TEORIJA IN PRAKSA let. 56, 1/2019 305 institucijo, ki je omogočala ne samo razvoj družbenih odnosov, ampak tu- di neke vrste “varnostno ventiliranje” družbe in tenzij v njej. Knjiga sledi logičnemu zaporedju. Prvo poglavje se pokriva z naslovom. Ukvarja se s konkretnim primerom maščevanja kot družbene institucije v Kopru sredi 17. stoletja. Čeprav bi po našem mne- nju to poglavje moralo biti zadnje, ker obravnava konkreten primer, pa je morda dobro, da je prvo, saj bralca tako še bolj pritegne k branju. Analiza o sporih družin Tacco in del Bello je z vidika današnje situacije še kako ak- tualna. Dve pomembni družini (danes dve pomembni državi) se spopadeta zaradi konkretne zadeve. Posledice so jasne – sledi poskus rešitve zadeve, a ker zadeva ni družbeno dokončno rešena, se klobčič še bolj zaplete in zato pride do maščevanja. Maščeva- lec pobegne, družba pa opravi svoje delo. Četudi maščevalca ni in ostaja v prostovoljnem izgnanstvu, je pritisk družbe v smeri, da se morata sprti dru- žini spraviti, močan. In se spravita. K temu ju namreč implicitno prisili prav družba, ki ju obdaja. Spor med tema družinama bi namreč oteževal delova- nje koprske družbe, pa tudi politično delovanje podestaja (predstojnika ob- činske uprave) in beneško vladavino. Za obče dobro je tako pomembno, da se stare zamere pozabijo. In kako bi se to dalo storiti lepše, kot s poroko, ki dokončno poudari pomen družbe nad posameznikom? Drugo poglavje knjige je veliko bolj teoretsko. Rdeča nit je vprašanje reševanja sporov skozi družbene ri- tuale in faze. Avtor natančno opiše Boštjan UDOVIČ Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani Darko Darovec Vendetta in Koper 1686 Annales Press, Koper 2018, 207 strani, 23,00 EUR (ISBN 978 9616732 406) Vprašanje reševanja sporov je eno pomembnejših vprašanj sodobnih mednarodnih odnosov, saj v teoriji velja, da sta konec 19. stoletja in zače- tek 20. stoletja prinesla prve korake k mirnemu reševanju sporov. Ti proce- si naj bi bili nekakšen rezultat narav- nega razvoja mednarodne skupnosti, ki je v 19. stoletju postajala vse bolj kompleksna, hkrati pa tudi vse bolj fragmentirana. Vestfalski red in Na- poleonova “napaka”, ki je zbudila na- cionalna čustva v Evropi, sta namreč povzročila, da je iz nekaj pomembnih akterjev, ki so v začetku 19. stoletja ustvarili ravnotežje moči, naenkrat nastala množica akterjev, ki so med seboj spletali različne odnose in tudi za reševanje sporov uporabljali različ- ne tehnike. Ko so se tehnike mirnega reševanja sporov na dvostranski ravni pokazale kot neučinkovite, se je pro- ces mirnega reševanja sporov pre- maknil na multilateralno raven. In še nekaj desetletij je minilo, da se je do- končno institucionaliziral v 33. členu Ustanovne listine Združenih narodov. Knjiga Vendetta in Koper 1686 je tako med drugim dokaz, da se iz zgodovine nismo veliko naučili. V knjigi avtor(ji) prikažejo procese mir- nega reševanja sporov kot družbeno TEORIJA IN PRAKSA let. 56, 1/2019 306 delu avtor s kirurško natančnostjo opiše postopke in načine reševanja sporov, hkrati pa jasno poudari vlogo družbe pri tem. Edino, kar ostaja ne- znano, je, kako so se ti spori umeščali v hierarhijo takratne družbe. To, kar je pri Vendetti zelo natančno obdelano, morda tu deloma umanjka. Ne glede na to je treba priznati, da je tudi ta del izjemno bogat s podatki, analizo, pa tudi z družboslovno-humanistično noto progresivnega razvoja družbe in njene moči pri izvajanju kaznovalnih ukrepov (do njenih