programov glede na osnovne estetske in moralne kriterije pa prepušča uredništvom izdajateljem oz. programskim svetom operaterjev, ki so dolžni v skladu z zakonom o medijih in Kazenskim zakonikom skrbeti za zaščito otrok in mladoletnikov pred škodljivimi in prepovedanimi vsebinami. Vsaka prijava o morebitni kršitvi se zato lahko obravnava le posamično. Presoja o ustreznosti posameznih programov, ki jih operater vključi v svoje omrežje, je torej v domeni programskega sveta, ki ga je dolžan oblikovati vsak operater. V programski svet se po zakonu o medijih obvezno vključi član, ki ga predlagajo lokalne skupnosti oziroma pokrajine, katerih območje pokriva z izvajanjem telekomunikacijskih storitev, in enako število predstavnikov različnih interesnih skupin s tega področja." Tako meni Nataša Goršek Mencin, svetovalka vlade na Ministrstvu za kulturo, Oddelek za medije in avdiovizualno kulturo. Direktor TV R-Kanal Zlatko Polajžer pa meni, da je programska ponudba (tudi vklop programa z erotično vsebino) "stvar vseh naših naročnikov, zato smo in bomo vse informacije v zvezi s TV in RA programi (in mnenja o vsebini) posredovali vsem svojim naročnikom (občina Ribnica in Sodražica) v informativni oddaji R-tednik in naših videostraneh". Programskega sveta pa, vsaj do izbruha te polemike, podjetje ni imelo. A Pahulje PORNOGRAFIJA "NAD" DRŽAVO? Civilizirani svet šteje pornografijo za ekscesno dejanje, jo strogo omejuje oziroma prepoveduje, kadar gre za prikazovanje mladoletnim osebam. 187. člen Slovenskega kazenskega zakonika pravi: "Kdor osebi mlajši od štirinajst let ....prikaže...ali kako drugače omogoči, da so ji 1 dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine ali ji prikaže pornografsko predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.." Vsako predvajanje pornografije na domačem televizorju, ki je dostopno osebi mlajši od štirinajst let, in je torej kaznivo dejanje, ki ga mora po uradni dolžnosti preganjati policija enako kot nasilje, rop ali poneverbo. 84. člen Zakona o medijih pravi: "Televizijski programi ne smejo predvajati prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. " 129. člen Zakona o medijih pa dodaja: "Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izda-jateij-pravna oseba: -če prek televizijskega programa predvaja prizore neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov..." Predvajanje pornografije je torej prepovedano in kaznivo. Zakon o medijih dovoljuje predvajanje erotike, vendar samo od 24. do 5. ure in samo pod določenimi pogoji. Ljubljanska TV-Pika je zaradi odločbe, izdane na podlagi Zakona o medijih, prenehala s predvajanjem pornografskega programa, kar je osamljen primer. Številni slovenski kabelski operaterji in nekatere TV hiše že vrsto let nekaznovano predvajajo pornografijo, najpogosteje italijanski SCT-pro-gram z zelo perverzno, nasilno in ostudno vsebino. Pornografija je preko domačega televizorja dostopna vsakomur, predvaja se brezplačno in razen redkih izjem, brez kodiranja. To je v popolnem nasprotju s prakso v tradicionalnih demokracijah. Predvajanje se tam omejuje in kodira ter drago prodaja samo odraslim osebam, ali bolje rečeno getoizira in se je ne "vsiljuje" mladoletnikom in drugim gledalcem. Da prikazovanje pornografije lahko trajno prizadene mladoletnike ter druge šibke člane družbe, ni nikomur mar. Pri nas mora "vsak poskrbeti zase ali predvsem samo zase"? Socialna in represivna država posreduje šele, ko pride do nepopravljivih posledic, kot so odvisnost, nasilje, posilstva, nezaželena nosečnost... Da o hepatitisu-B in AIDS-u ne govorimo. Neodgovorno je, da odgov- orni politiki in uradniki ne ščitijo mladoletnikov in ne vztrajajo na izvajanji zakonov oz. prepovedi in sankcijah. Istočasno pa z javnim denarjem podpirajo preventivne akcije, kot so: akcije za zdravo in varno spolnost, programi za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, dan boja proti AIDS-u...?! "Javni pornografiji" za zdaj javno ne oporekajo niti "poklicani, niti oklicani" varuhi mladoletnih in šibkih v naši družbi (starši, pedagogi in socialni delavci ter njihova združenja). Tudi ti imajo pravico in dolžnost, da od oblasti in politikov zahtevajo izvajanje veljavnih zakonov in sankcij. Vse to pa se dogaja v Sloveniji, kjer smo se prebivalci ob zadnjem popisu v 70%-ih izrekli za katoličane. Ribniški lokalni kabelski distributer oz. lokalni TV program R-Kanal že vrsto let kljub javnim protestom predvaja italijanski SCT-pornografski program, poln perverznosti in nasilja. Štirje občani smo 29.11.2001 policiji prijavili kaznivo dejanje po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-Kanal predvajal pornografijo celo ob 19.30. Naslednji dan je bila podana še prijava kršitve 84. člena Zakona o medijih na Ministrstvo za kulturo. O dogodku sta poročala VEČER in DNEVNIK (12. in 17.12.01), ki sta temo aktualizirala. V Dnevniku smo brali:" ...Ko je skupina Ribničanov ovadila kabelskega operaterja, je policija odstopila od pregona,... Kabelski operaterji ne kršijo zakona.,... Kabelski operaterji nimajo nobenih zakonskih prepovedi za predvajanje pornografije". Operaterji so podali "svojo" razlago zakonov in seveda trdijo, da ne kršijo zakona. Manjkala pa so mnenja pristojnih državnih organov, na primer Tožilstva za Kazenski zakonik in Sveta za radiodifuzijo, ki nadzoruje izvajanje Zakona o medijih. O programskem svetu, ki ga mora imeti tudi lokalna TV-hiša ali operater, ni bilo govora. Zavajajoče se postavlja umetna dilema, ali so predvajani programi erotika ali pornografija, enaka dilemi, ali ni krokodil morda samo nedolžen martinček ? Citirana je tudi dokaj korektna razlaga razlike med obema pojmoma, ki jo je podalo Ministrstvo za kulturo, ki pa opozarja, da njihova razlaga na sodišču ni zavezujoča ?! Avtor članka zaključuje: "Obvezno razlago zakona lahko da le državni zbor. Do morebitne parlamentarne razprave torej tolmačenje še vedno ostane v pristojnosti lokalnih televizijcev..." "Odgovorni" uradniki in politiki so očitno prepustili oblast lokalnim televizijcem, kar ni več demokracija, temveč anarhija. Marija Mihič, univ. prof. pedagogike Franc Mihič, univ. dipl. inž., Ribnica MENEZERSKI ODKOP NEETIČEN ! I Predsednik države gospod Milan Kučan je v zad- izem. njem televizijskem pogovoru v torek, 15. januar- Pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih ja 2002, med drugim izjavil, da je nameravani državljanov, pravne oziroma socialne države ima menežerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana prednost etika in ne kapital, neetičen, saj pomeni "siromašenje" podjetja. Upam, da bo tej predsednikovi izjavi sledil "etični Po mojem je to izjava desetletja o slovenskem odmev" oblasti, politike in civilne družbe ?! "problemu stoletja", ki ga predstavljajo "revolucionarni preskoki" iz socializma v turbokapital- Franc Mihič, RIBNICA Nadaljevanje s strani 26 prenočil v župnišču. Ponoči ga je zbudilo streljanje na trgu, zjutraj pa je pred cerkvijo radosten zagledal domobrance, ki so po navedbi ponoči prišli iz Kočevja. Kot uspeh domobranske nočne akcije na trgu omenja tudi smrt učitelja Majnika." 