Nekaj o nčiteljski plači. V pretečenih desetih letih se je pri nas Slovencib res veliko hvalevredaega za napredek in zboljšanje ljudskih šol storilo. Sozidalo se je veliko čisto novih, krasnih in za podučenje prav pripravnih šolskih poslopij; stare pa, ki so bile premajhine, so se popravile in zvečale; v dostih krajih, kjer je bilo preveč otrok za enega učitelja, se je določila dostojna plača še za drugega učitelja ali pomočnika; veliko mestnih ljudskih šol, kjer sta poprej po dva učitelja podučevala, se jepovzdignilo v glavne šole s štirimi razredi, kjer po trije ali štirje učitelji s šolskim vodjem mladino podučujejo. Ko se je tedaj toliko novih šol vstanovilo, število podučiteljev zeld poniaožilo in dosti glavnih šol lepo vredilo — prašajmo: Kako so se pa kaj plače za učitelje vstanovile, in kako učitelji svojo odločeno ia terdo zasluženo plačo dobivajo ? Kadar se kaka nova šola vstanovlja, se po navadi napravi ,,Fassion", v kterem se plača za učitelja določi, in ker v sled knjige političnih šolskih naredb st. 105. §. 167. ne sme nobeden učitelj na deželi manj kakor 150 gold. plače imeti, se pri nas vendar učiteljska plača skoraj nikjer spod 200gold. ne določi, ampak večidel od 200 do 300 gold. in sicer po okoliščinah krajev in premoženji Ijudi, v nekterih krajih več, v drugih manj. Dohodki učiteljevi toraj niso v vsakein kraju enaki, in tudi pota, po kterih se dobivajo, so jako različne. Po nekterih farah so učit. služb tako vredjene, da dobiva učitelj svojo plačo po beri, naroreč: pšenico, vino, ajdo, predivo, in ker je učitelj tudi vecidel cerkovnik, tudi nekaj cerkvenih prihodkov i. t. d. Ce so taki dohodki v ,,Fassionu" po nizki ceni zarajtani, se tam pa tam že toliko nabere, da človek pošteno — brez glada — živeti zamore. Vse drugače pa je tam, kjer je učit. plača v denarjih določena in človek takorekoč na golih krajcarjih živeti mora. Ako dobi učitelj 200gold., ali naj bo 300 gold. v denarjih, pomislimo, da mora za to tri službe opravljati. Zavoljo mnogih in težavnih šolskih opravil mora pa učitelj hlapca iraeti, da namesto njega mežnari; toda hlapcu je treba naj manj 40 gold. brez hrane , ali pa 20 s hrano plačati. Koliko potem še učitelju ostane? Ali more učitelj s tem denarjem sebe in svojo družiao pošteno živiti in si še kak potrebni časopis ali kakšne koristne bukve omisliti? Pa še vse bi bilo, in tndi s teini pičliini krajcarji bi človek zadovoljno živel, ko bi jih saj redno in v pravem času dobival; toda Bogu se usniili, še to se ne zgodi! Xa papirju je sicer aa taako zapisaao, koliku dobi učitelj od farnianov, pa to je le na papirju, in zraven ni nič določeno, kdaj in od koga bo učitelj plačo dobival. Zatoraj so učitelji prisiljeni, da sami plačo od Ijudi pobirajo ali beračijo: lo pa ti je pravi smes ! Ljudje iniajo aavado, da učitelju o polovici leta plačujejo pol, in o drugi polovici pol. —Pride pol leta, človek si misli: Zdaj boni veadar denar dobil. Pa glej! aekoliko jili plača o pol leta, drugi pa odlaša, jo do druge polovice, ia veliko jih je , ki bi radi plačali o Xikoli. — Da se pri taki plači učitelju slabo goditi