viasiio aemisKe aruzbe д DELO LETNIK 34 £jasilo delniške družbe Alpina --- 1 • • ^1- Združenje delniške druzoe o pvrslovanju v petek, 5. julija so se sestali člani združenja (delničarjev Alpine, da bi obravnavali gradivo za zasedanje skupščine, ki bo 3().julija. Združenje delničarjev je bilo organizirano v oktobru, lanskega leta in so k njemu pristopili skoraj vsi udeleženci notranjega odkupa in interne razdelitve, ali povedano bolj po domače. |>koraj vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki so v fazi lastninskega preoblikovanja Zamenjali svoje certifikate za delnice Alpine. Tako ima združenje (1922 delničarjev) v rokah ^5.1% vseh delnic Alpine. 4,9% jih imajo no-'fanji delničarji, ki niso člani združenja (170 delničarjev), 40% pa takoimenovani zunanji del-ničarji (Pokojninski in Odškodninski sklad ter ^aksima 1 in 2). Delnice članov združenja Pomembno vplivajo na sprejem skupščinskih ^ločitev, saj skupščina delničarjev (sestavljajo Jo notranji in zunanji delničarji) ne more sprejeti nobene odločitve, za katero ne bi preko vodje 'druženja glasovali člani združenja. Sklepi, za atere glasuje vodja združenja na skupščini, pa sprejemajo prav na sestankih, kot je bil v P®'ck, 5. julija. Če hočemo ohraniti in nadaljevati namen združenja in če nočemo, da bi Alpina niorda nekoč prešla v tuje roke (s tem mislim •udi v last ljudi, ki bi znali izrabiti naše slabe '■■cnutke in pokupiti večji del naših delnic) lahko 'druženi delničarji prav na naših sestankih to ahko preprečimo. Za zadnji sestanek se je najavilo 129 članov ^druženja, ki naj bi zastopali 1055 notranjih delničarjev oz. 52% vseh delnic združenja. Na ^^stanek je prišlo 75 članov, ki je zastopalo delničarjev, oz. nekaj manj kot polovico ''seh delnic združenja (44,5%). Najpomembnejši točki, ki jih je združenje 1 favnavalo, sta bili letno poročilo in razpore-""ev dobička za leto 1995. Letno poročilo je predstavil generalni direktor Franci Mlinar. Včasih smo temu rekli zaključni račun, danes pa letno poročilo sestavljajo poslovno poročilo z računovodskimi izkazi, bilanco stanja in izkaz uspeha, finančni tokovi, plani za tekoče leto. (nadaljevanje na 2. strani) Skupščina delniške družbe bo 30. julija v torek, 30. julija ob 13. uri bo v Sindikalni dvorani Alpine 3. seja skupščine delniške družbe Alpina, d.d. Na skupščino ste vabljeni tisti delničarji, ki niste člani združenja, saj bo člane združenja na skupščini zastopala Jana Erznožnik. (Jradivo za dnevni red s predlogi sklepov je na vpogled v tajništvu generalnega direktorja in v pravni službi, kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije v zvezi z najavo udeležbe. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika skupščine, dveh preštevalcev glasov, notarja v vlogi zapisnikarja 2. Sprejem letnega poročila za leto 1995, z mnenjem nadzornega sveta 3. Sprejem sklepa o razaporeditvi dobička za leto 1995, z mnenjem nadzornega sveta 4. Imenovanje revizorja družbe za leto 1996 r ^rambni minister Jelko Kacin je obiskal Alpino (str. 2) Dopust kot investicija Ko se lotimo kakršnegakoli dela, nenadoma začutimo utrujenost, pomanjkanje koncentracije, pomanjkanje volje ali idej. Takoj vemo, oddahniti se moramo. Podobno velja za oddih oh koncu tedna in sedaj,^o so pred nami dopusti -vemo, da je to prilika,'Ћа »si napolnimo baterije«. To vedo celo najbolj zadrti kapitalisti celo v najbolj izkoriSčevalskih družbah. Torej, gre za investicijo v obnavljanje in ohranjanje moči, zdravja, fizičnih in umskih zmožnosti. Tu .se pokrivajo interesi tako podjetij (delodajalcev), kot nas posameznikov, delavcev. Lahko bi sedaj govorili ali imamo oddih ob pravem času, .чај kolektivni dopust ta manever omejuje. Poslovni cilji, način dela in organizacije tu pomenijo določen dejavnik smotrnosti in nesmotrnosti hkrati. Verjetno bi veljalo delovni čas (in čas dopustov) še nekoliko preštudirati. Morda pa le ni odvisno od muhavosti naših partnerjev?! Seveda pa je pred nami še odločitev, kako dopust, ki bo, sploh izkoristiti. Ali na morju (oz. toplicah), ali v planinah, v aktivnem oddihu ali tevejevskem spremljanju olimpijade. Ali .sploh imeti dopust, če nam finance tega ne omogočajo. Ali pa imamo morebiti preveč dela doma. Tako verjetno razmišlja v.sak od nas; tako bi lahko kramljali, kaj je bolj pametno, če nam pamet .sploh lahko pomaga. Če mene vprašate, je še najbolje, da .se odločite za tisto, kar vas veseli, ali da se ukvarjale s tistim, kar si če dolgo želite. Pa če je to obisk Triglava, kakšne kulturne znamenitosti v svetovnih prestolnicah ali pa pometanje okrog hiše ali nekajdnevna izolacija. Skratka, tu smo pa res .svobodni, »denarnica" in druge razmere nas tu ne bi .smele pretirano vnevoljiii; se bomo pa lotili tistega, kar zmoremo. Naj končam ta priložnostni sestavek z željo, da bi .se imeli čim lepše, kjerkoli že boste. Nejko PODOBNIK kronika DOGODKOV li strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad..- Združenje delniške družbe... (nadaljevanje s I. str.) Ker Alpina spada po Zakonu o gospodarskih družbah pod velike družbe, morajo biti računovodski izkazi tudi revidirani (pregledani s strani revizorjev). In ker ima Alpina v večinski lasti že Alpino Italijo in Alpino Cro., mora biti izdelana in revidirana tudi konsolidirana bilanca. Naj povzamem le nekaj najpomembnej.ših ugotovitev iz ob.šimega poročila generalnega direktorja: Leto 1995 je bilo za delovno intenzivne panoge in izvoznike ter s tem tudi za Alpino Se naprej skrajno neugodno. Tečaji tujih valut so tekom celega leta zaostajali za inflacijo, kar je povzročalo manjši priliv tolarjev, ki srno jih prejeli za prodane devize bankam. Obremenitve Kacin obiskal Alpino Sredi prejšnjega meseca je Alpino obiskal obrambni minister .Felko Kacin. Sestal seje z generalnim direktorjem, direktorjem proizvodnje in predstavniki športnega programa. Slovenska vojska je namreč med našimi največjimi kupci, zlasti na domačem trgu. Zanjo izdelujemo posebno obutev za specialno planinsko enoto. To dejstvo pa hkrati ne pomeni le, da dobimo nekaj naročil, temveč je tudi svojevrstna promocija, saj naše specialne enote sodelujejo s podobnimi enotami iz držav, ki so vključene v »partnerstvo za mir«. Vedno ko vadijo skupaj z našimi rojaki, obiščejo tudi učni center v Bohinjski Beli in pregledajo tudi ustreznost opreme, med katero je tudi naša obutev. To nam omogoča, da bi morda v prihodnosti kdaj izdelovali obutev tudi za druge države, če bodo ugotovili, da smo v vseh pogledih konkurenčni (funkcionalnost, kakovost, cena). Če je obutev enake kakovosti, včasih odloča sprejemljiva cena. Kot kaže, bomo za slovensko vojsko še delali. Seveda gre za proračunskega porabnika, kar pomeni, da je razpis za tovrstno sodelovanje vsako leto znova. Velja omeniti še dejstvo, da smo se s podpisom asociacijskega sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji izognili morebitnim zapletom oz. količinskim omejitvam, kar zadeva izvoz v države Evropske zveze. V mislim imamo kontingente, ki so veljali za izvoz nekdanje Jugoslavije v Evropo. Ker v državah nekdanje Jugoslavije proizvodnja šele oživlja, bodo tudi te države koristile del teh izvoznih kontingentov, ki jih je doslej le Slovenija. Kot že rečeno, smo se s podpisom asociacijskega sporazuma izgonili ne le omejitvam, temveč tudi s tem povezanim 20 % (zaščitnim) carinam, to pa je velika pridobitev, so še ugotovili na sestanku z ministrom Kacinom. N. P. Jana Erznožnik, vodja združenja delničarjev plač so previ.soke v primerjavi s tistimi, ki jih imajo razvite države in tudi obrestne mere presegajo od tretjine do polovice tistih, ki jih plačujejo naši konkurenti po svetu. V preteklem letu smo proizvedli manj obutve kot v prejšnem letu, predvsem na račun manj izdelane končne obutve pri kooperantih, deloma pa tudi zaradi manjšega števila zaposlenih.V izvoz smo prodali 82 % obutve, preostanek pa preko lastnih prodajaln in grosistične prodaje na domačem trgu. Kar se tiče investicij je bil aktiviran nov stroj za direktno nabrizgavanje podplatov, nabavljeno je bilo večje število sodobnih čevljarskih strojev in druge opreme, odprta je bila tudi industrijska prodajalna v Žireh. Kljub razkoraku med gibanjem inflacije in zaostajanju v rasti tečajev, smo uspeli zadržati nivo plač, ki jih določa kolektivna pogodba. Dosegamo najvišje povprečne plače med pomembnejšimi podjetji znotraj panoge, krepko pa zaostajamo za povprečjem celotne industrije in še več za celotnim gospodarstvom. Leto 1995 smo zaključili z minimalno pozitivnim rezultatom. Tudi za to leto ugotavljamo, da smo velik del ostanka namenili za plačilo obresti, najetih za financiranje rednega poslovanja in realizacijo investicij. Ob koncu leta je vrednost vseh sredstev Alpine znašala 62 miljo-nov DEM.Viri za pokrivanje sredstev pa so naslednji: 53% je delniškega kapitala, 24% je kreditov in 23 % obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti. Ob ugotovitvi, da preveč dohodka namenjamo za obresti, bomo morali najti cenovno ustreznejši vir financiranja, če želimo, da bo del pozitvnega rezultata ostal tudi za delničarje. Za leto 1995 izkazujemo čisti dobiček poslovnega leta v višini 2.696.(KK),(K) SIT. Glede na to, da še nimamo doseženih rezerv v višini 10 % osnovnega kapitala (do sedaj 7,9%), naj bi dobiček, dosežen v letu 1995 razporedili na rezerve. Tako bi rezerve dosegle 8% osnovnega kapitala. V letošnjem letu nadaljujemo z deli, ki smo jih planirali. Izdelati nameravamo 1.825.0(K) parov obutve, realizirati skupno prodajo 79 mil. DEM in doseči dobiček 4(X).000 DEM. v teku so priprave na področju organiziranja: program Športne obutve, program modne obutve in domača prodaja, kjer bo vodenje posameznega programa prevzela ekipa, sestavljena iz direktorja programa in vodij razvoja in tehnologije, proizvodnje, nabave in prodaje. Da bi dosegli večjo kakovost proizvodov in s tem tudi višje cene, bomo pričeli s postopkom vpeljave sistema ISO 9(K)I in formiranjem sektorja kakovosti. Po predstavitvi letnega poročila je generalni direktor še povedal mnenje revizorjev firme Delloitte & Touche iz Ljubljane, ki so v celoti pregledali poslovanje Alpine in tekoče poslovanje Alpine Italia in Alpine Cro, brez začetnega stanja in izdali pozitivno mnenje, kar pomeni, da poslovne knjige in rezultati izkazujejo realno stanje. Namestnik predsednika nadzornega sveta seje v poročilu nadzornega sveta o obravnavi letnega poročila, strinjal z ugotovitvami uprave in revizorjev in poudaril, da so pred izdajo pozitivnega mnenja letna poročila Alpine in z njo povezanih družb, temeljito pregledali. Pri tem je Se dodal, da izkaza stanja in uspeha za Alpino Sports (ZDA) in A-t-E (Nemčija) nista vključena v kon-solidirano bilanco Alpine, ker je Alpina manjšinski lastnik in je to tudi v skladu z računovodskimi standardi. Alpina Sports je poslovno leto zaključila z normalnim rezultatom, medtem ko je rezultat firme A-t-E slabši cxl pričakovanega-vendar je nadzorni svet dobil zagotovilo skupščine te finne in odgovornih, da bo leto 1996 zaključeno z normalnim rezultatom. V razpravi, kije sledila po predstavitvi poročila, je bilo ugotovljeno, da člani združenja zaupajo ugotovitvam uprave, nadzornega sveta in revizorjev. Postavljeno pa je bilo tudi kar nekaj vprašanj. Med drugim tudi, ali je v razmerah kakršne so, realno pričakovati, da bo planiran dobiček za leto 1996 v višini 400.(X)0 DEM tudi dosežen, in ali je dobiček iz leta 1995 v višini 3().(XK) DEM rezultat konsolidirane bilance. Generalni direktorje pojasnil, daje to dobiček iz poslovanja Alpine in ne tudi obeh povezanih firm. Kar zadeva planiranje dobička, naj bi bil 'a tudi dosežen, če se negativna tečajna politika ne bo nadaljevala in če se bodo tržne razmere stabilizirale. Postopoma pa naj bi dolgoročno Alpi"^ v normalnih razmerah dosegla od 1,5 do 2 mili' jona DEM dobička. Na vprašanje, kako bomo spremenili strukturo kapitala, je generalni direktor odgovoril, da trenutno struktura kapitala za nas precej neug'"'' na. Veliko dajemo za obresti bankam (od 2,5 i^i' lijona do 4 milijone DEM). Zato тогаШО poiskati cenejši vir. Verjetno bo treba iskati vir^ v dodatnem vlaganju v Alpino, z izdajo nove emisije delnic. Trenutno tečejo razgovori Z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki je ^ kapitalskim vložkom pripravljena pomaga" Alpini. Alpina jih mora prepričati, da bo dolgO' ročno gledano, poslovala pozitivno in s teni dvignila tudi vrednost delnic. Seveda je o teffl preuranjeno govoriti, če do tega pride, bo o tem vsekakor odločala skupščina. Tudi tu bo odločilno vlogo odigralo združenje delničarjev, saj cilj Alpine, da več kot polovica kapitala ostane še vedno v lasti notranjih delničarjev. Dll0^vljenj( kronika DOGODKOV 1% Strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Pri predstavitvi nove organizacijske strukture so se pojavili pomisleki, ali taka organizacija ne bo povečala stroSkov in režijskih del. Generalni direktorje pojasnil, daje cilj nove organizacije v 'em, da bo zagotovila boljšo izbiro in zadovoljstvo kupca. To vsekakor ne pomeni kapitalsko delitev Alpine na 3 dele, vodstvo še vedno Ostaja enotno (uprava in poslovodni svet), operativno vodenje pa prevzema vodstvo programa. Vsekakor pa bo delitev dela na programe šla do liste mere, za katero se bo smatralo, da je še ■^cionalna. Nova organizacija naj bi zaživela z 'ctom 1997, v času njenega oblikovanja pa bodo dane tudi možnosti pripomb. Na vprašanje ali bodo ISO standardi prinesli (isto. kar od njih pričakujemo, saj vemo, da zahtevajo precej administracije, stroškov in časa, delamo pa precej po domače, je generalni direktor odgovoril, da še ni čisto določeno ali bodo to 'So standardi ali kakšna druga oblika, s katero bomo