3. verzija je verzija Vladimirja Kozine, belega Kozine. Doma je bil iz Zapotoka pri Ribnici in je takrat študiral bogoslovje. Očeta in mater so kot izdajalca likvidirali partizani, brata je imel pri domobrancih in doma so bile še tri sestre. Knjiga je izšla v ZDA najprej v angleščini in nato še v slovenščini. Njegovo pripovedovanje je dolgovezno in besedili v obeh jezikih nista povsod identični. Za boljše razumevanje bom navajala slovenski prevod, dopolnjen z angleškim besedilom (seveda prevedenim v slovenščino), ki ga v slovenski izdaji ni. Vsi navedeni stavki so dobesedni, je pa vmes mnogo stavkov izpuščenih. Torej beli Kozina: "V četrtek, 18. novembra, je proti večeru potrkala soseda...... " "Rotim te, da se takoj umakneš.....Včerajšnji sestanek rajonskega odbora.........Sklenili so, da te pridejo iskat.""Kam naj se grem skrit? Domobranci so 15 km stran, v Kočevju. Nemški vojaški konvoj jih zalaga z muni-cijo, hrano in drugo robo. Njihovi kamioni se enkrat na teden valijo skozi Ribnico in se vračajo ob nedeljah v Ljubljano. Vedno se ustavijo v Ribnici. Sklenil sem, da bom skušal najti mesto na *• enem od njih, da pridem tako v Ljubljano." "Ribniški dekan me je blagosrčno sprejel......... Kolona iz Kočevja na poti v Ljubljano se je ustavi- ” la v nedeljo, 21. novembra, v Ribnici. Prosil sem nemškega oficirja, naj mi dovoli vstop v tovornjak. --"Nein." Pred dekliško ljudsko šolo pa je stala | zapotoška terenka... Opazil sem njen porogljivi ™ posmeh, ko sem se razočaran vračal v župnišče... V ponedeljek, 22. novembra, je namesto krutega partizana pozvonila hči moje rešiteljice. Poleg klobas in domačega kruha mi je postregla z novicami, da partizani niso storili sestram nič žalega. ... Nekega jutra meje zbudilo močno streljanje... Pred začetkom jutranje maše ob šesti uri je prispela četa domobrancev..... Izbruhnila je kratka divja bitka, pri kateri je bilo ubitih več komunistov. Med njimi je mrtev ležal ribniški učitelj Majnik. Stopil sem k domobranskemu poveljniku Jožetu Jakošu, ki je dobro poznal našo tragedijo. Razumel je moj kritični položaj in mi obljubil prevoz." Četrta verzija Majnikove smrti je druga vosovska verzija in je izpod peresa Matije Maležiča, tedanjega šefa Vosa v Ribnici. V svojem daljšem prispevku v Svobodni misli omenja najprej Zidarjevo knjigo, v kateri Zidar piše, sklicujoč se na Knola, da Majnika niso ubili domobranci, ker da takrat ni bilo v Ribnici ne Nemcev in ne domobrancev. Nato Maležič v celoti navaja mojo izjavo o Majnikovi smrti, kjer navajam oba, Knola in rdečega Kozino, in tako pustim vprašanje, kdo ga je ustrelil, odprto. Izjave Staneta Kozine - rdečega Kozine - pa ne navaja dobesedno (saj bi v tem primeru moral navajati tudi njegov stavek: "Ko smo bili za vogalom, smo zaslišali strel"), ampak piše o njej takole: "Stane Kozina, Majnikov prijatelj in sodelavec, je v Delu 27. 6.1995 pojasnil, kako so se štirje vosovci z Majnikom v miru razšli, ne vedoč, da so ponoči v Ribnico iz Kočevja prišli domobranci, ki so naleteli na Majnika in ga ustrelili. Pri tem je navedel tudi odlomek iz knjige begunskega duhovnika v ZDA, ki piše, daje tisto noč kot bogoslovec spal v ribniškem župnišču in slišal ponoči močno streljanje, med katerim so domobranci ustrelili ribniškega učitelja Antona Majnika." Nadaljevanje sledi Zbšbto -.ÄS* čl OöIVIEX'l-.. RIBNIŠKE ŽUPNIJSKE JASLICE Sčasoma naj bi jaslice dopolnili še s prizorom bega v Egipt, pokola nedolžnih otrok in morda še kakšnega dogodka iz Jezusovega življenja Dogodek Jezusovega rojstva je tako blizu našemu človeškemu ; življenju, da smo kristjani že zelo zgodaj začeli ta osrednji dogodek naše vere uprizarjati v mnogovrstnih načinih postavljanja jaslic. Jaslice so nam v veliko pomoč, da lažje premišljujemo o skrivnosti Jezusovega rojstva v betlehemskem hlevu. Pogled v preteklost Likovno upodabljanje Kristusovega rojstva sega že v čase prve krščanske dobe. V katakombah (podzemeljska grobišča kristjanov v času preganjanja) so ohranjene podobe, ki kažejo Sv. tri kralje in Jezusovo rojstvo. Bizantinska umetnost nam je ohranila veliko upodobitev Kristusovega rojstva Tudi romanska in gotska umetnost zahodne Evrope ima mnoge prizore iz Jezusovega otroštva in mladosti. Najstarejša podoba Jezusovega rojstva na slovenskih tleh je na samostanskem pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. stol. V življenjepisu svetega Frančiška Asiškega beremo, da je I. 1223 s svojimi sobrati na poseben način obhajal polnočnico v votlini sredi gozda pri Grecciu. K oltarju je dal postaviti s slamo napolnjene jasli in zraven je prignal osla in vola. Legenda pripoveduje, da se je nato med povzdigovanjem v jaslih prikazalo Dete Jezus, pobožalo Frančiška in spet izginilo. Prve, zgodovinsko izpričane jaslice, so postavili jezuit-je 1.1560 v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem. Prve cerkvene jaslice pa so namestili I. 1562 v jezuitski cerkvi v Pragi na Češkem. Jezuitski general Aquaviva je I. 1591 izdal načelno dovoljenje za postavljanje jaslic po jezuitskih kolegijih in cerkvah. Šele potem so jih začeli postavljati tudi frančiškani, dominikanci in drugi redovi. L 1644 so jaslice postavili že v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Naslednji korak v razvoju jaslic je bil njihov vstop v domove. Prve hišne jaslice je dala napraviti Konstanca Piccolomini Aragonska, vojvodinja v Amalfiju, že leta 1560. Naročila je kar 167 figuric. Dvorom so sledile premožnejše meščanske hiše. Zelo so se razširile jaslice v omaricah, za steklom. Večidel so jih oblikovale redovnice. Slovenske hišne jaslice v 19. stol. so se, kolikor jih poznamo, naslanjale na ljudsko obliko "kotnih" jaslic. Po letu 1900 so se jaslice v meščanskih krogih začele umikati božičnemu drevesu. Kdaj so jaslice prišle na kmečke domove, ne vemo točno. Zelo verjetno je, da jih naše kmečko ljudstvo pred 19.stol. doma ni postavljalo. (Ta kratek zgodovinski oris nastajanja jaslic sem povzel po zapisu dr. Nika Kureta iz knjige "Praznično leto Slovencev, str. 101 -106). Ribniške jaslice menda največje v Sloveniji V vsaki župniji za božič postavljamo v župnijski cerkvi jaslice, ki imajo tudi svojo zgodovino. Sedanja ribniška župnijska cerkev je bila posvečena pred dobrimi 130 leti. Kmalu so kupili velike lesene kipe in štalico za jaslice, ki so dolgo časa imele enako obliko in velikost. Ko sem pred štirinajstimi leti prišel v Ribnico za župnika, sem začel zbirati primerne sodelavce za oblikovanje in postavljanje jaslic. Prva leta je bila skupina malo manjša (10 do 15 mož in starejših fantov). Letos (2001) je sodelovalo že 27 mož in fantov. Pri jaslicah je zelo pomembna zamisel, ki daje razumljivo sporočilo ljudem, ki bodo prišli jaslice pogledat. Že od začetka smo sklenili, da morajo jaslice biti "ljudske", domače, da bodo spregovorile tako otrokom kot mladini, odraslim in starejšim. Odločili smo se, da bo osrednje mesto dobila betlehemska pokrajina s hlevčkom, sveto družino in pastirji na betlehemski poljani. V betlehemsko pokrajino smo vgradili še našo župnijo z župnijsko cerkvijo, vsemi podružnicami in nekaterimi kapelami. Zadnja leta oblikujemo tudi puščavsko pokrajino s Sv.tremi kralji in spremstvom, ki so na poti v Betlehem. V ozadju je upodobljeno mesto Betlehem z obzidjem. Blizu betlehemskega hleva je kmečka hiša, v kateri stari starši, starši in otroci pri mizi ob kmečki peči molijo rožni venec ob svetih večerih. Vse kipce v kmečki hiši je izdelal kipar Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici. Isti kipar je upodobil v pokrajini ribniške župnije tudi razne primere ribniške suhorobarske obrti (Ribničani in Ribničanke, ki delajo rešeta, žlice, škafe itd.). Upodobil je tudi predstavnika lončarjev, ki dela lonce. Zraven je tudi tesar pri tesanju lesa. Ker sta bila v Ribnici