fflcebooleuJ novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25 (1723) Čedad, sreda, 22. junija 2011 naš časopu tudi spletni strani S www.novimatajur.it Številne prireditve v zadnjih dnevih, na katerih skupaj nastopajo ljudje in organizacije iz Posočja in Benečije Pretakanje ljudi in manifestacij čez mejo se v poletnih mesecih še bolj pogosto dogaja Čeniebola s Podbelo, Livek s Topolovim, Kambreško in Breginj ter Tolmin so bili v zadnjih dneh prizorišče živahne kulturne izmenj ave med Slovenci iz Benečije in Soške doline. Protagonisti na eni in drugi strani meje so bili društva, organizacije, kulturni delavci ter krajevne uprave, ki že vrsto let pove- zujejo obmejni prostor in delujejo za vzpostavitev tesnih stikov ter prijateljskih vezi, preko katerih se razvija sodelovanje tudi na drugih področjih, v gospodarstvu in pri evropskih projektih. V vseh omenjenih in tudi drugih primerih ne gre za občasne prireditve, pač pa za pobude, ki imajo več kot deset- Nella richiesta di educazione bi- e trilingue Famiglie e Comuni vanno sostenuti Inimmaginabile fino a solo a pochi anni fa, si è aperta una nuova stagione per il territorio della fascia confinaria della provincia di Udine, un'occasione di rilancio che non può e non deve essere sprecata. Il successo dell'educazione bilingue nelle valli del Na-tisone, che da oltre 25 anni coinvolge un grande numero di ragazzi e famiglie ed è ampiamente apprezzato nel mondo accademico e a livello istituzionale regionale ed europeo, la considerazione di cui gode la Slovenia da anni ormai membro a pieno titolo delIUE, la convinzione che nella nuova Europa sia necessario ed utile conoscere la lingua del vicino e che il futuro dei giovani stia nel plurilinguismo, la consapevolezza dell'importanza delle radici culturali e dell’identità come fattori essenziali per lo sviluppo delle comunità e dei territori: tutti questi aspetti stanno alla base della scelta delle comunità di Taipana e Luse- vera, sia delle famiglie che degli amministratori, di trasformare le proprie scuole per offrire ai ragazzi un'educazione bilingue italiano-slovena. Ne ha discusso il Comitato paritetico istituzionale per i problemi della minoranza slovena mercoledì 15 giugno, e l'orientamento era assolutamente favorevole a questa opzione anche se la deliberazione è stata rimandata alla prossima seduta. Non solo, il presidente del Comitato Bojan Brezigar ha anche informato che una richiesta simile sta per arrivare anche dalla Val Canale dove la scelta (peraltro consentita dalla legge 38/2001) è quella di introdurre un modello didattico trilingue: italiano, sloveno e tedesco. È evidente l'accelerazione con cui la sensibilità e la consapevolezza si stanno evolvendo sulla nostra fascia confinaria, per mezzo secolo imbalsamata e costretta all'immobilismo, (jn) segue a pagina 3 Postaja Topolove polnoletna Na otvoritvi 2. julija Mali lujerji in orkester Glasbene matice Čez deset dni bo znamenita kulturna prireditev Postaja Topolove, ki se vsako leto odvija v slikoviti beneški vasici, “postala polnoletna”, saj bo doživela svojo osemnajsto izvedbo. Otvoritev letošnje Postaje bo 2. julija, ko bodo najprej nastopili otroci otroškega pevskega zbora Mali lujerji in orkester špetrske Glasbene matice, po sončnem zahodu pa bo na vrsti še jazz orkester videnskega liceja Copernico, ki je pred kratkim slavil na svetovnem festivalu kreativnosti za šole. Skupinsko izvajanje glasbe in mlajše generacije pa bodo nasploh protagonisti