dosegali boljšo kvaliteto, in s tem tudi boljšo prodajo. Z obstoječo kvaliteto ni mišljena Samo kvaliteta končnih izdelkov, ampak celotno kvalitetno poslovanje. Kvaliteta dviguje povpra-^vanje po proizv(xlih in deloma nadomešča feklamo, ki je draga. Res je tudi. da včasih delamo preveč »po domače«. Odgovornost lahko lažje ugotoviš, če je /opisana. Seveda pa se mo-fa zapisano tudi dosledno izvajati. Dodatni stroški, ki bodo nastali z uvajanjem sistema kakovosti. se bodo pokrili z boljšimi rezultati, ki jih bo ta sistem ob doslednem izvajanju tudi prinašal. Odgovor na vprašanje, kako nadzorni svet Ocenjuje bodočo organizacijo Alpine, je dal njegov predsednik Bogo Filipič. Po sklepu nadzornega sveta, ki ga je le ta sprejel januarja letošnjega leta o pomembnejših poslovnih odločitvah, je uprava dolžna pred sklepanjem pridobiti mnenje nadzornega sveta. O vseh teh Vprašanjih se nadzorni svet in uprava pred odločitvijo dogovarjata na skupnih sejah. Tudi sprejem sklepa o organizaciji je prcdhcxino Vezan na soglasje nadzornega sveta in nadzorni Svet je v tem primeru dal soglasje za predvideno organizacijo. Na vprašanje ali damo dovolj na reklamo in Ugotovitev, da kvaliteta brez reklame ni dovolj. je generalni direktor odgovoril, da smo glede na razpoložljiva sredstva premajhni, da bi na svetovnem trgu postavili konkurenčno reklamo, v tujini reklamiramo predvsem preko naših distributerjev. Na domačem trgu poskušamo biti čim več prisotni. Trenutno se dogovarjamo tudi o celostni podobi Alpine, reklamo pa delamo tudi z uveljavljanjem lastnih blagovnih znamk, tako na domačem kot tujem trgu. Na vprašanje kako bo sprositetev carin vplivala na konkurenčnost Alpine, je generalni direktor odgovoril, da smo se že dosedaj posluževali uvoza in izvoza preko firme Alpina Italia. Nov carinski zakon pa je z zahtevnim administrativnim spremljanjem in kompliciranimi postopki temeljito posegel v takoimenovani »uvoz zaradi izvoza«. Na koncu razprave o letnem poročilu je generalni direktor odgovoril tudi na vprašanje kako se izvajajo pritiski na razbremenitev gospixlarst-va in ali je Alpina deležna nekaterih ugodnosti, ki jih je dobila konkurenca. Povedal je, da je Alpini ukrep vlade o znižanju prispevnih stopenj in obdavčitve, ki naj bi po obeh sklepih dosegli 6 % znižanje, prinesel 250.(KK) DEM netto efekta. Poleg tega kandidiramo na vse razpise ministrstev, vendar na žalost tu denar dobi le tisti, ki je že v izgubah. Po končani razpravi je bil soglasno sprejet sklep o potrditvi letnega poročila in sklep o razporeditvi dobička na rezerve. Soglasno sla bila sprejela tudi sklepa o imenovanju revizorjev za leto 1996 (revizorji bodo isti kot za leto 1995) in potrjeni organi skupščine. S tem je bil dnevni red sestanka združenja namenjen obravnavi skupščinskega gradiva zaključen. Torej bo Jana Erznožnik na skupščini glasovala v skladu s sprejetimi sklepi v imenu vseh članov združenja. Ob zaključku so bili člani združenja informirani, da je v teku sprejem nove zakonodaje v zvezi s prometom delnic. Maja poteče namreč tudi dvoletni rok prepovedi prometa z delnicami, ki smo jih pridobili v fazi lastninskega preoblikovanja Alpine. Do tega datuma bo verjetno sprejela tudi ustrezna zakonodaja, člani združe- Nova telefonska centrala Junija smo dobili novo sodobno digitalno ISDN telefonsko centralo, ki omogoča hitrejši "ačin komuniciranja brc/, motenj... Z dograditvijo javnega omrežja od Kranja d« Žirov, bo naSa centrala Šele dobila pravo vlogo - predvideno naslednje leto. To pomeni, da bomo dobili štirimestno pozivno številko, /. možnostjo direktnega kli-tanja na vsako interno številko. Odpadli bodo analogni računalniški mode-"li, ker bomo računalnike priklopih neposredno na telefonsko linijo. Bistvo te pridobit-je petkratno hitrejše prenašanje podatkov bre/. motenj. Kol ste verjetno že opazili, je tudi posredovalno mesto (telefonistka ) v vratarnici. Marko KAVCIC Telefonistka je odslej v vratarnici nja pa bomo z novostmi na tem področju, seznanjeni na sestanku, ki bo sklican prav v ta namen. Marinka TUSEK Barzni 1e4Pt(l)ičck Borza vrednostnih papirjev - del sekundarnega trga vrednostnih papirjev, na katerem se organizirano in po vnaprej določenih pravilih trguje z vrednostnimi papirji. Borza sama pri prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev ne sodeluje niti za svoj račun niti za račun koga drugega. Pomembna naloga borze je sprejem vrednostnih papirjev na borzo, saj se na borzi trguje le z vrednostnimi papirji, ki so bili nanjo uvrščeni. Uvrščeni vrednostni papirji morajo izpolnjevati za sprejem določene, sorazmerno stroge pogoje. Prav tako se borznega trgovanja lahko udeležujejo le poprej sprejeti člani borze. Tudi ti morajo izpolnjevati določene pogoje. Borza zagotavlja transparentnost trgovanja na ta način, da objavlja tečaje in druge podatke v zvezi z vrednostnimi papirji, ki na njej kotirajo. Borzni indeks - ponavadi tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev, ki kaže na razvoj tečajev določenega trga vrednostnih papirjev v celoti oziroma na razvoj tečajev le nekaterih skupin vrednostnih papirjev. Investitorjem služi kot pokazatelj trenda na trgu. Pri nekaterih indeksih se pri izračunu upoštevajo le posebej pomembne delnice (indeks z ozko bazo), pri drugih pa vse delnice, ki na določenem trgu. npr. borzi, kotirajo (indeks s široko bazo). Poleg širine baze je zelo pomemben tudi način tehtanja vpliva določenega vrednostnega papirja na indeks. Utež so lahko različne vrste kapitalizacij (borzna ali knjižna) ali pa tudi promet v določenem obdobju. Indekse izračunavajo lahko borze ali pa tudi banke, borzno posredniške družbe ter gospodarski časopisi. V svetu najbolj znani indeksi so Dow Jones Index (New York), Deutscher Aktienindes-DAX (Frankfurt), CAC 40 (Pariz), NIKKEI (Tokio) in Financial Times Index - Footsie (London). špekulacija - ravnanje, kije usmerjeno v pridobitev dobička na temelju pričakovanih cenovnih razlik, posebej pri vrednostnih papirjih, devizah, nepremičninah itd... Pri padajočih borznih tečajih kupuje špekulant vrednostne papirje v prepričanju, da bo tečaj v prihodnje narasel in obratno. Ker obstaja hkrati tudi tveganje, da se ta pričakovanja ne uresničijo oz. da tečaji še naprej padajo, tvega špekulant izgubo. Za tržno izravnavo so poklicni borzni špekulanti (banke, borzni posredniki) nepogrešljivi. Špekulacija ne samo, da poživlja borzno trgovanje, temveč hkrati tudi izboljšuje prometnost vrednostnih papirjev. Preko učinkov špekulacije se lahko izravnajo tržna cenovna nihanja, ker špekulant kupuje takrat, ko so po njegovem mnenju cene nizke, in upa, da bo prišlo do dviga tečajev in obratno. Špekulacija tako lahko učinkuje z namenom tržnega uravnavanja, cenovne izravnave in izravnave tveganja. Ena izmed vrtst špekulacijskih poslov so tudi termin-ski posli z vrednostnimi papirji (špekulacija »i la baisse« in »a la hausse«). kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta^ sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.. A & E in razmere na nemškem trgu Kot je bralcem Delo-življenja najbrž že ponano, je Л & K mešana firma Elana in Alpine ла prodajo v Nemčiji, ki deluje ud leta 1983. Klan ima v firmi večinski lastninski delež, Alpina sedaj le 25 odstotni delež; z majhnim deležem je udeležen tudi g. Drossier. Naloga firme je trženje izdelkov Elana in Alpine na nemškem trgu, pri čemer firma prodaja še nekatere druge i/delke, ki smiselno dopolnjujejo prodajni program (npr. smučarske palice, vezi, maže). V letu 1995 je A & E dosegla 19,5 milijona mark prometa, delež Alpine v skupnem prometu pa je znašal okoli 20 %. V primerjavi z letom prej smo lani prodajo Alpininih izdelkov (pancerji, tekaški, trekking in snowboard čevlji) količinsko povečali za 43 %, vrednostno pa za 29%. Kar zadeva razmerje na nem-Skcm trgu športne opreme, bi veljalo izpostaviti naslednje značilnosti: - recesija v nemškem gospodarstvu: 2-3% gospodarska rast zadnjih let se je ustavila; za letos napovedujejo ničelno rast, kar vsekakor zmanjšuje splošno konjunkturo, tudi športnih artiklov. - padec realnih plač: po zadnjih podatkih so realne plače v Nemčiji v zadnjih treh letih padle za približno 3 %. Nominalne plače rastejo približno toliko kot inflacija (okrog 2-3 % letno), vendar so se v zadnjih letih obremenitve plač povečale (nov prispevek za razvoj bivše NDR), tako da so realne plače padle. Tudi to negativno vpliva na povpraševanje. - stagnacija oz. nazadovanje alpskega smučanja; prodaja smuči in pancerjev stagnira ali celo pada, pa ne zaradi zim, ki so bile zadnja leta še kar normalne. Delno prevzema del »klasične smučarije« snowboard, delno pa so se ljudje zaradi cenejših avionskih poletov preusmerili s smučanja na zimske počitnice v toplih krajih, ki so postale bolj dostopne in nič dražje od npr. smučanja v Avstriji. - eksplozivna rast prodaje ro-lerjev; prodaja »in-line skates« (Nemci so kar povzeli ameriški izraz) se je po nekaterih ocenah v zadnjih dveh letih podeseterila (od 300.000 parov leta 1994 na predvidoma približno 3 milijone letos), kar pomeni šestkrat toliko, kot je prodaja smuči ali pancerjev. - strahotna konkurenca: Na največjem trgu Evrope, kar združena 80-rnilijonska Nemčija vsekakor je, hočejo prodajati prav vsi. Kakšni so v teh razmerah obeti 7.a prodajo Alpininih izdelkov? - prodajo pancerjev bomo letos, v primerjavi z lanskim letom, nekoliko povečali, k čemur sta nekoliko pripomogla lepSi design, ustrezne barve ipd. ter zmerne cene. - tekaških čevljev bomo prodali približno toliko kot lani; naš položaj na trgu je pri tej obutvi dokaj konstanten. - trekking čevljev bomo letos prodali nekaj manj kot lani. »Trekking boom«, kije bil v Neinčiji pred nekaj leti, je upadel, vse hujši pa je cenovni pritisk konkurence. Zaskrbljujoče za Alpino je, da tudi Italijani že izdelajo cenejše izdelke, kot jih lahko ponudi Alpina. - snowboard čevljev bomo sicer prodali malo več kot lani, vendar s prodajo nismo zadovoljni. Izdelki so po funkciji in kvaliteti dobri, močno pa zaostajajo po izgledu. Alpini nikakor ne uspe ujeti stila oz. »look-a«, ki je tipičen za snowboard obuvala. - rolerje bomo predstavili na sejmih Ispo in Friedrichshafen v avgustu, kar pomeni začetek prodaje za leto 1997. Zelo škoda in žalostno je, da je tu Alpina zamudila pomembnih začetnih nekaj let. Če bi razvoj nadaljevali po prvem poskusu pred leti, bi prišli na trg med prvimi in imeli danes že dober položaj. Tako pa prihajamo med zadnjimi, zato se bo veliko težje uveljaviti. Po mojem mnenju je Alpina v tem primeru zamudila najboljšo priložnost na področju novih programov, ki jo je imela v zadnjih dvajsetih letih. Na vseh programih opažamo, da izdelki, izdelani v Sloveniji, cenovno vedno težje konkurirajo ne samo izdelkom iz Azije in Južne Evrope, ampak tudi npr. italijanskim in francoskim izdelkom. Tu gre gotovo za cel splet različnih vzrokov, od sistemskih vplivov (tečaj, obdavčenje dela) do inovativnosti. produktivnosti, organizacije itd. V cenovno vse težjih razmerah je vedno manj manevrskega prostora tudi za A & E, ki mora z delom cene (maržo) prav tako pokriti svoje stroške. Sedanji koncept firme A & E pomeni relativno dobro pokrivanje trga (potniki, skladišče, hitro servisiranje ponaročil, prodaja razpršena preko 3000 kupcev). stroški takega pokrivanja pa so 25-30% prodajne cene. Predstavniki Alpine v zadnjem času odpirajo dilemo, ali preiti bolj v smer »agenture« (agent izpelje posel do naročila, dobava je direktno iz tovarne, potnikov ni, možnosti hitrih ponaročil ni). Tak koncept bi bil cenejši, vendar je možno na ta način obdelovati le manjše število večjih kupcev, kar pomeni večjo odvisnost od majhnega števila kupcev. Problem je tudi to, da je naša stopnja servisa v športni panogi čisto običajna in da se nekateri poskusi »agenture« niso dobro obnesli. Odločitev o tem, v kakšno smer se bo A & K razvijala v bodoče, je vsekakor v rokah lastnikov (Elan, Alpina), pri čemer se je treba zavedati prednosti in slabosti različnih alternativ. Najpomembnejše za uspešno delo tako Alpine kot njenih zastopnikov pa bi bilo, če bi v bodoče na redke nove tržne priložnosti reagirali hitreje, torej pravočasno. Tega, kar je Alpina pri rolerjih izgubila z nekajletno zamudo, ne more nadomestiti še tako velika produktivnost ali še tako skrbno varčevanje. Tudi pri trženju velja, da »možnost izgubljena ne vrne se nobena!« Tomaž KOŠIR Kakšna bodo končna naročila Na sejmih Garda in v Budimpešti ugodni odzivi na našo kolekcijo v času od 15. do 19. junija smo se udeležili sejma Expo Riva Schuh v italijanskem mestu Riva del Garda, kjer smo predstavili novo kolekcijo /a pomlad-poletje 1997. Na posodobljenem razstavnem prostoru nas je obiskalo veliko poslovnih partnerjev, ki so si z zanimanjem ogledali našo ponudbo in naročili vzorce. Prav tako pa smo navezali poslovne stike tudi t. novimi kupci, kjer si, vsaj od nekaterih na novo sklenjenih poslov, veliko obetamo. Glede na naročila vzorcev lahko rečem, da je bila kolekcija dobro sprejeta, in veseli me, da naši kupci niso izbirali samo klasičnih modelov, temveč so naročili tudi precej na novo razvitih, bolj modnih modelov. Letos so v trendu izredno močne barve; poleg tradicionalnih (črne, temno modre in beige) prevladujejo bela, rdeča, zelena, oranžna pa tudi rumena barva-Kupci so vzorce izbirafi v vseh teh barvah, vprašanje pa je, kakšna bodo potem dejanska naročila za proizvodnjo. Topa predstavlja velik problem pri ocenjevanju naročila materialov v pravih barvah, da gw bodo naši dobavitelji lahko pravočasno proizvedli in dobavit' Poleg široke palete barv je bilo značilnost letošnje ponudbe na sejmu velika izbira čevljev s široko prirezano (tako imenovano »kare«) konico