mora, si vsaki lahko misli. Rcs je žaloslao! Ueitelji so za to, da bi otrokc kersaasko izrejali , to je, da bi bili pravični, pokorni deržavljaai, pobožni krisljaai, in da bi si s pomočjo te časae omike tudi za imi svetu neminljive zaklade aabirali. Ali niso to težke ia svete aalogc za učitelja? iu za vso to skerb tolika plača? ! — Rekel bi znabiti aekteri: Take neniarneže, kteri nočejo o pravein časti plačati, kar so dolzni , aaj pa učilelj pri dotični gosposki toži, ia gosposka bo žc pripoaiogla, da bo učitelj svoje dobil. Kaj pa, da je trcba tudi tožariti ljudi; toda povein vam, Ijubi bravci, da tožba ae liasai dosti: za kar človek o božiču toži, dobi koinaj o kresu, ia če liodius taieao prosit ia piigaajat, da bi se njegova prošaja zastran dolžaikov kmali rešila, ga gospodje Ic s potprpežljivostjo tolažijo: ali takp poterpežjivosti je človek kmali do gprla sit; želodec pa le prazea ostane. ,,Uie Magenvrande reiben sich" je enkrat nekdo rekpl. V poterpežljivosti se sicer inora vsaki uritelj vaditi, ali taka poterpežljivost, kakor jo apkteri učiteljpni zavoljo ajili plače priporočujejo, aaj gre rakoni žvižgat! — Tudi podučiteljem se v tej zadevi včasih slabo godi, posebno, če svojo plačo pri sreajskili župaaijali dobivajo. Koniaj pričaka kaki revež, ki aiina okroglpga v žppu, da je ,,dpa erstea" in že zjutraj za raao jo potegne s kvitaaco v žepu k županu. Ze pred dunni stoje ia prali s škorpnj otresaje si misli: l)a bi Bog dal, da bi denar dobil ! \a vrata ko zajček plašljivo poterka, in na resno bcsedo ,,herein" odpre vrata. V izbo stopivši se župaau do tal prikloae, tcr mu kvitanco ponižno poda. Župan kvitanco prebravši , lepo učitelja pogkda zgovorjaje, da ravno zdaj ni denarja v kasi, zatoraj naj za nekoliko časa poterpi, in da nsj drugikrat pride. Kniali jo revež zopet drugič priseka k župaau denarja iskal, ali žetia na vratib stoječa inii hitro pove, da žtipana ai doma. Toraj zopet nič! Tretjikrat šp le znabiti dobi nčitelj pri župan« svoje terdo zaslužene beJiče. Tako beraštvo in veselje do olrok in šole se ne strinja! V nekterih krajih se pa učilpljeni zastran stanovanja slabo godi'. Ker aimajn samostnjnega stanovanja v šoli, so prisiljpni se po drugih kotili potikati. Farmaai obljubijo tudi stanovanjc za učitelja plačati, ali kaj poniaga, ki le obljubo ob letn ae spolnejo. Hišni gospodar pride le ucitelja tirjat; ta pa se aa farmane zgovarja, toda gospodar kiaali učitelju staoovanje odpove. Tako sp v nekein kraju na Dolcnskcm dvema revpžema godi. Vsako leto sta pod drugo streho, pa lc zavoljo tega, ker gospodar denarjev za stanovanjc dobiti ae morp. Tpga so tedaj krivi tisti niožje, ki iiaajo dolžaost, denar od Ijudi pobirati in ga potem učiteljem odrajtovati: pa namesto da bi to storili, se raje vtikujpjo v take šolske reči, ktere toliko razumejo, kakor zajic na bobea. Iz (pga vsaka poštpna duša lahko previdi, kakosladek je tu pa tam učiteljski staa. Poinislimo dalje še žalostne nasiedke, kteri iz vse te revščine izliajajo. Vsakemu učitelju je neobohodno potrebao, da ima poštenjp in vpljavo pri Ijudeh. Je pa to siromašaemu