nekdaj in je še danes razvita ribolov in lovstvo, je kipar oblikoval še ribiča, Žabarja in lovca ter seveda medveda, ki je najnevarnejša zver v gozdovih Ribniške doline. Na zelo vidnem mestu je pastirica, ki v eni roki drži križ, v drugi pa tablo z letnico prihajajočega novega leta. Za letošnji božič je kipar dodal še ribniškega krošnjarja, ki gre "zdo-mat". Ribiča, Žabarja, pastirico in krošnjarja je mojstrsko preoblikoval v gibanje Ivan Pintar iz Slatnika. Na pastirski poljani je spravil v gibanje tudi skupino pastirjev in nekaj ovc. Župnijsko cerkev in vse podružne cerkve ter kmečko hišo je izoblikoval mizar Stane Košmrlj iz Žlebiča. Mlin z mlinskim kolesom, ki ga poganja voda, je izdelal Zbačnikov oče iz Sajevca. Obrise mesta Betlehema z obzidjem je iz siporeksa napravil Janez Pucelj iz Dan. Jezusa v jaslih je iz gline oblikovala kiparka Ana Češarek iz Dolenje vasi. Leseno zibelko -jasli- je izdelal Janez Pakiž iz Opekarske. Angele z raznovrstnimi inštrumenti nad betlehemsko poljano je domiselno izoblikoval kipar Drago Košir. Nekaj kamnitih pastirjev in pastiric (večjih in manjših) je izdelal Vojko Ftribar iz Ljubljane. Pastirja s skupino ovac iz gline ter ležečega pastirja in malega pastirčka z ovcami je upodobil že pokojni pater Volfgang iz Pleterij. Zvezdo na glavnem oltarju je oblikoval kovač Rigler z Brega. Železno konstrukcijo za veliko votlino je pripravil kovač Starc iz Žlebiča. Zelo veliko dela je bilo pri postavitvi celotne lesene konstrukcije za jaslice, ki zavzemajo ves prednji del cerkve. To in oblikovanje pokrajine so prevzeli: Metod in Janez Oblak iz Griča, Stane Košmrlj iz Žlebiča, ključarja Janez Gorše in Jože Ilc iz Ribnice ter Janez Petelin iz Ribnice. Seveda so pri tem zahtevnem delu pomagali ter znosili vse kamenje, štore, deske, mah, brinje in drugi material še drugi možje in fantje, ki tu niso imenovani. Vsaj en mesec pred postavljanjem jaslic gremo nabirat mah v Malo goro, zadnja leta v bližino Dolenjih Lazov. Pri nabiranju sodeluje nekaj mož (Stane Benčina, Ivan Štupica) in zadnja leta tudi nekatere žene. Smreke, ki jih postavimo v bližino jaslic, vsako leto omogoči Ivan Štupica. V 14 letih smo na Mali in Veliki gori nabrali za jaslice za cel kamion štorov. V župniji Bloke in Sveta Trojica vsako leto naberemo brinove grme za okras pri jaslicah. Tudi tu največ sodelujeta Stane B. In Ivan Š. Nepozabno je opazovati te "jasličarje", ki z velikim navdušenjem vsako leto čakajo dneva, ko bo treba postaviti jaslice. Celotne jaslice so postavk jene v enem dnevu po zaslugi "jasličarjev", ki složno, brez nevoščljivosti, sodelujejo, drug drugemu pomagajo in se nihče ne baha, kaj je on postavil. Jaslice so delo prizadevnih in vztrajnih mož in fantov, ki želijo župniji in mnogim ljudem iz Slovenije in od drugod pomagati, da bi čim lepše doživeli skrivnost božiča in vseh božičnih praznikov. Ko so jaslice z vso pokrajino postavljene, pride na vrsto še postavljanje vseh figur in oblikovanje pokrajine z raznimi grmički in drobnimi okraski. Te oblikuje Jože Ilc iz Slatnika. Zelo zahtevno delo elektrifikacije jaslic, smrek in brinja uresničita elektrikar Andrej Pucelj in organist Lojze Osvald. Po vsej verjetnosti so ribniške župnijske jaslice največje v Sloveniji, najbrž še izven Slovenije ni mogoče najti večjih. V prihodnje bomo skušali v dosedanje jaslice vgraditi še prizor bega v Egipt, pokol nedolžnih otrok in morda še kakšen dogodek iz Jezusovega življenja in delovanja. Vsi, ki smo z veseljem in ljubeznijo postavili te jaslice v naši župnijski cerkvi, vam želimo, da bi tudi povsod v vaših domovih za božič izdelali čim bolj izvirne jaslice, ki vam bodo omogočile čudovito praznovanje svete božične noči in vseh božičnih praznikov. Luč, ki je zasvetila v Betlehemu v sveti božični noči, naj razsvetljuje vsa pota vašega življenja in romanja na zemlji! Maks Ipavec Foto Marko Burger POZNI SREDNJI VEK Turki v Ribnici, Krošnjarski patent, reformacija "Turki so v deželi tej!" V obdobju petnajstega in šestnajstega stoletja so naše dežele zaznamovali Turki, ki so se pripravljali na "polet" proti zahodu. Ribničani so se z njimi srečali prvič leta 1415. Sledilo je daljše zatišje, ker so se razmere na Balkanskem polotoku zaostrile. Vendar, ko je 1463. Bosna zopet padla v turške roke, seje položaj spremenil. Po letu 1469 se je pričelo obdobje najhujših turških pohodov proti zahodu. Vpadali so vsako leto, včasih tudi po štirikrat letno, in plenili po slovenskih deželah. Kranjski deželni stanovi so v dvajsetih letih petnajstega stoletja zelo jasno opisali položaj svoje dežele: Poleg velikih napadov nastopajo tudi majhne skupine, ki se približujejo skrivaj skozi gozdove, tako da jih nihče ne pričakuje. V zadnjih osmih letih je bila opus-tošena ena tretjina dežele. Gospostvo Kostel ob Kolpi ima na primer od nekdanjih 300 le še 7 kmetij. Janez Vajkard Valvasor pa je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske o Ribnici in njeni okolici v zvezi s turško nevarnostjo zapisal sledeče: Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji gro-zodejec je ta trg večkrat premagal, okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu se ni mogel nikoli polastiti; zato je v srdu vselej odvedel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal, nešteto SeŠBTO ljudi posabljal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta. Zaradi takih vpadov so žal v bridkem spominu leta 1480, 1528 v mesecu juliju, 1546, 1558, 1559 v januarju in februarju, 1564 in še mnogih drugih, v katerih so se Turki s svojo morilsko sabljo strašno znesli nad Ribnico in njeno bližnjo okolico. V primeru vpada sovražne turške vojske v deželo so kot opozorilo za nevarnost zagorele grmade ali se oglasili topovi. Grmade so si, če so Turki prihajali iz smeri Bele krajine, sledile: Vinica, Poljane ob Kolpi(hrib Perigel), Kostel(na gori Skrilj), Fridrihštajn nad Kočevjem ali na Črnem vrhu nad Ložinami, pri Sveti Ani, na Grmadi, nad Turjakom pri Sv. Ahcu, na Igu, Ljubljana. Opozorjeni prebivalci so se lahko zatekli v cerkve, tabore, gradove in mesta, ki so bili dovolj utrjeni, da so lahko nudili uspešno obrambo. Ribniški tržani so se ob napadih zatekli v ribniški grad. Trdno grajena utrdba z dvižnim mostom, poglobljenim obrambnim jarkom in visokim obzidjem je bila za Turke resnično neosvojljiva trdnjava. Cesar izda Krošnjarski patent Vendar vse to ni bilo dovolj učinkovito, pokrajina je bila izropana, izčrpana, posest razdrobljena. Urbar iz leta 1573 navaja, daje bilo v trgu Ribnici 21 celih gruntov, ki so bili razdeljeni med 41 posestnikov, ali daje bilo v Goriči vasi 8 polgrunatov za 13 posestnikov, podložnikov ribniške graščine. Dolino so torej ta čas zaznamovali: številčne družine, malo zemlje, marsikateri dom ni premogel več kot kajžo, turški vpadi in pustošenja. Meja turške države seje slovenskemu ozemlju približevala na dva dni ježe. V tem trenutku je cesar napravil zelo modro potezo. Z namenom, da si dežela opomore, je izdal poseben Krošnjarski patent (1492). S tem patentom so kmetje dobili pravico trgovanja, in meščani, ki so se prej stalno pritoževali, da jim kmetje odžirajo zaslužek, jih niso smeli več ovirati. Seveda je cesar pri tem gledal tudi na svojo korist, kajti če bi podložniki zapustili kmetije, od praznih hiš ne bi mogel pobirati davkov. To je bil namreč čas, ko so dobili cehi izključno pravico do obrti, in trgovanje po deželi je bilo prepovedano. S tem so cehi uničili marsikatero obrt, suhorobarjev