ter široko »čolasto« peto, k' Trgovina v Franciji C.C.V. v Epinalu, kjer prodajajo tudi našo obute* kako POSLlJJiMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. je nagibala celo navzven (v •rikotni obliki). Posebno veliko ponudbe v tej smeri je bilo pri san-ilalah, ki so bile v vseh barvah in ra-'lifnih materialih (od nape do '^kastih materialov). Imele so še ^"0 skupno lastnost, da so bile "redno odprte pri prstih. Seveda pa je bilo še vedno pred-Mav^ene precej »klasike« in tudi "^ši kupci so po teh modelih precej posegali. Novi oddelek za proizvodnjo Vzorcev v obliki rink sistema je že Pnčel z izdelovanjem vzorcev, ki so bili naročeni na sejmu (potniška 'kolekcija) in upamo, da jih bomo 'ahko letos pravočasno izdelali in '^dobavili našim kupcem. Vsi se Tioramo namreč zavedati, kako pomembno je, da kupec dobi naše ^zorce pravočasno, da jih lahko "^rsti v izbor modelov, ki jih bo prodajal v svoji trgovini. Kajti, če kupec naših modelov do svojega 'zbora ne dobi, le-ti niso izbrani v 'kolekcijo, ki jo prodajajo v trgo-^'nah, za nas pa to pomeni, da kas-"^^j^ega naročila ni. Poleg sejma v Italiji smo se letos marca prvič udeležili tudi sejma obutve in drugih usnjenih izdelkov v Budimpešti, kjer smo predstavili kolekcijo jesen-zima 1996/97. Ta sejem nam predstavlja »odskočno desko« za osvajanje vzhodnega trga in ker je bil odziv dober (dobili smo nekaj novih naročil), nameravamo na tem sejmu razstavljati v septembru. Takrat bomo lahko, poleg že predstavljene kolekcije na Gardi, predstavili tudi modnejši del kolekcije, ki se vsako leto razvija po sejmu v Italiji in je namenjen za domači trg (predvsem modnejša obutev in obutev za mlade). Mislim, da je udeležba in predstavitev naše kolekcije na tovrstnih sejmih velikega pomena, saj predstavlja pravzaprav edino vrsto promocije v svetu, ki si jo trenutno lahko privoščimo. Poleg teh dveh sejmov si že nekaj časa poskušamo pridobiti ugleden razstavni prostor na zelo pomembnem in odmevnem sejmu GDS v Diisseldorfu. Majda TRČEK Dobra izkušnja z juga Italije »Kot da bi prišli v Skopje,« sva " kolegom i/. Veletekstila Iz L jubljane ugotavljala, ko se je '®talo italijanske družbe Alitalia ^Puščalo na pisto letališča v "ariju. Primerjava s Skopjem je umestna, saj mesto Bari leži "4 prostrani ravnini, trava je ožgana, letališka zgradba je zane-l^iirjena, namesto prijetne glasbe ''• zvočnikov nad glavo letajo P('či. Ljudje so sicer zelo prijazni, Vendar je pač podnebje že tako, se ljudem nikamor ne mudi. Sicer pa je bil namen najinega po-•ovanja na jug Italije udeležba na "nferenci in komercialnih dnevih '^kstila in obutve, ki so v dneh od do 29. junija potekali v regiji j^Pulija, točneje v mestu Barletti, ki približno 50 km severno od Barija. V tej regiji je dokaj razvita |4di čevljarska industrija, kjer delu-približno 300 pretežno manjših Podjetij, ki skupaj zaposlujejo •000 ljudi, ki so v letu 1995 "'^tvarila 6(X) milijonov DEM pri-°dka. Sama industrija je dokaj •^lada, v glavnem pa se ukvarjajo s Proizvodnjo cenejše brizgane obut-Za prosti čas (platnena obutev, ^^'Perge, planinski čevlji), izdeluje-pa tudi žensko obutev, vso v "'^jih cenovnih razredih (npr. s '^Plati iz poliuretana). Progetto Mezzogiorno LAnfmfmm « & «4.. Conl,,.„„ d, C,. Mo.iri d,« *bb.a(,.m.mo . ***** Caffatuf# Italija hi rada vzpostavila dobro sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami tudi na področju prodaje čevljev (foto Ivo 1'ivk) Komercialni dnevi so potekali v okviru projekta za jug Italije. Ta projekt se je začel leta 1991, s ciljem pomagati jugu Italije pri gospodarskem vzponu. Projekt financirata tako italijanska država kot Evropska unija in njen sklad za razvoj regij. Konference, ki jo je organiziral italijanski institut za zunanjo trgovino, ki je pokril tudi vse stroške prevoza in nastanitve udeležencev, se je udeležilo preko 1(X) predstavnikov 26 držav, pretežno iz Vzhodne Evrope, navzoči so bili tudi predstavniki vseh držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Konferenca je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so predstavniki Inštituta predstavili delovanje projekta za jug Italije, ki seje po njihovem mnenju, pokazal za zelo uspešnega (kako se ne bi, ko pa so dobili velika finančna sredstva, v naslednjem letu naj bi Apulija dobila 45 milijonov mark). V drugem delu pa so delegacije posameznih držav predstavile ekonomski položaj svojih držav, probleme, s katerimi se srečujejo pri uvozu blaga. Skupne ugotovitve vseh držav v prehodu so bile: visoka brezposelnost, nizka kupna moč, slaba gospodarska učinkovitost (Romunija je šele v lanskem letu prvič po nekaj letih dosegla pozi- tivno gospodarsko rast. Češka je v letu 1995 imela 25 milijonov parov lastne proizvodnje, Švedska uvozi 95% vse obutve... priložnost za Alpino). Po konferenci je sledilo srečanje s proizvajalci, ki so na prav za to priložnost organiziranem sejmu predstavili svoje kolekcije za sezono PP 1997, organizirani pa so bili tudi obiski po posameznih firmah, kjer smo si lahko ogledali tudi njihovo proizvodnjo. V marsikaterem podjetju imajo tudi poseben oddelek, ki vse leto dela samo vzorce, dokaj močne imajo razvojne oddelke, celotno poslovanje je podprto z informacijskim sistemom, vidijo se nove poslovne zgradbe, podjetja se vsako sezono udeležujejo vsaj treh sejmov (Garda, Bologna, Dusseldorf), skratka, vidi se, da na ta konec Italije denar za razvoj priteka tudi od drugixi, podobno kot v naši državi. Potem ni presenetljivo, da se pojavljajo težnje severa Italije po odcepitvi. S samo organizacijo sejira niso bili zadovoljni ne proizvajalci ne mi kot potencialni kupci. Proizvajalci so bili precej »prorusko« usmerjeni, ker so bili prepričani, da bodo z Rusi sklenili lepe posle, ne da bi veliko računali po kakšnih cenah, se je izkazalo, da je tudi vzhodni trg postal zahteven in da ni vseeno, kaj in po kakšnih cenah mu ponudiš blago. Obiskovalci pa smo na drugi strani pričakovali ugodnejše cene, glede na to, da smo bili na jugu Italije. Skratka, zanimiva izkušnja, ideja organizatorjev dobra, samo bolj bi morali upoštevati, kakšne kupce so povabili. Ivo PIVK Iskrice Organizacija: Organizacija je ko! lestev, s katero lahko dosežete sicer oddaljen cilj. Organizacija: Še tako natančno določena organizacija ne bo dala rezultatov, če ljudje ne bodo motivirani. Kadri: Ko bomo upali zanemariti vse druge ozire - in bomo upoštevali le potrebnost in koristnost -bo kadrovska politika najboljša. Kadri; Če ho sodobna tehnologija podaljšek člove-lkega ustvarjanja oz. njegovo sredstvo, bomo vedno bolj delali tisto, kar nas ve.4eli. Denar: Če je denarja premalo, je to znamenje, da je premalo dela, ki bi ga trg priznal. Denar: Preden bi le z lastnim varčevanjem prihranili za nakup novih strojev, bi zapravili - še tiste, ki jih ie imamo. Uredništvo bilo življenje osrednja