različnih članov). Z vidika jezikoslovja je izjemno bogato četrto poglavje, ki se ukvarja z jezikom maščevanja. Avtor(ji) v tem razdelku ustvari(jo) velik slovar stro- kovnih terminov v različnih jezikih. Ti resda izhajajo iz latinskega jezika, pre- vode pa lahko najdemo v angleškem, italijanskem, nemškem, črnogorskem, albanskem in slovenskem. Seveda ne gre le za aktualne izraze, ampak tudi za historične. Kot tak ima ta razdelek še večjo dodano vrednost, saj daje uvid in možnosti za raziskovanje tudi na jezikoslovnem področju. Knjiga se zaključi z neke vrste pov- zetkom, ki pa ni opisen, ampak intero- gativen. V njem si avtor, povzemajoč dognanja, postavlja nova raziskovalna vprašanja o pomenu mirnega reševa- nja sporov v družbi srednjega in no- vega veka in danes. Na ta vprašanja ni jasnih odgovorov, tudi zato ne, ker jih ni mogoče dati. Terjajo namreč razis- kavo in ponovno odkrivanje stvari, ki smo jih nekoč že poznali, pa smo jih zaradi kratkega zgodovinskega spo- mina pozabili. Knjiga je izjemno delo. Ni klasična dilemo ritualov in procesov v sistemu reševanja sporov, kjer po sporu nasto- pi druga faza, faza maščevanja, nato pa tretja, faza sojenja. Če danes pozna- mo predvsem sojenje po črki zakona, je v tistih časih vladalo predvsem soje- nje v duhu zakona. Zakon, ki ga je do- ločila družba, ni bil za vse enak. Tako, kot tudi danes ni. “La legge e’uguale per tutti” je dokaz, da zakon ni enak za vse. Če bi bil, tega ne bi bilo treba na- pisati na stene italijanskih sodišč. A vr- nimo se k vsebini knjige. Avtor v tem poglavju pojasni štiri stopnje obreda v javnih zadevah. Prvi korak je izraz spoštovanja (avtor ga imenuje hom- mage), ki se izrazi v različnih oblikah (darilo, prvi priklon, immixtio manum ali flexibus genibus). Če sta prva dva bolj “posvetna”, izhajata druga dva iz krščanske doktrine. Vsekakor je na- men prvega koraka izraz spoštovanja do tistega, h kateremu prihajaš. Korak dalje je t. i. fides, izraz pripadnosti, pre- danosti oz. privrženosti (odvisno od stopnje). Naslednji korak je umestitev (investitura), ko se posamezniku pri- zna ali dovoli privzeti položaj, ki mu gre. In končno, v primerih reševanja sporov pride do položaja Pace Perpe- tua – večni mir, ki vzpostavi most med poprej sprtima stranema. Te štiri faze so izjemno pomembne za razvoj sred- nje- in novoveškega sistema reševanja sporov. Vsekakor pa je prvi pogoj za njihovo delovanje družbena legitima- cija, pa tudi družbena aktivnost, ki te faze vzdržuje in krepi v odnosu do posameznika. Teoretičnemu poglavju sledi em- pirični del, ki obravnava reševanje konfliktov v Istri v 13. stoletju. V tem TEORIJA IN PRAKSA let. 56, 1/2019 307 kamenčki počasi vzpostavljajo mozaik vedenja in znanja o tem, kako spore reševati na načine, ki bodo koristili ne samo stranem v sporu, ampak celotni družbi. Knjigo velja vzeti v roke, bralcu pa priporočam, da si zanjo vzame čas. Zahteva namreč temeljito in zbrano branje, predvsem pa sprotne razmisle- ke o tem, v kakšni družbi in v kakšnem svetu živimo ter v kakšnem svetu želi- mo živeti in delovati. knjiga lokalne zgodovine, četudi se do- bršen del teksta bere kot tak, ampak je knjiga, ki sodi na police svetovnih knji- žnic. Gre za delo, ki se ukvarja z eno od ključnih družbenih praks, ki jo do- življamo vsak dan, a se z njo zares ne ukvarjamo. Ker se odvija sama od sebe in sama po sebi. A v družbenem svetu in v svetu podružbljenih odnosov je tematika mirnega reševanja sporov več kot obdelana. Takšni dragoceni