pa zaradi že prej omenjenih posebnih pravic niso mogli. Od suhe robe in lončarstva tudi ni bilo potrebno plačevati davščin graščini. Cesar je dosegel, da so domačini ostali v svoji dolini, suhorobarstvo pa je dobilo prosto pot in se močno razširilo. Protestantizem in Primož Trubar v Ribnici Če že govorimo o šestnajstem stoletju, ne smemo mimo protestantizma. Novi verski nauk, ki gaje oblikoval Luter, je bil tako radikalen, da ga cerkev ni mogla sprejeti. Luter je bil, potem ko je odklonil zahtevo, da se odreče trditvam v svojih spisih, v začetku leta 1521 svečano izobčen iz rimske cerkve. Nekaj mesecev kasneje gaje doletelo še cesarsko izobčenje. Najprej je dejansko šlo za reformacijo cerkve, Luter ni imel v mislih nobene nove vere, kasneje so se pač stvari obrnile po svoje. V te tokove naraščajočega verskega razhajanja (med reformatorji in katoliki) je v tridesetih letih šestnajstega stoletja vstopil Primož Trubar, ki je postal osrednji slovenski reformator. Slovenci smo po njegovi zaslugi dobili prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Trubar je Ribnico obiskal dvakrat: prvič 1562. leta, ko je pridigal na Bregu v grajski kapeli. Drugič je Trubar prišel v Ribnico, da se pogovori s turškim duhovnikom glede prevoda Sv. pisma v turščino in širjenje le-tega med Turki. Fevdalci širšega ribniškega območja so bili reformaciji naklonjeni. Močno oporo je imela na gradovih: Ribnica, Breg, Ortnek, Kočevje, Kostel, Nadlišek in še posebej na Turjaku, kjer je Jurij Dalmatin prevedel biblijo v slovenski jezik. Po nizkem številu birmancev v ribniški župniji leta 1593 lahko sklepamo, da je bil tedaj protestantizem močno zasidran tudi med samimi Ribničani. Turška nevarnost se je proti koncu šestnajstega stoletja umirjala, in Ribnica Turkov po letu 1584 ni več videla. Ravno v teh letih se začne zopet krepiti moč deželnega kneza. Stanovi ga namreč niso ' mogli več držati v šahu in mu pogojevati vsoto ^ denarja za obrambo pred Turki z njegovo versko * svobodo. S ponovno krepitvijo moči deželnega kneza se razbijejo iluzije stanov, da bo protestantizem kdaj uradna vera. Prične se doba protireformacije. Pritisk protireformacije je bil zelo močan in odločen, da počisti z vsemi krivoverci. V Ribnici je reformacija povsem zamrla okoli 1615. leta. Kaj pa praznoverje? V sedemnajstem stoletju se začne spreminjati tudi bivalna in jedilna kultura, spreminjati so se pričele higienske in zdravstvene razvade in navade, med vsemi družbenimi sloji pa se je izrazilo človeško praznoverje. V drugi polovici sedemnajstega stoletja se je pričelo na slovenskem ozemlju obsežno preganjanje čarovnic in čarovnikov. O tem naslednjič. Pripravila: Marina Gradišnik Muzej Miklova hiša LITERATURA: P. Štih, V. Simoniti; Slovenska zgodovina do razsvetljenstva Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino, št.2, letnik 30 Z. Kumer; Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini zs mmm ■ DEL RIBNIŠKE ALPINISTIČNE S ODPRAVE NA OBISKU V 2. D 0 RAZREDU V Veselem decembru, 18. 12. 2001, so nas obiskali alpinisti: DEJAN ŽAGAR, ALEŠ ŽAGAR in METKA PORENTA. % m V zasneženo zimsko dopoldne so s prinesli v sliki in besedi svoje enkratne vtise z alpinistične odprave v perujskih Andih, pokazali plezalno opremo ter omogočili otrokom plezanje na mali steni v Športnem centru. gg ja, kjer žive vrstniki naših otrok precej drugače... Slike je še obogatil z živahno in duhovito pripovedjo; denimo, o osličku, ki je hotel ''pojesti1' denar, o kosilu nad štiritisočaki, o Metkinem pogovoru z živalmi, o zahtevnih, na trenutke tudi tveganih plezalnih podvigih ribniške alpinistične odprave, o hitrih vremenskih spremembah, ki so pogoste spremljevalke na takšnih poteh, pa še o čudovitih sončnih vzhodih v hribih, za katere se je vredno potruditi in še zaspan zgodaj vstati... Aleš je s seboj prinesel velik nahrbtnik z vso potrebno opremo za dva načina plezanja: športno ali prosto plezanje po skalah oz. steni in alpinistično plezanje v visokogorju. Pojasnil je, v čem se oboje razlikuje in čemu služijo razstavljeni predmeti. Učenci so potipali magnezij, preizkusili, kako ostre so dereze in razmišljali, na kakšen način se uporabljajo različne reči. Zapomnili smo si vsaj nekaj izrazov v zvezi z alpinistično opremo, kot so: sistemi, plezalniki, osmica za varovanje, varovalna ploščica, plezalna vrv, klini, kladivo, cepin, primer- na obleka, spalne vreče, šotori, bencinski gorilnik... Da so bili učenci za plezanje na mali steni zelo zagreti, ni treba zgubljati besed... Pustili smo jim plezalno zavzetost, zaradi veselja in njihovega navdušenja, zato pa odgovore alpinistov na njihova vprašanja obelodanjam na tem mestu. ALI STE SE BALI TAKE VIŠINE? (Manca, Urška, Sara) Dejan: V resnici ne. Sicer se višine bojim, vendar pozabim na strah, ko je to pomembno. Aleš: Bojim se, a ravno to me pritegne. Metka: Višino moraš spoštovati, saj se lahko poškoduješ, če nisi previden. KAKO STE SE ODLOČILI ZA PLEZANJE? (Sara, Nejc) Dejan: Jaz sem bil včasih jamar, to pa je zelo sorodno plezanju. Aleš: Že ko sem bil majhen, sem sanjal o stenah. Bilo mi je usojeno. Metka: Zaželela sem si v življenju početi nekaj nenavadnega. KAKO STE SE ODLOČILI, DA BI BILI ALPINISTI? (Urška) Dejan: Aleš me je navdušil. Aleš: Ko sem spoznal, da mi manjka vznemirjenja in dogodivščin. Metka: Dejan in Aleš sta me navdušila. Sicer sem se pa takoj zaljubila v plezanje, skale in sneg. KAKO STE SE ODLOČILI ZA POKLIC PLEZANJE? (Anja T.) Dejan: Plezanje ni poklic, to je moj način življenja. Biti čim bližje naravi. Aleš: Plezanje ni moj poklic. Za to nisem plačan. To je moj način življenja. Metka: Plezanje je bilo sprva moj konjiček. Sicer me je pa spremenilo, saj bolj cenim naravo in tudi življenje. KDAJ STE ZAČELI PLEZATI? (Tadeja) Dejan: Okrog leta 1995. Aleš: V 4. letniku srednje šole, ko sem bil star 17 let. Metka: Pred tremi leti. KOLIKO GOR STE ŽE PREHODILI? (Anja O., Matic Č.) Dejan: Veliko, še več sem jih preplezal. Aleš: Veliko več gora sem preplezal, kot prehodil, saj mi je veliko večji izziv plezati. Metka: Najprej sem si zaželela hoje v gorah, a sem kmalu začela plezati, tako da sem jih prehodila malo. IMATE VELIKO DELA ZA TO? (Manca) Dejan: Ja, še kar. Aleš: V alpinizmu največ pomenijo izkušnje. Čim bolj izkušen si, tem bolj si moder. Telesno pripravljenost pa se prav tako stopnjuje z leti in rednimi treningi. Metka: Kar rad počneš, ti ni odveč. Za vsako stvar si moraš vzeti čas, če hočeš nekaj premagati, moraš vložiti v to tudi trud. VELIKO HODITE V GORE. KATERA JE BILA DO ZDAJ NAJVIŠJA ZA VAS? (Matic K.) Dejan, Aleš, Metka: Čopa v perujskih Andih. Visoka je 6188m, tam smo bili leta 1999. KAM STE ŠLI NAZADNJE? (Manca) Dejan: Na Učko. Je v Istri, blizu slovensko-hrvaške meje. Aleš: Nazadnje sem plezal v zaledenelem slapu na Jezerskem. Metka: Nazadnje sem plezala v Dvigradu v hrvaški Istri. KAKO STE PLEZALI PO ZIDU? (Lučka) Dejan: Kot pajek. Aleš: Po zidu plezamo zaradi treningov. V ribniškem gradu, poleti. Metka: V plezalkah in kratkih rokavih. Ker so naši gostje tudi študentje, so jim otroci postavili še nekaj vprašanj kar tako: ALI RADI SKAČETE V VODO? (Nejc) Dejan: No, če ni previsoko. Aleš: Ne, kerne vem, če je dovolj globoka. Metka: Niti ne, ker ne znam najbolje. KDO JE PRVI IZUMITEU RAČUNALNIKA? (Lučka) Aleš: Tega pa res ne vem. Metka: Tega človeka nisem srečala, lahko pa bi si izmislila pravljico o marsovcih. Dejan: Veliko let pred Kristusom so vzhodnjaki izumili ABAKUS, ki