TEMA Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik. Kako rešiti vprašanje varstva otrok Na ra/Rovoru so sodelovali: Neva Sink, v/RojIteljIca v žirovskeni vrtcu, vodja vrtca MIlan Trojar In tajnik občine ŽIrl Andrej Poljanšek. Delo življenje: Problematika varstva otrok je že dolgo časa v ŽIreh pereč problem; očitno vrtec postaja premajhen. O tem je že bila organizirana problemska tribuna. KakSen je položaj sedaj? Milan Trojar: Po aprilskem razpisu za vrtec, je položaj sedaj naslednji; priiSlo je 61 proiSenj in takoj nam je bilo šole. To naše gostovanje bi lahko trajalo še nekaj let. saj bo potem šola prešla na devetletko in bo svoje prostore potrebovala v celoti. Sedaj vidite, da obstaja potreba po 4-5 oddelkih, če govorimo prostorsko. To pa lahko rešimo le z dograditvijo vrtca ali na kakšen drug način. Neva Sink: Za dobro delo vrtca pa je treba imeti še druge pogoje. Mi delamo že v prostorih, ki so prena-trpani, tudi opreme za toliko otrok je premalo, niti ležalnikov nimamo. jasno, da bo nastal resen problem. Oddelki so namreč že tako polno zasedeni in potem, ko smo rešili vsaj najbolj težavne primere (za te otroke), je še vedno ostalo neugodno rešenih 37 prošenj. Za te otroke enostavno ni prostora. Ob tem pa se zavedamo, da so prav vsi, ki so dali prošnje, upravičeni, da bi bili sprejeti v vrtec. Zato je težava še večja. Ob tem nas nekateri starši napadajo, češ da smo krivični. Toda merila (točke) so jasne in zagotavljam, da smo delali pošteno. Še več, nekaj let nazaj smo popuščali hudim pritiskom in sedaj imamo slučaj, ko je v enem oddelku vrtca celo 33 otrok (normativ je 26). Če upoštevamo ta položaj, dobro vemo, da bi takoj morali odpreti še dva oddelka in en oddelek jasli. Neva Sink: Povedala bi Se to, da v tako prenapolnjenih oddelkih ni možno dobro izvajati strokovnega programa varstva otrok. Če bi želeli, da bi bilo otroško varstvo res dobro, bi morali oddelke (po številu otrok) zmanjšati. MIlan Trojar: Moram povedati še to, da smo po letu 1992, ko se je povpraševanje po varstvu otrok povečalo, dva oddelka vrtca organizirali tudi v prostorih Še najbolj pa me moti, da so ponekod postavljeni ležalniki pred sanitarijami, kar je nesprejemljivo tudi s higienskega vidika. Tako nam ne preostane nič drugega, kot da opremo vsak dan sproti zlagamo. V takih pogojih moramo biti vzgojiteljice zelo potrpežljive in iznajdljive. Kar zadeva igrače, ki so za nas potrošni material, jih je tudi vedno premalo, posebno še, ker se pri toliko otrocih dosti hitreje izrabijo. Ob tem je vprašljiva kvaliteta igrač (tako tehnično kot vsebinsko). Poleg tega nimamo prostora za razgibavanje (kar ne moremo izvajati v prenatrpanih prostorih), mala telovadnica pa je na razpolago le kakšno uro na teden, kar si vzgojiteljice nekako razdelijo. Poleti in ob lepem vremenu že lahko gremo ven, pozimi oz. ob slabem vremenu pa je to nemogoče. Milan Trojar: Glavna težava je torej prostorska stiska, saj bi v oddelkih, ki bi jih dogradili, kader lahko dobili takoj. Ob že povedanem bi potrebovali še kakšne pomožne prostore (kabinete), da bi varstvo otrok res organizirali, tako kot je treba (zbornica, pisarna, pralnica, prostor za razne materiale itd.), pa tudi kakšen prostor za prireditve vrtca, kot že jih imajo ponekod. Imam v mislih tudi lutkovni oder ali kaj podobnega. Če bi priSlo do dograditve vrtca, lahko povem, da prostor za to je, le nekoliko bi se morali prilagoditi. Delo-življenje: Kako pa se bo tega vprašanja lotila občina, ki mora po naSI zakonodaji skrbeti, da se urejajo tovrstna socialna vprašanja, kot je npr-otroško varstvo? Andrej Poljanšek: Otroško varstvo je res ena temeljnih nalog občine in (razen prispevka staršev) to dejavnost občina tudi v celoti financira. Dobro se zavedamo, daje to pereč problem, saj vemo, daje poleg teh 37 odklonjenih v Žireh Se precej več kandidatov, če bi za to obstajali pogoji. Problem pa je zlasti v tem, da po odloku o varstvu otrok občina mora takoj reagirati, če so potrebe toliko večje, kot so možnosti. To zavezuje občino k hitremu ukrepanju, da že v tridesetih dneh nekaj ukrene. Torej, da pokrene postopek za povečanje površin za otroško varstvo ali pa da razpiše koncesijo za varstvo otrok (zakon o vrtcih). Seveda to ni možno naredi" preko noči; možen je prehodni čas, ko se rešite^ pripravlja, eno ali dve leti. Pričakujem obvestilo šole oz. vrtca o teni' kakšne so razmere. Kaj narediti? Obstoječi vrtec lahko povečamo najprej v dveh letih. Tako narf v tem obdobju ostajata dve možnosti, ali organiziramo dislocirani oddelek ali pa da damo nekomu koncesijo za to dejavnost (ali pa uporabimo obe varianti). Delo-življenje: Brc/, prehodnega časa to vprašanje res m rešljivo, saj so podobne težave v vseh občinah, denarja pa jc povsod premalo, tudi država pa nima dovolj. Andrej Poljanšek: Zakon je pisan za idealne razmere, sedaj P*" moramo reševati konkreten problem (tako je zatečeno stanje). Odbor za socialo je o tem že razpravljal in v kratkem bo spet. Naj še povem, da se s tem vprašanjem ukvarja tudi Karitas, ki se pogovarja o ustanovitvi za-sebnega vrtca. Tudi njim bi lahko podelili koncc-sijo, če bodo zanjo zaprosili. Ne vem, kako dalcf so s tem, čeprav je njihov predstavnik sicer čla" občinskega odbora za socialo. Možno je seveda tudi sodelovanje Karitasa (ali koga drugega) % vrtcem, če se pokaže, da bi le tako lahko zadostili vsem, dokaj zahtevnim predpisom. Torej, "a eni strani moramo upoštevati odlok, ki zahteva reševanje v tridesetih dneh, oz. na drugi strani med interesi občanov, ki so, kot vidimo, velik' Milan Trojar: Pozdravljam pobude, ki želijo reševati vprašanja otroškega varstva hitreje. Bi pa opozoril-da morajo biti že prostori za to dejavnost ^ okviru določenih normativov; prav tako vse drugo, vključno z uposobljenostjo kadrov, prehrano itd. DBJOŽivljenM kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega svela, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Neva Šink: Že dolgo me ljudje sprašujejo, če sem res zainteresirana za tovrstno koncesijo. Sedaj imam priliko, da povem, da na to ne mislim, niti nisem nikoli računala na to. Ne vem, kako se je o tem ^čelo govoriti med ljudmi. Lahko pa rečem, da podpiram vsa prizadevanja, da bi bilo vprašanje otroškega varstva v Zireh rešeno za vse, ki si to želijo. Rada pa bi rekla, da otrok ne moremo prepustiti v varsto komurkoli, saj varovanje ni najpomembnejše. Vzgoja, izobraževanje, zdrava prehrana, higiena, to so predvsem pomembne '-adeve. Andrej Poljunšek: Če bi Sli na dislocirani oddelek vrtca, ne bi Smelo biti problema, saj bi morali tudi tak oddelek urediti tako, kot je v matičnem vrtcu. Če pa Sindikat skrbi za zaposlene 1 ''i nekomu dali koncesijo, občina sicer da denar (ob prispevku staršev), zakon o vrtcih pa je v ^'•eh ostalih pogojih enak (kot javni vrtec). Zaključek: Smo torej pred problemom, kako