tokrat-nje Postaje, ki se bo zaključila v nedeljo, 17. julija. Program 18. Postaje Topolove na strani 9 Na 3. mednarodnem potujočem festivalu poezije tudi Marina Cernetig in Andreina Trusgnach Karavana verzov z naslovom “Sprehodimo se”, kije na pobudo združenj Culturaglobale in Equilibri startala v Krminu 22. maja ter bo na poti do Redipuglie obiskala 22 krajev na Češkem, v Avstriji, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji (Furlanija Julijska krajina ter Veneto), se bo v petek, 24. junija, ob 21. uri ustavila na dvorišču goriškega KB Centra (Korzo Verdi 51). Letos so se namreč prireditvi, kije tokrat posvečena pokojnemu pesniku Lucianu Morandiniju, pridružili Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica, Kb Center in društvo 1001, ki so glavni organizatorji pesniškega večera. Poezije bodo prebirali Mila Bratina, Marina Giovanelli, Marco Marangoni, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach in Maurizio Mattiuzza. V primeru dežja bo prireditev v umetnostni galeriji v ulici Diaz. sgt; mejnem prostoru dogajajo. Nedvomno je eden od protagonistov tega kulturnega in človeškega prepletanja Beneško gledališče. beri na straneh 4, 6 in 7 Tudi župani iz Fojde, Podbonesca in Kobarida podžupan iz Ahtna ter načelnik tolminske Upravne enote so bili v nedeljo v Podbeli; srečanje z Livčani v Topoluovem; nastop gledališča v Breginju in kulturni dnevi na Kambreškem letno tradicijo ter so stalne spremljevalke življenja ljudi ob meji. V poletnem času se čezmejno dvosmerno pretakanje pospeši in pomnoži tudi zaradi tega, ker se z lepim vremenom ljudje lažje srečujejo, prireditve pa se lahko dogajajo na prostem. Obmejni prostor, predvsem na italijanski strani, nima domov in drugih struktur za sprejemanje gostujočih prireditev in gostov, kar seveda predstavlja veliko pomanjkanje in šibkost. Zaradi tega pa je gotovo še bolj pomenljivo visoko število srečanj in prireditev, ki se na našem ob- rr1---------------------- Sreda, 22. junija 2011 2 L’Anpi di Cividale per la ‘bolnica Franja’ Vi mori anche il partigiano cividalese Rino Blasigh Nel settembre del 2007 una violenta alluvione ha colpito la zona di Cerkno in Slovenia causando ingenti danni al patrimonio ed alla popolazione. Anche l’ospedale partigiano “Bolnica Franja” è andato quasi completamente distrutto. La sua ricostruzione è stata completata nel 2010 grazie anche al contributo di istituzioni, persone singole e numerose associazioni. Tra queste, in prima fila per offrire solidarietà e contributi, c’era anche l’Anpi regionale. L’ospedale partigiano “Bolnica Franja”, che operò dal 1943 alla liberazione in una delle zone dove la pressione delle forze nazi-fasciste era maggiore, si avvalse anche di personale italiano, ricordiamo il dott. Antonio Ciccarelli - Anton e, tra i caduti, il partigiano cividalese Rino Blasigh - Franco - medaglia d’Argento al Valor Militare. A causa dell’alluvione, insieme a molti altri reperti, è andato perduto anche il ritratto di Blasigh che si trovava esposto nella seconda baracca adibita all’isolamento dei malati. L’Anpi di Cividale del Friuli ha quindi organizzato un incontro con la direzione del museo di Idrija per riconsegnare il ritratto del partigiano della Brigata Buozzi della Divisione d’Assalto Garibaldi-Natisone. All’incontro, lunedì 13 giugno, erano presenti per l’Anpi di Cividale del Friuli, il presidente Elio Nadalutti, la vice-presidente Bianca Maria Rieppi Scalfarotto, il partigiano Walter