velja za prvo računalo... "Dobro jutro, dober dan, mi želimo vam," pravi pesem (M. Slosarja), s katero smo alpinistom ob slovesu zaželeli, naj jim bodo hladni časi v visokogorju naklonjeni, zaspani nasmehi z nadihom jutranje zarje pa vedno veseli in osrečujoči. Tekst in foto Polona Golouh, prof. raz. p. 1. B IE IMEL ODPRTIH Zbrali smo se petega januarja ob 7.51 pred učilnico l.b. Učiteljica Hilda Modic nas je s kitaro v roki popeljala v začetek delovnega dne. Tako smo se prebudili s petjem in telovadbo. Ob 8. uri so se otroci in učiteljici usedli na preprogo in naredili plan dela, ki so ga delili s starši in ostalimi obiskovalci. Najprej pa so pokazali, kaj vse so se že naučili: od računanja, branja, petja, likovnega ustvarjanja...Nad znanjem, ki so nam ga pokazali, smo bili vsi navdušeni. V pol leta so postali pravi učenjaki. Gospa Marjana Osvald nam je prebrala pravljico o babici po imenu Leto ter njenih dvanajstih sinovih, ki hodijo po svetu.Na pot se odpravi vedno vsak sam in nikoli se ne srečajo. Povezuje jih le to, da se trije sprehajajo po istem letnem obdobju. Vsi smo pravljico z zanimanjem poslušali. Sledili so napotki, ki nam jih je povedala in pripravila učiteljica Hilda. Otroci so se razdelili v štiri skupine: zelene zvezdice (pomlad), rdeče (poletje), modre (jesen) in rumene zvezdice (zima). Delo pa je bilo razdeljeno v štiri kotičke: slovenski, matematični, spoznavanje narave in družbe ter likovni kotiček. V likovnem kotičku so bili otroci, ki so imeli zeleno zvezdico oz.pomlad. V skupini jih je bilo šest Po dva otroka skupaj sta izdelovala lutko za en mesec iz tega obdobja Npr. za marec je nastala lutka cvetočega drevesa, za april dežnik z dežnimi kapljami in za maj zvonček. Matematični kotiček so napolnili otroci z rdečimi zvezdicami oz. poletje. Računali so naloge iz delovnega zvezka Najhitrejši so si izbrali še dodatne naloge, ki so bile napisane na posebnih listkih v obliki čebelic, snežakov, ladij in sadja S pravilno rešenimi nalogami so listki rdečih zvezdic obkrožili na tabli z velikimi jr - - M Ett DAN VRAT črkami zapisano poletje. Obnova pravljice v slovenskem kotičku. Pričeli so jo otroci z modrimi zvezdicami oz. jesen. Eden izmed otrok je povedal poved in skupaj sojo zapisali ter tako nadaljevali, vse dokler se jim ni iztekel čas; časa za vsak kotiček so imeli približno 15 min. Potem se je oglasila glasba in presedli so se v smeri urinega kazalca v naslednji kotiček. Med vsakim presedanjem so se masirali ali kakšno zapeli in tako lažje pričeli novo nalogo. Rumene zvezdice oz. zima pa so pričele v kotičku spoznavanje narave in družbe. Vsak otrok je dobil list, na katerem je bil narisan vlak z lokomotivo, ki je vlekla dvanajst vagončkov. Vsak vagonček je potreboval ime meseca, kot si sledijo v letu. Ko so učenci končali z napisi, pa je bilo potrebno na vagonček še nekaj narisati, in sicer takega, kar je značilno za tisti mesec. Npr. januarje vozil smuči, februar sneg, marec rožice, april dežnik, maj srček, junij spričevalo, julij kolo, avgust ladjo, september šolsko torbo, oktober sadje, november svečko in december novoletno jelko. Malo pred enajsto so vsi otroci uspešno zaključili svoje delo v vseh kotičkih. V razredu je bilo videti prav celo leto. Tako v lutkah kot pri matematičnih računih ali lokomotivi, ki je vlekla za seboj dvanajst vagončkov. Starši smo jim tu pa tam priskočili na pomoč, predvsem pa smo uživali, ko so otroci z veseljem, pridnostjo ter vztrajnostjo ustvarjali. Pouk smo tako vsi skupaj zaključili zelo utrujeni, polni novih doživetij, znanja ter veseli, da se je na našo lokomotivo priključil prvi vagonček, mesec januar, in že prav na začetku ima zanimivo slikico. Sabina Vučemilovič Veseli december na OŠ Sušje Zadnji mesec v letu 2001 smo učenci in učiteljice OŠ Sušje pričeli z obiskom šole v Dolenji vasi. Imeli smo skupni kulturni dan. V različnih delavnicah smo izdelovali številne novoletne okraske. Učenci in učiteljice smo bili nad prijaznimi gostitelji, ki so nam predstavili tudi življenje na šoli, navdušeni. Veseli december smo nadaljevali s krašenjem naše šole in izdelovanjem novoletnih voščilnic. Že v mesecu oktobru pa so začele potekati priprave na božično-novoletno prireditev. Letos smo se skupaj s starši odločili, da se bomo naučili in zaigrali igrico za učence OŠ Sušje.Učiteljice smo priredile besedilo po knjigi Christine Nöstlinger- MINI SREČA BOŽIČKA. Izvirni igralci pa so k besedilu dodajali tudi svoje misli. Pridno smo hodili dvakrat tedensko na vaje. Učencem in ostalim krajanom smo se predstavili .Rešeto 20.12.2001. Na predstavi je nastopil tudi šolski pevski zbor" Modre ptice" in harmonikaša Marko in Andrej Drobnič. Upamo, da smo gledalce s predstavo navdušili. Še enkrat se sedaj v imenu kolektiva OŠ SUŠJE zahvaljujem vsem pogumnim staršem, ki so si vzeli čas in z navdušenjem sprejeli izziv za takšno sodelovanje. Hvala tudi sponzorjem, ki so poskrbeli za pogostitev nastopajočih. Upamo, da bo dobro sodelovanje šole s starši živelo še naprej. Vodja šole Marija Lovšin SVET IE PRAVI BABILON IEZIK0V 0b koncu šolskega leta je učence OŠ Dr. Fr. Prešerna razveselila nova izdaja priljubljene Krošnje, kije tokrat nosila prav posebno poslanstvo: vse uka željne je opozorila na evropsko leto jezikov, ki seje lanskega decembra že izteklo. Članice bralnega kluba so delale kot novinarke, fotografinje in urednice ter tako na 55 straneh ponudile izbor najboljših prispevkov na omenjeno temo. V uvodniku so dekleta tudi zapisala, da vse prispevke veže ena rdeča nit, M jo je moč prepoznati v stavku: Ribnčan Urban ni le po cajl'm svajt' znan, ampak je tudi znanja jezikov željan. In z isto težavo kot soustvarjalke Krošnje -preobilico prispevkov-, smo se ubadali tudi mi, ko smo brskali po Krošnji in premlevali, kaj neki od vsega zbranega bi pa mi dali na svetlo. Tole, tako za priokus, ostalo bi vam priporočili v Krošnji, a kolikor nam je prišlo na ušesa, je že vsa pošla. (Op. ured.) Več jezikov znaš, več veljaš Bilo mi je komaj sedem let in že sem sedel v učilnici angleščine. "Zakaj so me starši sploh poslali?" sem si potiho mislil. Sam sem bil v razredu in mislil sem že, daje to napaka, da nisem na pravem mestu. Motil sem se! V učilnico, kot nalašč podobno drugim, je vstopila stara gospa. Bil sem čisto tiho in k sreči me ni opazila. Ni minilo dolgo, ko je v razred prišlo okoli pet otrok. Vsi so bili mojih let. Posedli so se. Učiteljica je počasi vstala, nato pa izrekla najbolj čudno besedo od vseh. Rekla je: "HELLO!" Jaz pa sem bil kot okamenel. Na še večje moje začudenje pa so ji vsi otroci skupaj odgovorili v en glas: "HELLO!" Pred očmi se mi je mračilo. "Kaj se dogaja?" sem se spraševal. Šele tedaj me je učiteljica, kakor so jo klicali ostali, opazila. Prijela meje za roko in me predstavila ostalim. Nato pa se je obrnila k meni in mi povedala besede, ki so mi še danes ostale v spominu: "Tu se učimo tuje jezike, ki so, kot jaz pravim, okno v svet." Tedaj sem začutil, kako se mi je kamen odvalil od srca. Bil sem rešen. Minilo je že nekaj let od dogodka, a še vedno mi v glavi odmevajo besede učiteljice. Tudi mami mi dostikrat reče, da bom brez jezikov kot bogataš brez veselja do dela, ki ga opravlja. Prava zakladnica jezikov pa je seveda televizija. Na njej slišimo vse mogoče jezike. Največjo spodbudo pa mi dajo vsi tisti znani ljudje, ki obvladajo tudi do pet jezikov in več. Rad bi jim bil podoben in to me žene naprej. V uporabi jezikov pa najbolj občudujem svojega očeta, ki se ne glede na to, kje se znajdemo, zna sporazumeti s tamkajšnjimi ljudmi. Zato je torej moje mnenje o tujih jezikih zelo dobro, na žalost pa takega mnenja niso vsi, na primer tisti, ki živijo na kmetijah in o tujih jezikih nočejo slišati niti besedice. So pa tudi taki, ki bi se z veseljem učili tuje jezike, a za to nimajo možnosti. So preveč revni ali pa jim tega ne pustijo njihovi starši, ki tujih jezikov ne sprejmejo. Borut Strlič, 8. b easen 31 ar* «s oci d o H M JL>B 0«dB S5 i C H IÖ M Z ■ RIBNIŠKI SPORT V LETU 2001 Največ priznanj pripadlo Triatlon klubu Ribnica Ob letu, ki se je 21. decembra že bližalo svojemu koncu, je bila šestič zapored prireditev, na kateri je Športna zveza Ribnica (ŠZ) razglasila najbolj zaslužne rekreativce in tekmovalce v tem letu ter podelila plakete tistim, ki se v ribniškem športu udejstvujejo že desetletja. S to prireditvijo sta Občina in ŠZ tudi zaključili sodelovanje na ravni, kot je potekalo desetletje, odkar je Občina po ukinitvi SIS-ov leta 1990 prevzela financiranje te interesne organizacije. 