stvari re-na kratki rok, kako sistemsko oz. na dol);i ■"ok. Očitno bo dovolj dela ne le za oba občin-'"ka odbora, ki se s tem ukvarjata (sociala in "•roško varstvo), temveč za vrtec sam. Kari-'as in še koga, kije za tako dejavnost poklican strokovno usposobljen, (ilcdano s praktičnega vidika, moramo poskrbeti, da bo "(roško varstvo dostopno vsem; tudi tistim z "ajmanj sredstvi. Razširjen sedanji vrtec bi bil verjetno najcenejši, gledano tako z vidika "•»čine kot staršev, posebno še, če vemo, da je dober program, usposobljen kader, ku-•"nja. Itd. Toda interesi ljudi so različni In to moramo upoštevati. Koliko je npr. zanimanja za potujoči vrtec, *^"liko za različne dodatne aktivnosti v vrtcu, ^ (imer bi razvijali sposobnosti naših otrok. Že to, da je za to dejavnost več zainteresi-''"nih, daje upanje, da bomo ta težaven pro- 'fn v Žireh reševali pospešeno. Prejšnji mesec so vodstvo našega svobodnega sindikata obiskali: Tone Rozman, predsednik Republiškega odbora svobodnih sindikatov tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, sekretarka tega odbora Branka Novak in predsednica območnega sindikata svobodnih sindikatov za (Gorenjsko Milena Sitar. Beseda je tekla o razmerah, ki vladajo v panogi, o prizadevanjih svobodnega sindikata, da bi s primemo kolektivno pogcxibo, drugimi akti in delovanjem ohranjal znosno socialno varnost delavcev v panogi, ki so je deležni ne le člani sindikata. Opozorili so zlasti na vlogo, ki jo ima sindikat pri zniževanju prispevkov za socialno varnost, prizadevanjih o odkupu terjatev, ki so nastale zato, ker je veliko premoženja le panoge ostalo v nekdanji državi in seveda prizadevanja za spoštovanje kolektivne pogodbe. Ugotavljali so, da so plače delavcev naše panoge v povprečju 25-30 % pod ravnijo gospodarstva, zato je potreben socialni sporazum in zakon o izvajanju socialnega sporazuma. Prizadevanja sindikata za minimalno plačo, kije sedaj 53.5(X),(XI SIT bruto, je dosežek, ki je bil realno možen in nujen, saj hkrati predstavlja socialni prag preživetja zaposlenih delavcev. Podobno kot prizadevanja za znižanje prispevkov iz plač, se nadaljujejo prizadevanja, da ohranijo druge pridobljene pravice: malice itd. Skupaj s predstavniki svobodnega sindikata iz Alpine in delavskim direktorjem Zora- nom Kopačem, ki so ga tudi povabili, so ugotovili, da se morajo res dobro organizirati. Pomembna je vloga sindikatov tudi pri vprašanjih, kijih morda menedžerji težje odpirajo, saj je za našo panogo izredno pereča. Menili so tudi, da so vodstva podjetij preveč mlačna do vprašanj, ki zadevajo premoženje, kije ostalo v nekdanji .lugoslaviji. Če bi dobili le del vrednosti tega premoženja, bi lažje zlezli na zeleno vejo. Nekaj besed so namenili tudi normam, za katere menijo, da se postavljajo dokaj anarhično. Republiški sindikat seje povezal s strokovnjaki, ki so izdelali merila, kako bi se tega vprašanja lotevali v prihodnje. Zavzeli pa so se, da bi morali doseči realne razvojne programe usnjarsko predelovalne industrije. Vse to in še druga vprašanja terjajo krepitev sindikata, tako v kadrovskem kot materialnem smislu. Projekti, kot so pravno varstvo delavcev, nezgixlno zavarovanje, ustreznejše nagrajevanje itd., terjajo tudi denar, zato razmišljajo o povečanju članarine. Sindikat ni več le dobavitelj krompirja in piščancev, temveč resna organizacija, ki skuša reševati težka vprašanja delavcev, ki vsi niti niso člani sindikata. Pri tem računajo na delavsko solidarnost po načelu: Danes jaz tebi, jutri ti meni. Nejko PODOBNIK Sredi junija se je sestal svet delavcev Razpravljal je o pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki vsebuje določila o organizaciji družbe, določitev in opis ter metode vrednotenja delovnih mest. Sestavni del tega pravilnika bo še katalog delovnih mest z opisi ter organizacijska shema, kar pa je 5e v fazi priprav in se bo obravnavalo kasneje. S sistemizacijo se določajo delovna mesta, njihov opis ter tarifna in plačilna skupina, v katero so razvrščena. Zahtevnost delovnega mesta se ugotavlja po sistemu metode dvojnega rangiranja. To pomeni, da se delovno mesto najprej razvrsti v tarifne razrede, glede na strokovno izobrazbo, ki se zahteva za določeno delovno mesto. V okviru vsakega tarifnega razreda pa se delovna mesta razvrstijo v grupe, glede na zahtevano usposobljenost, odgovornost za delo, napore in delovne razmere. V vsakem tarifnem razredu so tri grupe. Skupno število grup naj bi ostalo 18. Tudi o pravilniku o napredovanju delavcev je tekla beseda. S tem pravilnikom se uvaja novost, da delavec lahko napreduje na istem delovnem mestu, to pomeni, da ima lahko višjo plačilno skupino, ne da bi bil razporejen na drugo zahtevnejše delo. Na istem delu se lahko napreduje za 3 grupe oz. plačilne skupine, vendar enkrat le za eno plačilno skupino. V pravilniku je predvidena tudi možnost znižanja plače, če delavec ne dosega planiranih delovnih rezultatov. Sistem napredovanja delavcev v proizvodnji je že sedaj nekako v veljavi, zato naj bi v osnovi ostal tudi po novem pravilniku isti. Pogoji za napredovanje so: stopnja strokovne izobrazbe, delovna doba v družbi, delovna uspešnost - doseg norme, opravljanje del višjih zahtevnosti. Delavec, ki je izpolnil pogoj delovne dobe, lahko napreduje, če v obdobju dveh let pred napredovanjem, opravlja dela višjih zahtevnosti in da v tem času dosega povprečni doseg norm v vseh oddelkih šivalnic oz. v vseh oddelkih montaž. Delavec lahko napreduje v višjo plačilno skupino vsakih 5 oz. 10 let. Režijski delavci pa lahko napredujejo, če imajo zahtevano strokovno izobrazbo, izpolnjujejo druge pogoje za delo na katerega so razporejeni ter da izpolnijo vsaj enega od pogojev za napredovanje (višja strokovna izobrazba od zahtevane, dodatna znanja, usposobljenost za opravljanje različnih delovnih mest, samostojnost, zanesljivost, ustvarjalnost). Delavec lahko napreduje le, če najmanj 1 leto pred napredovanjem dosega planirane delovne rezultate. Delavec lahko napreduje tudi, če najmanj eno leto pred napredovanjem dosega nadpovprečne rezultate. Napredovanje je lahko vsake tri leta. Jožica KACIN življenje 7 kako POSLUJEMO Sklepi nadiornegg svela, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Naši tovornjaki so že dokaj zastareli Iz podjetja Kalpo na Kalu, kjer za nas izdelujejo zgornje dele Poenotiti promet Avtopromet je samostojni oddelek znotraj večje organizacijske enote, ki jo sestavljajo Se vsa skladišča materialov in skladišče končnih izdelkov, vse skupaj v okviru komerciale športne obutve. V oddelku je vključno z vodjem avtoprometa Janezom Miklav-čičem zaposlenih 15 šoferjev, ki so povečini tudi avtomehaniki. »Trenutno imamo II tovornjakov in prav toliko je tudi osebnih avtomobilov,« je pripovedoval Janez Miklavčič. »Če že govorim o avtomobilih, naj najprej omenim, da postaja velik problem starost avtomobilov, ne toliko po letih, kot po iztrošeno-sti, saj imajo nekateri tudi po 4(X)-5(X) tisoč prevoženih kilometrov. To pomeni, da je veliko stroškov vzdrževanja, če hočemo, da ohranimo potrebno usposobljenost vozil. Kolikor dopuščajo sredstva, skušamo obnavljati vozni park. Dobili smo tudi nove osebne avtomobile, tako daje trenutno največji problem, kako zamenjati dva zares iztrošena tovornjaka. Pri osebnih avtomobilih bi omenil, da se pogosto kaže slab odnos uporabnikov, ki se ne zavedajo, da bi za vozila morali skrbeti sproti in ob koncu vožnje tudi sami, ne pa da mislijo le »udri po gasu!