Zorzenone - Vipera -, il segretario Luciano Marcolini Provenza ed altri dirigenti e simpatizzanti. L’Anpi è stata accolta dalle direttrici dei musei di Idri- ja e Cerkno, Ivana Leskovec e Milojka Magajna, nonché da una rappresentanza del Comune di Cerkno. È seguita una breve cerimonia per la consegna del ritratto e per la deposizione di una corona d’alloro alla lapide posta a ricordo dei caduti in prossimità del piccolo cimitero dell’ospedale, nell’angusta gola che conduce al monumento. La corona è stata offerta dal Comune di Cividale del Friuli al quale sono stati rivolti messaggi di ringraziamento e di stima da parte di tutti gli intervenuti. Comune di Savogna: acquistato un importante ausilio elettromeccanico per diversamente abili La comunità di Tercimon-te il 17 giugno si è riunita nella piazzetta superiore per assistere alla cerimonia di consegna di un importante ausilio elettromeccanico per diversamente a-bili acquistato dal Comune di Savogna grazie anche a un contributo della Banca di Cividale. “Ciò permetterà - ha detto il commissario Daniele Damele - alla signora Maria, di 96 anni, di uscire di casa dopo oltre un anno”. Sono intervenuti, tra gli - altri, il presidente della Banca di Cividale Pelizzo, l’assessore provinciale alle politiche sociali Piuzzi, il sindaco di S. Pietro Manzini, il vice-sindaco di Pulfero Cer-noia, don Zuanella, il maresciallo dei Carabinieri Ro- mito e l’ex-sindaco di Savogna Loszach con il consigliere Medves. Questa apparecchiatura potrà essere utilizzata in futuro anche da altre persone disabili di Savogna e di altri comuni valligiani. Pismo iz Rima Stojan Spetič S Kakor vedno po nekem porazu, je vlada v škripcih in opozicija razmišlja, kaj narediti, da bi zmagala. V vladi so najbolj nemirni Bossijevi li-gaši, saj jim je Berlusconi obljubljal med in mleko, dal pa jim ni praktično nič užitnega. Ker si Bossi ne more privoščiti krize, je iskreno priznal, da bi v primeru predčasnih volitev zmagala leva sredina. Zato je moral improvizirati. Premeteno je zahteval konec vojne pustolovščine v Libiji, davčno reformo v korist srednjih slojev, prilagoditev plač italijanskih in evropskih poslancev ter selitev ministrstev na sever. O negotovem delu mladih ni rekel nič, kot ni napadel korupcije, zaradi katere so polni stolpci časopisov in spisi v sodnih uradih. Tudi na federalizem je pozabil, zato je ljudstvo na travniku v Pontidi kričalo v prid odcepitvi. V vrstah opozicije razmišljajo o zmagoviti koaliciji. Nichi Vendola predlaga združitev Levice, ekologije in svobode, Italije vrednot in Demokratske stranke. Tako bi se lahko vzporedno pogajali s Casinijevimi in Finije-vimi sredinci ter komunisti na skrajni levi. Bersani nad Vendolovim protagoniz-mom ni navdušen. Vsekakor se vsi sprašujejo, kako vrniti ljudstvu pravico odločanja, ki si jo je vzelo med referendumi. Zato je potrebna sprememba sedanjega volilnega zakona, znanega kot »porcellum«. Skupina uglednih osebnosti predlaga referendum, ki naj odpravi večinsko nagrado. Toda referendum ukinja dele zakona, ne more pa vriniti novosti. In potrebne so predvsem preference, sicer volilci ne bodo imeli pravice izbirati svojih predstavnikov. Ker je zelo možno, da bodo parlamentarne volitve prihodnje leto, bi mo- rah na vrat na nos odobriti nov volilni sistem. Toda kakšnega? Proporčnega z ali brez vstopnega praga? Z večinsko nagrado ah ne? S preferencami ali ozemeljskimi volilnimi okrožji? Odgovorov na ta vprašanja je nič koliko. Stranke