13. januarja je namreč v veljavo že stopila odpoved najemne pogodbe Športni zvezi. Predloge za priznanja so lahko dajali klubi in društva, ki so člani ŠZ, končni izbor pa je na podlagi športnih rezultatov ali dolgoletnega dela v športu opravilo predsedstvo ŠZ na osnovi pravilnika o podeljevanju priznanj te organizacije. Iz vrst nekaterih klubov in društev pa je bilo po sami prireditvi vendarle slišati, da so bili nekateri člani razočarani, ker se vzpona njihove dejavnosti ni niti omenilo, in je ves njihov trud ostal neopažen. Ali bo prireditev tudi to leto, ko je ŠZ prepuščena sama sebi, našla svoje mesto, je vprašanje, ki je v pristojnosti predsedstva. Vsekakor pa se že 25. januarja menda ponovno obeta eden izmed največjih zabavno-športnih dogodkov leta, ki gaje napovedala lokalna kabelska TV. Le-ta bo tokrat petič organizirala svoj izbor športnika, ki ga določajo gledalci. Tri leta sta R-Kanal in ŠZ akcijo celo poenotila, pa so se njuna pota razšla zaradi različnih interesov. Tako je ŠZ kasneje vsako leto iskala drugega medijskega pokrovitelja in tako poskušala akciji dati večji Še pred prireditvijo je bilo slišati, da ŠZ ne želi, da bi le-ta izzvenela kot nekakšna pogrebščina, in tako je njen nivo dvignil obisk častnega gosta Srečka Katanca, trenerja naše zmagovite nogometne reprezentance, ki je sprožil val navdušenja v dvorani Športnega centra. Med ostalimi pomembnimi gosti je bil še namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Marjan Jemec, ki je tudi prevzel posebno priznanje ŠZ za pomoč pri izvedbi lanskoletnega srečanja zamejskih športnikov v Ribnici. Lani ga je na primer dobila Občina. Podelitve sta se udeležila še minister za kmetijstvo Franci But ter ribniški župan, ki je skupaj s predsednikom ŠZ Benjaminom Henigmanom udeležencem namenil pozdravne besede. Med najponosnejšimi dobitniki priznanj so bili prav gotovo člani Triatlon kluba Ribnica, saj so bili deležni kar sedmih, klub pa je bil lani tudi sicer ekipno najboljši v Sloveniji. odmev. Glede na to, da je bolj kot uradni del razglasitve pri kabelski TV izpostavljena privlačnost prireditve in akcije, naj bi bil tudi program temu primeren. Povabljena je menda celo ministrica za znanost, šolstvo in šport, "naj" R-Kanalov športnik leta 2001 pa naj bi se s prireditve odpeljal z novim vozilom. A Pahulje Foto Kati Kostanjšek l S > :■ ‘ > 3? DOBITNIKI PRIZNANJ ŠPORTNE ZVEZE RIBNICA ZA LETO 2001 I. Priznanja za športne dosežke na rekreativnem področju Aleksander Radivojevič - Sandi za dosežke v nogometu II. Priznanja za športne dosežke na tekmovalnem področju A) BRONASTO PRIZNANJE prejmejo: 1. Maša Tramte, članica Triatlon kluba Ribnica, za dosežke v triatlonu 2. Linda Pelaj, članica Turistično športnega društva Ribnica, za dosežke v duatlonu 3. Simon Pogorelc, član Triatlon kluba Ribnica, za dosežke v duatlonu B) SREBRNO PRIZNANJE prejmejo: 1. Matej Benčina, član Triatlon kluba Ribnica, za dosežke v duatlonu 2. Bojan Čebin, član Triatlon kluba Ribnica, za dosežke v triatlonu 3. Matija Štimec, član Rokometnega kluba Ribnica, za dosežke v rokometu C) ZLATO PRIZNANJE prejmejo: 1. Triatlon klub Ribnica za dosežke v duatlonu 2. Damijan Kromar, član Triatlon kluba Ribnica, za dosežke v duatlonu 3. Nejc Hojč, član Rokometnega kluba Ribnica, za dosežke v rokometu III. Plakete za dolgoletno delo v športu A) . BRONASTO PLAKETO prejme: Darka Knafelj za delo s predšolskimi otroki in v športni rekreaciji B) SREBRNO PLAKETO prejme: Tomaž Lovšin za dolgoletno delo v kegljanju C) ZLATO PLAKETO prejmejo: 1. Srečko Vrbinc za dolgoletno delo v košarki, športni rekreaciji in športnem novinarstvu 2. Tomislav Vučemilovič za dolgoletno delo v rokometu 3. Niko Bajde za dolgoletno delo v nogometu IV. Posebno priznanje 1. Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez za pomoč in sodelovanje Kešbto Marsikomu ime Bojan Čebin ni neznano, saj, če le berete Rešeto, se je Bojan s svojimi uspehi pojavljal skoraj v vsaki številki. Ja, Bojan Čebin je najuspešnejši slovenski tekmovalec v triatlonu med kadeti. Pa ni dobil samo tega priznanja, ampak z vsemi svojimi prijatelji, tekmovalci iz Triatlon kluba Ribnica so prejeli še posebno priznanje: Triatlonska zveza Slovenije je TK Ribnica podelila priznanje za najbolj aktiven klub po številčnosti, prizadevanjih in rezultatih (5 končnih zmagovalcev slovenskega pokala v duatlonu in 3 končni zmagovalci slovenskega pokala v triatlonu). Z Bojanom sva kar težko uskladila svoj urnik, ampak na koncu sva se le dobila - malo pred treningom plavanja, malo pa po njem. "TRENING, SOLA, JEJST PA SPAT" ali pomenkovanje z Bojanom Cebinom, zmagovalcem v slovenskem pokalu med kadeti v triatlonu Skoraj vedno med zmagovalci Bojan, kdo te je navdušil za triatlon? "Ni me prav posebej kdo navdušil. Nekako smo najprej začeli s plavanjem (6. razred), nato sem šel aprila tako, malo za hec, poskusit na duatlon, nato pa še nekajkrat - na duatlon in triatlon. V 7. razredu sem že zares treniral, v 8. razredu pa so začela padati tudi prva mesta. Treniral sem še bolj zavzeto in tudi s prijatelji iz kluba smo se že dobivali pred šolo in š/Zp/avaf. "Njegov prijatelj, tudi triatlonec, Nejc Arko, pa je brž dodal, da je bila pri odločitvi za triatlon menda posredi tudi neka punca... Bojan se je nasmehnil, sama pa sem si mislila "Le kdo bi vedel?" Kako potekajo treningi, me je seveda nadvse zanimalo, saj biti dober v vseh treh disciplinah, ki jih vključuje triatlon (plavanje, kolesarjenje in tek), ni lahko, zato moraš res zavzeto in z vsem srcem delati ter biti tudi z dušo pri stvari. In Bojan je! 