Isz listov —1 »Beseda o naši prosveti«. Pod tem naslovom je v Domoljubu dne 5. III. daljša razprava, ki pravi med drugim tudi sledeče: Če 'bi nam bilo mogoče imeti točen vpogled v razna nadzorniška noročila in zahtevane referate, ki prodajajo dolgčas po skladovnikih raznih pisarn, bi našli tam vso mogočo potrebno in ncpotrebno navlako, zaman pa foi na splošno iskali tako v poročilih kakor v kvalifikacijskih listinah pohvalno besedo ali priporočilni stavek za odlično nravstveno in vcrsko vzgojo šoloobvezne mladine. In tako se v mnogoterih poročilih mnogokrat prikazujejo brezverni desničarji in skrajni levičarji kot najboljši učitelji in vzor-vzgojitelji. Najbrž je na to mislil tudi prosvetni načelnik dr. Sušnik, ki je v svojem poročilu banovinskim svetnikom izrečno omenil, da bo treba poslej posebno skrb posvečati vzgojni strani šolskega dela. — Zato bi morala biti naša učiteljišča, če so res naša, že pri izbiri prosilcev za učiteljišče nad vse natančna. Ni najbolj važno, katerega spola je prosilec, še manj, iz katerega stanu iprihaja in s kakšnim uspehom je dovršil srednjo šolo in če mu je Bog dal dar petja in muzike. Važno pa je, da je priglašenec za učiteljsko šolo nravstveno ncoporečen, veren in da prihaja iz družine, ki je v vsem svojem dejanju in nehanju dejansko brczkompromisno katoliška ... Načelo nc pozna kompromisa in starše slovenskih katoliških otrok bi načelno smeli poučcvati samo učitelji in učiteljice, ki resnično katoliško čutijo in mislijo. — Učitelje, veri in Cerkvi nasprotnega mišljcnja lahko zaposlimo povsod dru>god, samo nc pri šolski in izvenšolski vzgoji mladine. •—1 O aprovižaciji je naslov članka v »Trgovskem listu« z dne 3. marca, v katerem zasledimo tudi naslednje: Zlasti razni zadružni funkcionarji so v tem oziru posebno agilni. Tako skušajo tudi s svojimi strankarsko političnimi vplivi doseči, da bi preskrbovalni uradi dodelili skoraj vse razpoložljive količine zadrugam, da bi morali celo trgovci kupovati pri zadrugah. Predpis, da se morajo vsem dodeljevati količine v skladu s količinami, ki so jih dobivali v 1. 1939., za te ljudi sploh ne velja in žal jc treba dositaviti, da tudi ne za nekatere preskrbovalne urade, ki bi pa seveda morali ta predpis striktno upoštevati. j- Znova opozarjamo odgovorne činitelje, da pazijo na to, da se bo vsa aprovizacijska akcija pravilno izvajala. To je nujno potrebno, če se hoče, da bo imela uspeh in da ne bo rodila samo slabo kri. Če morajo ljudje že trpeti pomanjkanjc, nočejo prenašati še krivic. — Konkretnih pritožb o nerednostih v aprovizacijiski akciji je bilo na pristojna mesta ipodanilh žc zadosti, a vse te pritožbe se obravnavajo z lahkoto, kakor da so čisto postranskega pomena. To pa ni res, ker je uspeh aprovizacijske akcije odvisen od tcga. kako sc izvaja v podrobnostih, kajti pri vsakem racioniranju odločajo vedno le podrobnosti. Samo takrat, kadar je blaga dovolj, so podrobnosti lahko manj važne, danes pa blaga ni zadosti, kcr drugačc tudi ne bi imeli kart. Kadar iso karte, mora teči vsc kakor po vrvici in, če tega nekateri lokalni potentati nočejo uvideti, jih je pač treba spraviti k pameti. To pa jc naloga osrednjih aprovizacijskih ustanov in oblasti. —1 Šestnajst učiteljev pred sodiščem. V Mačvi se je pred časom začela akcija za postavitev Učiteljskega doma. V ta namen je bil izbran ijpravni odbor iz vrst učiteljstva. Med zbiranjem prispevkov pa so se zgodile velike zlorabe z denarjem. Člani odbora so si na dcbelo izposojali nabrani denar na brezobrestna posojila. Večji del izposojencga denarja nato sploh niso vrnili, tako da je pri vsej akciji nastala vclika škoda. Iz blagajniške knjige so bili iztrgani kar celi listi. Ugotovili so, da samo blagajnik dolgujc odbaru 42.000 din. Oblasti so odredile preiskavo, ki jc dovedla do tega, da so positavili 16 učiteljcv pred sodišče. (»iSlovenec« 8. febr.) —1 Sto deset let srbske osnovne šole v Trstu. Te dni obhaja stodesetletni jubilej srbska osnovna šola v Trstu. Ta šola še danes deluje tako, kakor je delovala pred 110 leti. V srbski in hrvatski javnosti so se na viden način spomnili njenega res častitljivega jubileja. (»Slovenec« 8. febr.) —1 »Življenski stroški so zopet narasli,« tako posnemamo po »Slovencu« z dne 8. marca pod istim naslovom tudi sledečo statistiko: Gibanje indeksov posameznih skupin jc bilo naslednjc, če vzamcmo za podlago cene avgusta 1939 kot 100: avg. 1939 jan. 1940 febr. 1941 prehrana 100 165,6 165,2 obleka in obutev 100 175,5 186,4 stanovanje 100 100 100 kurjava in razsvetljava 100 132,9 132,9 skupni indeks 100 153,3 155,8 Iz tega pregleda je razvidno, da so življenjski stroški narasli od avgusta 1939 do februarja 1941 za 53,3 %, do konca februarja pa že za 55,8 %. Pri posameznih skupinah viditno, da so najbolj narasli stroški za obleko in obutev, od avgusta 1939 do februarja 1941 za 86,4 %, nadalje za prehrano za 65,2 % (ti stroški so bili januarja cclo nckoliko višji), najmanj pa so narasli stroški za kurjavo in razsvetljavo, in sicer za 32,9 %. Izdatki za stanovanje so ostali ncspremenjeni. —1 Naše uradniško vprašanje. »Delo« (Beograd) piše o naraščanju števila državnih uradnikov v Jugoslaviji ter navaja sledečc zanimive primerjave: »Dočim gledamo pri nas na tako težek in škodljiv pojav zelo malomarno in neprestano narašča nczdravo razmerjc med onimi, ki so zaiposleni v gospodarstvu in med drugimi, ki sio šli v državno službo, so v drugih državah potcgnili močno mejo v tem pogledu*. Pri nas pride na 10.000 prebivalcev povprečno 199,3 državnih uradnikov (to sc -ravi na 50 državljanov 1 državni uradnik), v Nemčiji pa n. pr. le 137,7, v Italiji 156,3. V Avstriji je znašalo to število 106,3, na Madžarskem znaša 89, na Angleškem cclo samo 80,5. Nekaj teh podatkov dovolj zgovorno pove, da bi bilo potrebno zamisliti se ob njih in nato skleniti kakršne koli že zaključke«, končuje »Delo«. Tu pa niso všteti šc banovinski in občimsiki uradniki. (»Slovencc« 6. marca.)