desne in leve sredine bodo morale, prej ah slej, najti skupni imenovalec. Trenutno vlada popolna zmeda. Med demokrati so zagovorniki nemškega vzorca, kar pomeni proporčnost brez koalicij, polovico poslancev izvoljenih v ozemeljskih okrožjih, drugo polovico s preferencami na nacionalnih listah, vstopni prag za manjše stranke, a ne za tiste, ki so močne v nekaterih deželah in lahko neposredno izvolijo svoje predstavnike. Drugi so za enomandatni sistem, kakršnega smo imeli nekaj let. Tretji za dvokrožni z balotažo, ki mu pravijo »francoski«, čeprav v Franciji ni balotaže med dvema najmočnejšima, pač pa med vsemi, ki presežejo določen prag (11,5%), čemur sledijo pogajanja o umiku kandidatov. V Italiji se doslej niso znali dogovoriti o ničemer. Bodo našli skupen jezik o volilnem sistemu? Dvomim. Do finančne stabilnosti s krčenjem sredstev kulturnim dejavnostim Ministrica za kulturo Majda Širca je prejšnji teden z nekaterimi kulturniki izrazila zaskrbljenost nad predlaganim rebalansom proračuna, ki ga pripravlja slovenska vlada. Ta po njenih besedah drastično posega v kulturo, saj predvideva za 38 milijonov evrov manj sredstev. To je, tako ministrica, proporcionalno več kot za druga področja. Ministrstvo za kulturo, poroča STA, je s sprejetim proračunom za leto 2011 dobilo približno 215 milijonov evrov, s predlaganim rebalansom, ki državni proračun krči za skoraj 500 milijonov evrov, pa bo moralo sredstva sredi leta skrčiti za 38 milijonov evrov (18%). Da tudi kultura nosi delež krize, se zavedajo, vendar pa se jim ta znesek zdi nesprejemljiv. Sami so predlagali krčenje v višini petih milijonov evrov. Ministrstvo namreč polovico proračuna porabi za plače zaposlenih, kar bi s predlaganim rebalansom pomenilo, da za programe, investicije in projekte ne bi ostalo skoraj ničesar. Ker so tudi sicer varčevali in javnim zavodom za 3% znižali sredstva za plače, predlagani znesek po ministričinih besedah razumejo kot kazen oziroma kot nagrado tistim, ki racionalizacije niso upoštevali. Kultura je v državnem proračunu udeležena z 2%, breme krize pa bi bilo treba nositi v višini 8%, torej štirikrat več, je ponazoril državni sekretar Stojan Pelko. Po njegovih besedah bi tako morala med drugim ugasniti razpisa za pluralizacijo medijev in za avdiovizualna dela, ustaviti bi morah vse investicije, tudi v SNG Opera in balet Ljubljana, ter zmanjšati pogodbene vrednosti za že odobrene projekte nevladnih organizacij. Vsi javni zavodi, financirani iz proračuna, bi morah dodatno znižati sredstva za 10%. Izmed predvidenih projektov tega mandata ne bi bilo knjižnice za slepe in digitalizacije art kinematografov, niti mreže rezidenc za gostujoče umetnike in Slovenskega plesnega centra. Ustavljene bi bile tudi vse investicije, ki se financirajo iz sredstev EU, kar bi bi- lo usodno za izvedbo Evropske prestolnice kulture 2012, trdijo na ministrstvu. Kultura je po predlaganem zmanjšanju proračuna takoj za zdravstvenim varstvom, ker pa za slednjim stojita še javna in zasebna blagajna, je deležna največjega krčenja, je poudaril predsednik nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič. Predlog, kot je dejal, pomeni radikalno krčenje obsega programov, predvsem pa udarja v tiste segmente, ki so vezani na projektno financiranje. Programski direktor EPK (Evropske prestolnice kulture) Mitja Čander je rebalans označil za zloveščo gesto na več ravneh, ki vodi k temu, da bomo začeli o kulturi v času krize govoriti kot o parazitski dejavnosti. Kot