učitelju mogoče? Ce učitelj svoje borne plače o '/,2 lota ali pa še takrat ne dobi — med tpin časoni pa živ v jamo i(i ne more — je prisiljpa pomoči pri primožnišis Ijudph i.skati, to jc, na posodo prositi. To pa j<: ravno tista gosta mpgla, ktpra vse dnigo lepe čednosti, ktere znabiti še inia, zatpnmi', in ga tako počasi ob vso čast in vpljavo, brez ktere ucitelj skoraj obstati iip moro, pri Ijudph pripravi. Kaj pa da se povsod dobijo Ijudjp, kleri v sili človeku radi pomagajo, ali vecidpl pa tudi kmali s perstom za človekom kažpjo in vpijpjo, da loliko pa toliko jp dolžaa, zraven pa nič ne pomislijo, da so tudi drugi učitelju dolžni, ia da rcvež večidet le po zanikernosli drugih Ijudi v dolgovih brede. Revščina in vedna skerb, se iz tc jame re.šili, pa tudi odvrača od učitelja vse tiste lastaosli, ktere so nm v njegovem stanu zelo potrebne. Učitelj mora biti zvpst v spolnovanji svojili dolžno.st; ajpgovo serce mora z Ijubeznijo ia gorečnostjo, svojim učencora pot do prave sreče kazali, napolnjeno biti. On mora poleg vseh napak, ktere otroci v šoli in zunaj soie naključijo, krotek ia poterpežljiv biti, se za vsako učno uro pridno ia marljivo pripravljati, vsaki dan z veselim obrazom v šolo stopiti in takorekoč zmiraj veselega serca biti. Lepo vas prosim, more li učitelj, ki je v revščini ia v nadlogah, to storiti? Kako bi mogpl človpk dolžaosti svojega stanu z veseljem in na tanko spolnov.ati, ko vidi da sc mu njegova kervavo zaslužena plača povsod terga, zmanjšujc in acredonia odrajtuje? kako aiore učitelj z Ijubeztiijo in gorečnostjo svoje učence podučevati, ko spoznu, da inu skoro nobena živa duša zato hvaležna ni ? kako bi bil kdo pri terdovratuili, debeloglavili ia spačenih otrocili krolak ia poterppžljiv, če ve, da poleg vsega Jppega ravaanja more Ic pomanjkanjo in siroiuaštvo terpeti? kako bi sc človek - znabiti lačen ia žejin — za učne ure pripravljal, ali kako je inogočc z veselim obrazoni med svoje učence stopiti ali ziniraj vesclega sorca biti, ko je glava polna skerbi, kako se bo živelo? Kaj jc tedaj storiti , da bi si! učiteljem o tej reči pomagalo? Sliši se , da se bodo dpželni zbori zopet kmali odpcrli. Takrat bo loraj čas , da bi učilelji svoje ranc deželaini poslancom odkrili ia prosili ponioči. Zatoraj naj bi ubogi učitclji iz vseh krajev z druženo močjo prošnjo zastraa zboljšauja učiteljskih dohodkov dcželniui poslancom v prevdarek predložili. Prosilo bi se poscbno za lo, da bi deželni zbor sklenil in poterdil, da bi učitelji njiliovo plačo d<ibivali ali pri županih, ali pa — kar bi aaj bolje bilo — pri dačnih vradali, da bi ne bilo treba vpč pri Ijudeh za svojo plačo beračiti.. Ce bi cakrat ucitelji lo doscgli, kar že tako dolgo želijo, bi gotovo vsi dolžaosti švojpga slaau bolj z vescljein, kakor dozdaj spolnovali, zraven se pa (udi v njihovern stami ia poklicu ziniraj bolj omikati in olikati prizadevali, kar pa sicer skoraj ai niogoče; zakaj, rcs je, kar je gospod Einspieler v ,,Stimaica aus Innerostorreich" pisal: ,,Wir brauchcn in jedpr Hinsicht praktisch gebildete — dabci aber gut bcsoldele Volksschullehrer". c . . . .