'Treningi potekajo zelo različno, bi lahko rekel -glede na to ali je sezona ali aktivne počitnice ali priprave. Sedaj npr. imamo 4 treninge plavanja in 4 treninge teka na teden, kolesariti pa začnemo v marcu, ko gremo tudi na priprave. Lani smo bili v Medulinu, na Hrvaškem. Tista prava sezona se začne aprila in traja do konca septembra, nato nastopi aktivna pavza (oktober in november), med katero npr. 3 x na teden tečem. Trenirata nas Miloš Petelin in Damijan Kromar. Seveda vsak trening vključuje tudi ogrevanje, saj je zelo pomembno, da si najprej ogreješ mišice - tako mora biti v vsakem športu." In v kateri disciplini je najboljši? "Ja, takole: boljše tečem, solidno kolesarim, v plavanju se pa trudim,” je skromno povedal. Pa brž dodal, daje najboljše, da si zelo dober v plavanju, tako da si že v začetku pridobiš prednost in da "padeš" v prvo skupino, ki se požene na kolesa. Ker Bojan tako pridno trenira, seje s svojimi uspehi uvrstil tudi v slovensko reprezentanco, s katero bo sedaj nastopal tudi na evropskih tekmah. Bojan-tekmovalec in Bojan-dijak, ki hodi tudi na morje (kjer plava, samo tako bolj na "easy") in najraje posluša Sid-dhar-to ter Big foot Mamo... In kako uskladi šolske obveznosti in treninge? "Takole to gre," se je kar na hitro vključil Nejc in Bojan mu je z velikim nasmehom pritrdil, "trening, šola, jejst pa spat. Vse si moraš res organizirati. Nimam nesplaniranega časa. Ko pridem iz šole, pojem, se učim, grem na trening, nato pa se spet učim in ... seveda spanje. Ob četrtkih se mi začne pouk kasneje in takrat treniram plavanje že pred šolo, popoldne se pa lahko več učim," mi je razložil Bojan. "Ja, je kar naporno, pa še vozim se vsak dan in tudi tu zgubim čas. Treniramo pa seveda tudi v soboto in nedeljo. Vse tole, da si znam organizirati čas, in da ko se učim, se intenzivno učim, mi bo zagotovo prišlo vse prav. Mislim, da ravno zato športniki niso prav nič slabši v šoli! Res pa ne vem, kaj bi z vsem časom, če bi nehal trenirati! Ne morem si predstavljati, da bi se npr. prekladal od računalnika do televizije., pa nazaj, kot to počno marsikateri učenci, dijaki." Na katere uspehe si še posebej ponosen? "To so: 8. mesto v Puli (v absolutni konkurenci, nastopili pa so tekmovalci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije), 4. mesto v Rovinju (v absolutni konkurenci), 3. mesto v Slovenskih Konjicah (v absolutni konkurenci), 1. mesto v Celovcu (med kadeti), vse slovenske tekme." In kakšni so cilji? "Dolgoročni cilj je zagotovo tekmovati na olimpijskih igrah, kratkoročni oz. srednjeročni pa čim bolje nadaljevati v slovenskem pokalu. Ko bom letos nadaljeval med mlajšimi mladinci, na tekmah evropskega pokala pa bom najprej "spoznaval evropsko sceno" nato pa upam tudi na kakšen rezultat. Ko enkrat "poskusiš" triatlon, ne greš več stran! Triatlon je eden izmed najbolj zanimivih športov, ne naveličaš se ga, saj je vsaka od treh disciplin res zanimiva. Povedal bi še, da se ti s športom življenje izboljša, imaš bolj kakovostno življenje - mi ne kadimo, ne pijemo, zdravo živimo. Šport je res tisto pravo!! Če treniraš, izkoristiš čisto vsako minuto, hkrati pa tudi veš, da ko narediš trening, si naredil nekaj zase pa tudi za uspeh.“ Če želi kdo sam poizkusiti, kako je na tekmah, se lahko pridruži TK Ribnica na njihovem duatlonu, ki bo v mesecu maju, ali se jim pridruži v samem klubu. Sicer pa poteka trenutno tudi šola triatlona. Zdenka Mihelič Z jesenskega dela tekmovanja 1. rokometne lige za moške ■g V RIBNICI SE ŠE VEDNO IGRA DOBER ROKOMET Pred spomladanskim delom je realno 9. mesto na lestvici Ker je bilo v mesečniku Rešeto zadnje čase precej napisanega o delovanju RK INLES-RIKO, bi se dotaknil le tekmovalnega dela v jesenski sezoni 2001/2002. Že po koncu lanske sezone je prišlo v vrstah ribniškega kluba do zamenjave trenerskega kadra. Dotedanjega trenerja Janeza Ilca je zamenjal Zdeno Mikulin, za svojega pomočnika pa si je izbral Antona Andoljška. Do kadrovskih sprememb je prišlo tudi med igralci. Nekateri igralci (Klemen Ivanec, Rajko Dukič, Tadej Zbačnik, Rok Henigman, Branko Špoljarič) so prenehali aktivno igranti, medtem ko je Natan Hojč zamenjal klub in prestopil v RK Cimos Koper. Tako je ostal zelo mlad kader, saj je najstarejši igralec rojen leta 1977 (Damjan Škaper). Zelo vzpodbudnemu začetku tekmovanja in po zmagah nad novincema Izolo in Sevnico je z realno močnejšimi nasprotniki, kot so Gorenje Velenje, Rudar Trbovlje in Slovan Ljubljana, sledil padec v igri. Pravi šok pa je bila tekma 6. kroga proti ekipi TERMA iz Škofje Loke doma, kjer si je nasprotnik praktično v zadnjem napadu z edinim vodstvom zagotovil zmago. Po pričakovano visokem porazu v Celju je sledilo še eno gostovanje na vročem terenu v Veliki Nedelji. Tam so fantje dokazali, kako se je treba boriti in igrati rokomet, in je bila zmaga prepričljivejša, kot kaže rezultat (23: 25). Kot sem že napisal, je ekipa zelo mlada, zato v zadnjih treh kolih proti renomiranim nasprotnikom, kot so Trimo Trebnje, Mobitel Prule 67 in Prevent Slov. Gradec, več od častnih porazov ni bilo pričakovati. So pa fantje ravno v teh tekmah, kjer je bil nasprotnik zelo močan in kvaliteten, dokazali, da se v Ribnici še zmeraj igra dober rokomet. Mislim, da je ekipa pred nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva sposobna obdržati 9. mesto na lestvici, kaj višjega pa ni realno pričakovati. Omenil bi še, da ima naš igralec Nejc Hojč po jesenskem delu prvenstva s 73. goli 3. mesto na listi strelcev. V jesenskem delu prvenstva je poleg članov v 1. ligi nastopila še ekipa mladincev in pod vodstvom trenerjev Z. Mikulin in A. Andoljšek dosegla solidno 9. mesto, in ekipa kadetov, ki je pod vodstvom trenerja Cirila Andoljška v jesenskem delu brez poraza osvojila 1. mesto v svoji skupini. Tajnik RK INLES-RIKO Marjan Kovačič Rezultati članske ekipe v jesenskem delu: IZOLA: INLES-RIKO 27:34(15: 18) RK INLES-RIKO: SEVNICA 32:26(15:11) GORENJE VELENJE: INLES-RIKO 32:19(13:9) INLES-RIKO: RUDAR TRBOVLJE 25:34(12: 16) SLOVAN LJUBLJANA: INLES-RIKO 32:24(16:12) INLES-RIKO : TERMO ŠKOFJA LOKA 23:24(10:7) CEUE PIVOVARNA LAŠKO : INLES-RIKO 43: 19(20: 10) VELIKA NEDEUA: INLESRIKO 23:25(10:15) INLES-RIKO: TRIMO TREBNJE 21 : 22 (14: 13) MOBITEL PRULE 67 : INLES-RIKO 39 : 25 (21 : 15) INLES-RIKO : PREVENT SLOV. GRADEC 28:34(16: 14) LESTVICA PO JESENSKEM DELU: 1. CEUE PIVOVARNA LAŠKO 21 (-1) 2. MOBITEL PRULE 67 20 3. GORENJE VELENJE 16 4. RUDAR TRBOVUE 13 5. PREVENT SLOV. GRADEC 13 6. TERMO ŠKOFJA LOKA 13 7. SLOVAN UUBUANA 11 8. TRIMO TREBNJE 10 9. INLES-RIKO RIBNICA 6 10. SEVNICA 3 (-1) 11. VELIKA NEDEUA 2 12. IZOLA 2 Po alpinistične izkušnje in podvige v Španijo V sončni Španiji smo bili sicer ribniški alpinisti že kakih 5-krat, letos pa nas je presenetil sneg okrog Barcelone ter nas prisilil odpotovati nižje kot ponavadi, proti Gibraltarju. Ustavili smo se v Alicantu, točneje v Selli. Sella in Alicante, ki leži ob morju, je geografsko približno tako, kot Ribnica in Loški Potok. To je majhna, skorajda modema vasica, v kateri se ti čas ustavi, kjer so ljudje še prijazni in, čeprav si tujec, se radi pogovorijo s tabo in ti razlagajo vaške tričtrače. Prvi dan smo na ta način spoznali policista, varnostnika, varuha nočnega miru, gasilca ter v prostem času upravitelja kampa, vse v eni osebi. Zelo uglajen gospod v policijski obleki je na začetku deloval hudo uradno, vendar se je po rundi - dveh tako razgovoril, da smo se ga komaj znebili. No, od tistega dne naprej nismo imeli z varuhom postave nikakršnih problemov več. Po več manjših pripetljajih smo kasneje dobili streho nad glavo v bližnjem ti. "zavetišču za plezalce", ki ga vodi gospodična Jula, po rodu Nemka in še dokaj sveža v poslu, kjer so ti za slabih 1000 SIT na dan nudili mizo, stol, souporabo kuhinje ter v zgornjem prostoru, natančneje na podstrešju, kakih 1x2 m velik delček tal, kamor si lahko zabrisal svojo spalko in se ves utrujen vrgel nanjo. Poleg tega pa si imel na voljo še ledeno vodo v skoraj neomejeni količini - saj plezalci smo trpežni. Ne morem vam povedati, kako smo uživali. Aha, pa WC je bil tudi nekaj posebnega Tak, BIO, na štrbunk, pri čemer si moral paziti, da nisi sam štrbunknil noter. Vsakič, ko je kdo prijel za wc-papir in se namenil v tisto smer, smo