je dejal direktor SNG Maribor Danilo Rošker, so že s triodstotnim znižanjem plač na robu preživetja, toda če se bodo sredstva znižala še za 10%, ne bodo mogli izvesti niti programa niti pokriti plač. "Upam, da imajo odločevalci v državi dovolj modrosti, da ne bodo uničili kulture in umetnosti ter s tem identitete slovenskega naroda," je poudaril. Predvideno krčenje bo še posebej prizadelo t.i. nevlad-nike, med katerimi je več kot 1000 samozaposlenih, saj ministrstvo po besedah Jurija Krpana, vodje skupine samostojnih kulturnih delavcev za dialog z ministrstvom, ne bo moglo uresničiti že podpisanih pogodb. Na ministrstvu za finance so v odzivu na besede ministrice Majde Širca zapisali, da morajo proračunski uporabniki svoje finančne načrte pripraviti predvidoma do 24. junija. Poudarjajo pa, da mora Slovenija zaradi mednarodne finančne krize in nesprejete pokojninske reforme nemudoma pristopiti k pripravi rebalansa proračuna. Vlada seje zavezala, da bo sledila ciljem programa stabilnosti, z rebalansom proračuna pa bo Slovenija omejila javnofinančni primanjkljaj, zato ministrstvo za finance pričakuje odgovoren dialog posameznih ministrov pri pripravi rebalansa. kratke.si Il parlamento sloveno dopo 1 anno approva la legge sulla famiglia Con 43 voti a favore e 38 contro è stata approvata la legge sulla famiglia, oggetto di pubblico dibattito già dal settembre 2009. La discussione in parlamento è durata 1 anno e ha portato ad un testo di compromesso che, tra le altre cose, dà la possibilità agli omosessuali di formare unioni di fatto (ma non di sposarsi) e di adottare i figli biologici del partner, ma non di accedere all'adozione congiunta. Alcuni oppositori hanno già iniziato la raccolta di firme per il referendum. Segnaletica bilingue in Austria: al referendum in Carinzia vince il Sì I favorevoli all’accordo raggiunto in aprile sui diritti della minoranza slovena che prevede tra l’altro anche la posa di ulteriori 71 tabelle bilingui (per un totale di 164) sono stati quasi 96.000 (quasi il 68%). L’affluenza al referendum (senza valore legale) richiesto dal governo carinziano è stata del 33,2%, i voti contrari sono stati più di 45.000. L’accordo ha già ricevuto precedentemente il sostegno del governo austriaco; a luglio è attesa la conferma del parlamento. Al Ministro deH’Istruzione Lukšič anche la delega deM’Università Sarà il ministro dell’istruzione Igor Lukšič a guidare il ministero per l’università, scienza e tecnologia. Il posto è rimasto vacante dopo che Gregor Golobič, presidente del partito Zares, il 2 giugno aveva rassegnato le sue dimissioni (annunciate già in aprile). Il premier Pahor dovrà comunicare al parlamento, che il 16 giugno ha preso atto delle dimissioni di Golobič, entro il 26 giugno il nome del nuovo responsabile del dicastero per l’università, scienza e tecnologia. La Slovenia il terzo paese più boscoso neM’Unione europea In Slovenia, che per il 63% è coperta da boschi, circa 390 milioni di metri cubi di superfici boschive sono sfruttabili economicamente. Nonostante le potenzialità del suo patrimonio boschivo però la Slovenia è al di sotto della media europa in base all’energia verde prodotta dal legno e dai suoi residui. Per quanto riguarda il valore aggiunto dell’industria del legno e dei suoi prodotti se rapportata con l’industria nazionale si trova invece sopra la media UE, ma solo allTl. posto. Il partito Zares pronto ad uscire dalla coalizione di governo Non ha avuto risvolti