PLANINSKI VESTNIK
Na istem festivalu je dobila nagrado tudi TV novinarka Marjeta Keršič Svetel za svoj lanskoletni film Čredo. Enako priznanje je prejel samo še film Podzemna reka ameriškega avtorja Michaela Brovvna Glede na to. da so bile to pravzaprav vse festivalske nagrade, je mogoče reči, da sta slovenska avtorja pobrala glavnino. Poleg tega pa je slovenska IV redaktorlca v okviru tega festivala pripravila še (edino) retrospektivo, slovenskega gorni-škega filma od Ravnikovega V kraljestvu Zlato roga iz leta 1931 do Likarjevega Jalovca iz leta 1993.
Slovensko podeželje
Kot je zapisal recenzent v Sporočilih popotniške sekcije Avstrijskega Alpenvereina, je v jugovzhodnem kotu alpskega loka ostal v Karavankah in Kamniških Alpah deloma pod naravovarstvenim režimom ohranjen veličasten gorski svet in Izjemno bogata kulturna krajina, ki je daleč stran od množičnega turizma. Ingrid Pilz, navdušena planinka in fotografka, vabi s prepričljivimi panoramskimi fotografijami in informativnimi besedili, da bi odkrili to čudovito pokrajino. Več kot sto njenih predlogov za ture od lahkih planinskih pohodov do gorskih in plezalnih tur pelje na gorske vrhove, na stare planšarije, k ljubkim jezercem in slapovom. Popotnik bo odkril divje romantične soteske In podzemske zaklade, kapniške in ledene kraške jame. kot tudi zapuščene rudniške jaške, v katerih so 300 let dolgo kopali rudo. Predstavlja doline z zapeljivimi kraji, njihovo zgodovino in umetnostne zaklade, prebivalce in njihove navade. Opisi rastlinskega sveta zaokrožijo sliko tega naravno ohranjenega predela.
Knjiga je nekakšna monografija, planinski vodnik in popotniški priročnik obenem, za območje Kamniških Alp, ki so biser Južnih apneniških Alp, pa je zdaj edini vodnik v nemškem jeziku. V vodniku na planinske ture, ki ga je mogo-
Ritem
SLAV1CA ŠTIRN
Potno cvetov, lepe misli -turi a planini.
Tišina z meglo
-	družno -igra simfonijo.
Smreke
-	lepotice -se zibljejo v ritmu.
Sledim muI
če vzeti iz knjige, je za vsako turo posebej natančno popisana vsaka tura posebej, ob vsaki pa je tudi skica poti z vsemi potrebnimi podatki.
Nagrade za slovenske gorniške filme
Film Čredo je nastal že konec lanskega leta kot samostojen slovenski projekt redakcije rednih televizijskih mesečnih oddaj Gore in ljudje, ki jih pripravlja nacionalna TV Slovenija oziroma redaktorlca Marjeta Keršič Svetel. Z besedilom Milana Romiha, sinhronizira-nim v angleščino, in z odlično glasbo Rudija Pančurja je film takoj začel uspešno pot po festivalih gornišKIh filmov. Med drugim je že dobil nagrado mesta Teplice na Mednarodnem festivalu gornlških filmov Teplice nad Metuji na Češkem, nagrado RAI Aosta na festivalu FIFAD v Les Oiableretsu v Švici, nagrado za najboljšo režijo na festivalu Alpe Adria Cinema v Trstu in Srebrno planiko za najboljši film o gorah na festivalu Vila de To-rello v španski Barceloni. Film, ki na poetičen način sledi sanjarjenju o gorah in življenju v njih, je uredništvo v sodelovanju z Založbo kaset in plošč RTV že letošnjo zgodnjo pomlad izdalo na kaseti VHS, izkupiček pa namenilo družinam ponesrečenih gorskih reševalcev v Turški gori. Kaseta stane 2000 tolarjev, naročiti jo je mogoče na TV Slovenija, Gore in ljudje, 1550 Ljubjana, Gore in ljudje, poleg slovenske pa je mogoče kupiti tudi angleško verzijo. Kratki film Matjaža Fistrovca ■■Brez«, posnet leta 1994, pa je dobil že osem mednarodnih nagrad in dve domači, Badjurovo in Viktorja, kar pomeni, da je to v tujini največkrat nagrajevan slovenski film. Kot vemo, gledalce uspešno prepričuje o moči človeške volje, kakršno je pokazal Mirko Lebar, ki se je - invalid brez nog - samo z rokami povzpel na vrh Mont Blanca. Kot se je pokazalo nazadnje, je prepričal ljudi tudi v kanadskem Vancouvru, kjer je bil od 27. februarja do 1. marca letos prvi festival gomiških filmov.
Po propadu Turistične agencije Vas so zainteresirani ustanovili Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki ima svoj sedež v Celju. S skupnim vzorno urejenim in preglednim katalogom, za katerega je besedilo pripravila Darja Verblč, se je 180 kmetij predstavilo širši javnosti. Domačim in tujim turistom ponujajo, da svoj prosti čas izkoristijo za počitek in aktivne dejavnosti, kot so stik s tradicijo kmečkega življenja, ogled kulturne dediščine v okolici, kolesarjenje, sprehodi v naravo in drugo. Med temi postojankami so nekatere tudi nad 1000 metrov visoko v naših planinah ali pa ležijo ob znanih planinskih poteh. Naj naštejemo nekatere za planince najbolj zanimive.
Nad ali le malo pod 1000 metrov visoko ležijo turistične kmetije, katerih lastniki so Neža Krivec - Perk (1230 m) in Saša Suhadolnik -Covnrk (1226 m) v Logarski dolini, Terezija in Jože Kovše - Medved (944 m) ter Konrad Arbajter (970 m) v Skomarjlh. Jožica Mernik - Ramšak (945 m) na Padeškem vrhu in Angela Pačnik (1000 m) v Resniku, vsi nad Zreča-mi, Jože Meglic - Pr' Tlč (1070 m) v Potarjkih nad Tržičem, Pavel in Jernej Dolenc (900 m) na Četeni Ravni nad Poljanami, Albert Go-steričnik - Ovsen (1000 m) pod Uršljo goro ter Marjan Tovšak -Turičnik (1000 m) na Golavbaku nad Šmartnim na Koroškem. Ob Slovenski planinski poti se lahko ustavimo pri naslednjih kmetijah: 353