planili v nepopisen krohot in zbijali šale na njegov račun. Drugače pa je naša posadka štela 11 ljudi in 5 žensk. Za prevoz smo si izbrali dva kombija (hvala, Iztok). V Španiji smo preživeli 11 čudovitih dni (izvzemši vožnjo). Obiskali smo Andoro, mimogrede, v njej se ne splača več kupovati, saj jo je EU prisilila, podobno kot naše freeshope, da dvignejo davke in posledično tudi cene. En dan smo se šli tudi igrat turiste v Alicante. Čudovito mesto, čudovita arhitektura, tam najdeš celo lokale, ki so, zanimivo, samo za moške. Notri pa žal nisem bil, ker ni hotel iti nobeden z mano, pa čeprav so nas iz izložbe vabile zanimivo oblečene senjorite, samega pa me je bilo pa preveč sram, tako da se nisem upal prepričati, s čim notri strežejo. Ostale dni pa smo samo plezali, plezali in plezali.Vsi razen Metke, ki ji je specialist do nadaljnjega prepovedal plezanje zaradi poškodb obeh zapestij in kolena. Imeli smo srečo z vremenom, bili smo namreč v nekakšni kotlini, ki nas je varovala pred vetrom. Lepo okolje, dobro vzdrževane smeri, pa tudi gneče ni bilo. Lep uspeh sta dosegla Urh in Boštjan (Bacek po domače), saj sta splezala 7c+. Tudi Mitja je splezal zgornjo sedmico (fr - po francoski lestvici), ostali pa smo se ustavili takole pri zgornjih šesticah (fr). Pa saj smo bili na dopustu, ne na tekmi. Na starega leta dan pa je bilo tako veselo, da smo bili celo mi, sicer vsega hudega vajeni plezalci, presenečeni. Od sangrie, hrane, do artističnih vložkov z bruhanjem ognja ter afriških tam-tamov, ki jih je Metka dodobra ogrela Vse to je ustvarilo čarobno vzdušje, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Okrog dveh, treh pa smo počepali v spalke, saj nas je qutraj čakala dolga pot domov. Vaš najljubši Dejan (v sliki in besedi) P.s.: Plezalni krožek je ob pon., tor., čet od 17. do 18. za OŠ in od 18. do 20. ure za vse, ki niso osnovnošolci. Sicer pa pokličite Aleša na tel. 041-903 445 RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Mag. BRANE KOZINA Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. Vzgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izzivpo "brskanju" v arhivu in iskanju "nečesa novega". Besedila objavljamo v izvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni. OBČINSKEMU ZBORU RIBNICA - G. TOMŠIČ, 15.1.1910 NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN... XIII. del želimo da nam Visoki deželni odbor dopustil da vzdržuje vsaka vas svoje kar imajo tudi druge občine.... Skoz 24 lajt smo redili slepo in slaboumno Uršulo Petek pa ni čutila pomankanja ker je bila lepo rejena. Pozneje smo jo dali v Lublansko hiralnico ker je umrla l.sušca 1.1... Dve tretini je plačevala vas sama in eno tretino občina Ribnica. Isto naj stori tudi vas Laze, ker smo imejli do lanskiga leta večidel po 4 ali 5 ubogih za oskrbovati pa se ni niti eden pritožil... RAZGLAS • ŽUPANSTVO V RIBNICI, 26.6.188? Ker seje vže na tastarim pokopališču v Hrovači že skorej ves prostor ponucal za pokopavanje mrličev, tako de se bo moglo v kratkem na lanovo pokopališče pokopavati, se more radi na vsaki način novo pokopališče prej ko je mogoče izdelati. Torej se daje s strani Županstva Ribniškega naznan-je vsim posestnikam, katire dolžnost veze novo pokopališče delati, de pripeljujo vsaki 10 vozov per-sti pa ne iz vode kakšnigu gnilega žugunju, do zadni-ga julija tiga leta, to je v enim mesecu, kuker bo ku-teri bolj prilko imel pripeljati, perst naj vsaki iz svoj-ga zemlišča perskrbi in pripelja prej ko je mogoče. Vsaki naj se zglasi katiri bo pripeljav pri Zobcu v Hrovači. Da se vsaki zapiše, ko pripelje. OBČINSKEMU URADU V RIBNICI • OKRAJNO GLAVARSTVO V KOČEVJU, 18.12.190? megleno vreme pogled v daljavo, ter na takih mestih kjer se ceste ne more pregledati, kakor zlasti na križiščih, na oskih cestnih ovinkih, kadar se zapelje v duru, kadar se pelje iz hiš, potem na mostovih, v ozkih ulicah, kjer se dva voza ne moreta izogniti, kadar je ne navadno živahen promet ali je zbranih več ljudi. 2. Motorna vozila (automobil in motorna kolesa) morajo imeti znamenja, ki so jih določila oblastva (črka v latinski pisavi in arabska številka). Znamenja je narejati v črni pisavi na belem dnu v dobro čitljivih pismenkah. Znamenja je vzdrževati v dobrem stanju in dobro čitljiva. Med vožnjo se ne smejo niti do cela niti deloma zakrivati. Ako treba jih je na vožnji večkrat osnažiti prahu in cestnega blata. 3. V zaprtih krajih se ne sme voziti z odprto izpuhal-no cevjo. OBČINSKEMU URADU V RIBNICI - DIREKTOR POŠTE EV BR-ZOJAVA ZA SLOVENIJO, 21.10.1920 Podpisano ravnateljstvo naznanja, da seje pri poštnem in brzojavnem uradu Ribnica na Dolenjskem otvorila dne 15. oktobra tl. telefonska centrala z javno govorilnico in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. 0KR0ŽNICA-ŽUPANSTV0 RIBNICI, 10.12.1925 Vsaka šola je velike važnosti. Oglejmo si najprvo ljudsko šolo. Pred 40 leti je bilo na Kranjskem 81% analfabetov. In sedaj? 86 000 naročnikov ima družba sv. Mohorja. To je delo ljudske šole. Ravno tako velike važnosti za trgovski in obrtniški stan so obrtne nadaljevalne šole. Vsi učenci, oziroma pomočniki morajo pri "zavezah" napraviti izpit... Brez pouka na obrtni šoli izpit ni mogoč. Občine - kjerkoli so ustanovljene obrtne šole jih podpirajo z denarnimi prispevki, ker vedo ceniti vrednost šole... Ribniška občina ni prispevala v 16 letih niti toliko, da bi plačali razsvetljavo. Iz subvencij seje izplačevala. Nič čuda turej, da ima naša obrtna šola ob sklepu računa vedno primanjkljaja 700 - 800 K in po drugih šolah pišejo preostanke. Zato stavim predlog: občinski zbor skleni, da se obrtni šoli dovoli 200 K subvencije na leto. Ta postavek je za 50 K manjši kakor on na Bledu. Pristavim samo tole: ako občina ne prispeva gotovega doneska se obrtno nadaljevalna šola s koncem tekočega leta zaključi. Borimo se za meščansko šolo v Ribnici in to je prav. Ne uničimo tedaj obrtne šole, kjer že obstoji. Nikdar več se ne bo otvorila. Za trg Ribnico in za občino ribniško bi ne bilo častno to. IZJAVA ■ PREBIVALCEV GORIČE VASI, 15.1.1911 Potpisani posestniki Goriče vasi protestiramo proti skupnim vzdrževanju ubogih naše občine in .HSŠETO ...na določila ministerske naredbe z dne 27. 9. 1905... za obratovanje avtomobilov in motornih koles in posebno na sledeče paragrafe: 1. V zaprtih krajih brzina nikakor ne sme biti večja nego 15 km na uro (brzina lahkega voza). Zunaj zaprtih krajev vozna brzina ne sme presegati 45 km na uro. Nikakor se ne sme voziti hitreši nego 6 (šest) km na uro (kakor gre konj v slop) kadar brani V smislu cestno policijskega reda se opozarja vse hišne lastnike, da redno snažijo hodnike pred svojo hišo, in kadar je ledeno se ima posipati z peskom, pepelom ali žaganjem da ne bode drsno, in da se kedo ne poškoduje, ker je za vsako poškodbo človeka, ki bi jo pri padcu vsled zanikernosti hišnega posestnika dobil, dotični hišni ga lastnik odgovoren. 55 O D K^l stek: % * *, ♦. ^ 5 *• 11 v >' % V % n # w sl gji m* ^iv-^e!», l-%' v»; ^ ‘.; v •> $ * x - k % * * * «n # * ,. p % ♦ '<,:■•• v', *>'>y # 'iv ? ;v> \ W t# *fc. ., •A» - *» ,l| - # > ’ , 17 : • . T a V i A *Ä ‘ ^. *1 L- ^ Si ♦ > # p» : :s ^ % •v.%* p iiw. lp!i ^ • * f/j p I KUD A'D'B? TEATR t Iv» .* •, "i w ^ ;.■ *% a-#vBs* % * ^ fci % v # ^ i _________ » * ■ •;#•'* »v.-, .■- s11- .♦a- I •.% j- #. 10 «i m ;fl s > % v , ^ % \ » \ e \ ■>.. % \ % .. č , . % ^ NOSIMO JO V SVOJIH OČEH, LASEH, ÜSESIH, USTIH V ROKAH IH H06AH IH V SVOJI " 8. februarja - ob 19.uri