« Za organizacijo prevozov je največji problem naročanje (sistem) prevozov. V tovarni je kar nekaj »neformalnih avtoprometov«, ki imajo vpliv na sistem prevozov. To pa prinaša nekatere slabosti, ki jih bom naštel: - prevozi niso usklajeni - posebno med uporabniki znotraj tovarne - ni možno poiskati najboljše rešitve, kdaj uporabiti domače vozilo, kdaj najeti tuje - otežkočeno Je pogajanje z najetimi vozniki, kar gre spet v škodo podjetja - roki naročil so povečini kratki, čeprav smo se nekako dogovorili, da bi bilo naročilo dano en dan pred zahtevano vožnjo (do 12.30). V takih razmerah so se že mnogi spraševali: imeti ali ne imeti lastnih avtomobilov? MoJe stališče Je, da Je obvezno, da Jih nekaj imamo. Ko je kakšna vožnja nujna ali nenapovedana, to najlažje rešujemo z lastnimi tovornjaki. Tako razdrobljena naročila, ko z isto vožnjo peljemo celo na 10-15 naslovov, tudi govorijo v prid lastnim tovornjakom. Kar pa zadeva zasebnike, ki vozijo za nas, pač naročiš tistega, ki ga potrebuješ. Problem je tudi z dovolilnicami za mednarodni promet, ki jih sicer za tovornjake do 6 ton ne potrebujemo. Kar zadeva načrte, bi rekel, da Je pred nami zakonsko urejanje prometa, pridobivanje licence za prevoz, vključno z izpitom vodje avtoprometa. Pri tem naj povem za omejitev, da nad 8 let stari avtomobili ne bodo mogli čez mejo. Omenil sem že, da so šoferji tudi avtomehaniki. To Je dobro, po drugi strani pa bomo morali ustvariti primerne pogoje v mehanični delavnici. Ob koncu pa moram povedati Se dejstvo, da šoferji za svoje delo in odgovornost niso zadosti plačani. Šofer se danes vsak dan podaja v hude nevarnosti. Upam, da bo v podjetju prevladala trezna presoja in da se bodo pogoji našega dela izboljšali. Če bi nam omogočili, da bi se ustrezno organizirali, bi za podjetje lahko marsikaj prihranili,« Je še zatrdil Janez Miklavčič. Nejko PODOBNIK (ire za nekdanji obrat Cicibana na Kalu pri Kanalu, ki je prenehal s proizvodnjo in delavci so bili kar leto in pol brez dela. Z občino Kanal so se dogovorili za ustanovitev podjetja v mešani lasti, pri čemer je občina 51 % lastnik, zaposleni delavci pa 49%. V najemu imajo dve stavbi; v eni od teh so si uredili proizvodnjo. Pri organizaciji ustanavljanja podjetja je Alpina pomagala, saj je tudi v našem interesu, da podjetje čimprej dobro deluje. Kalpo le za nas Direktorica Nada Če.snik »Začeli smo tam, kjer smo končali,« je pripovedovala direktorica Nada Ćesnik. »Trenutno je zaposlenih 33 delavk in vzdrževalec, čakamo 5e tri. Že dve leti smo Se s Cicibanom delali za Alpino, zato nam ni bilo težko nadaljevati s tem. Delamo izključno za Alpino. Izdelujemo gornje dele za tekaško obutev. dnevno nekaj preko 400 paroV-Računamo, da bomo ob polni sedbi izdelali 500 parov dnevno. Ob tem moram reči, da je tako organizacijsko kot tehnološko vse dobro pripravljeno. Če nastop' kakšna težava, jo v dogovoru hitro rešimo. Dostava je prav tako v redu-Mislim, da bomo lahko uspešni. Večina delavk je kvalificiranih, saj so bile v Soli v Žireh; tudi izkušnje (razen ene) imajo že. Interes velik, saj se zavedamo, da je lepa prilika, da imamo delo doma-V Kanalu dela ni, tudi v Novi Gorici, ki je oddaljena 25 km, sc delo težko dobi,« je še menila direktorica. Podobnega mišljenja je tudi Vida Krapež, ki se vozi s Cola in pomaga, da bo proizvodnja hitreje stekla Tudi delavke so očitno zadovoljne. Prijetno, optimistično vzdušje-dobro organizirana proizvodnja usposobljenost pa so že pogoji, da bo podjetje uspeSno delalo. Nejko PODOBNIK Oddelek za izdelavo snowboard obutve uspešno dela Pred časom smo že pisali, da bodo na Colu izdelovali snowboard obutev v celoti. To se uresničuje, saj šest delavk, pod vodstvom Nataše Skvar'-dnevno že izdela 150 parov te športne obutve in jo obenem zapakira- Kot kaže, delo poteka kar uspešno, kar je odvisno od organizacije ustreznih sestavnih delov. 8 DBJOživljenje kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... v Metliki letos petnajst let Jeseni letos bo minilo petnajst ^el, odkar smo v Metliki odprli pro-• driavi; mentorja Polona Maček in Bogdan Erznoinik. Primož Kopač prenehal Po uspešni se/.uni 1995/96, ko so skakalci SSK Alpine /upel zasedli 4. mesto v skupni ra/vrslitvi sloven-skefja pokalu (/.a Triglavom. Ilirijo in Triičem) v smučarskih skokih in 2. meslo (za Triglavom) v nordijski kombinaciji, so v vseh kategorijah uspešno nastopili na pomladanskih tekmovanjih (Tržič, Kranj, Ljubljana in Velenje) na skakalnicah, pokritih s plastično oblogo. Najboljše uvrstitve: dečki do 9 let: Goran Gligorevič 3. meslo - Kranj; dečki do 11 let; Jaka Oblak 2. meslo — Moslec. 2. meslo — Žirovnica dečki do 13 lel: Robi Klemenčič 3. meslo - Kranj; dečki do 15 let: Miha Albrehi 2. mestu - Tržič, I. mesto -Velenje mladinci do 16 lel; Miha Albreht 1. meslo - Kranj mladinci do 18. let; Davorin Slanonik 12. meslo-Tržič Plesna navijaška skupina bomix' 1. mesto i' driavi; mentor Min'' Kavčič; skupina je bila osnovan" kot .samostojna plesna skupiiui kot navijaška skupina pri tekmah šolske košarkarske lige, ki je to If'" prvič potekala v naši driavi. Akrobatska skupina paglavci: 2. mesto v driavi; mentor David Pagon; skupina goji akrobatske prvine in nastopa samostojno ter no tekmah šolske ko.šarkarske lige. Kros: 3. mesto Miha Vehar, 7. f < 8. mesto Živa Kosmač, 8. r. 60() m tek: 3. me.sto Miha Vehaf' 7. r.; mentor Borut Malavašič Judo starejši dečki: /. mesto: Emil Padovac, 3. meslo: Milo" Herega; mentor Milan Jereb; niloj' ši dečki: I. mesto Sašo Jereb; mentor Milan Jereb Smučar.ski skoki: ekipni driovn' prvaki dečki do / / let: Tadej Vegdj' Jaka Oblak, Ga.iper Mlinar, Jernej Kumer; mentor Sebastijan Jerel>-Poleg lega so bili naši učenci uspešni tudi na medobčinskih regijskih tekmovanjih: kemiji' angleščini, nemščini, tnaienuilil^'' računalništvu, fiziki in ostalih dejavnostih. Tudi tu je treba omeni" pomembno vlogo mentorjev: Ifen^ Žakelj. Lili Justin. Slojanke Samo''-diija. Branka Filipiča in drugih. Slobodan POUANŠEK člani: Primož Kopač 5. mesto Moslec, 6. meslo - Velenje - rudar>^' svelilka. 5. meslo - Velenje - challenge' Nordijske kombinacije: GaSp'' Poljanšek 4. meslo - Tržič Po sezoni 1995/96 se je na leini коП' ferenci SSK Alpine in na tekmovanju * Kranju poslovil