positivi per il futuro della coalizione il vertice del 20 giugno tra i presidenti dei partiti di maggioranza. Il premier Borut Pahor (SD), la ministra dell’interno (LDS) e l’ex ministro Gregor Golobič (Zares) non hanno trovato l’accordo sul rimpasto del governo. Pahor ha infatti confermato che la sua premiership non è in discussione, almeno finché il parlamento non lo sfiducierà. Pertanto il partito Zares dal 27 giugno non farà più parte dalla coalizione di governo. SSto» i . L- dimostrano come sia crescente l'interesse (e il numero) dei potenziali turisti nei confronti della cultura del posto che intendono visitare, in particolare risultano maggiormente attraenti gli aspetti meno omologati e dunque più caratterizzanti. In questo senso l'eno-gastronomia co- stituisce senza dubbio uno dei mezzi più immediati e significativi per conoscere tradizioni, consuetudini e simboli anche di una comunità come quella delle Valli del Natisone, in cui, se pur lentamente, questo tipo di turismo sembra prendere piede. Prova ne sia il successo di questa manifestazione che, ci auguriamo, possa crescere ed ulteriormente arricchirsi, nella speranza che la consapevolezza dell'utilità di questo tipo di iniziative raggiunga anche quanti sinora si sono mostrati scettici in modo pregiudiziale, (a.b.) Tre diverse immagini della gustosa e riuscitissima “Cena sul prato” della Kmečka zveza a Stregna Una “cena sul prato” per valorizzare il territorio Più di 200 partecipanti all’iniziativa della Kmečka zveza anche le aziende Giuseppe Specogna, Stefania Copi, “Le Lavandin” (Antonella Flore-ancig) e “Angolo di paradiso” (Gabriella Marzaro). A ciascuna pietanza è stato proposto in abbinamento vino di diverse cantine: “La buse dal Lof”, “Stanig”, “Vigna Lenuzza”, “Vigniamoli Toti”, “Pizzulin”, “La Viarte” e “Petrussa”. Ad allietare la serata la musica del coro Snežet di Tolmino; i tavoli erano decorati con Križaci e Krancelni - le ghirlande e croci di fiori tipiche delle tradizione legata ai falò di San Giovanni - realizzati sul posto. Un evento in crescita che ha richiamato ospiti da tutti e due i lati del (ex) confine. Fra gli altri anche il vice-presidente della provincia di Udine Daniele Macorig, il sindaco di Tolmino Uroš Brežan e il presidente della Camera di Commercio di Udine Giovanni Da Pozzo. Solo due, su sette, i rappresentanti dei comuni delle Valli del Natisone: il neo vi-ce-sindaco di Drenchia Michele Coren, e il vice-sinda-co di Pulfero Mario Cernoia. Assenza vistosa quella dell’amministrazione comunale di Stregna, guidata da Mauro Veneto, che ospitava l’evento. Diversi studi sul settore Produttori e ristoratori locali insieme nel segno di qualità, tradizione e innovazione. La terza edizione della “cena sul prato”, tenutasi a Stregna nella serata di giovedì 16 giugno, è stato uno spot (riuscitissimo) per il settore turistico, e quindi per l'intera economia, delle Valli del Natisone. L'evento, organizzato dalla Kmečka zveza con il sostegno della Camera di Commercio di Udine, dell'Associazione “Don Eugenio Bianchini” e del consorzio “Friuli via dei Sapori”, ha visto quest'anno la partecipazione di oltre 200 persone che hanno potuto assaporare i piatti appositamente preparati in loco dagli agriturismi “Il melo innamorato” e “La casa delle rondini”, e dalle trattorie “Gastaldia d'An-tro”, “Da Walter” e “Sale e Pepe”, nonché i salumi di Germano Snidaro e Giorgio Guion e i formaggi di Silvia Floram. Hanno partecipato Famiglie e Comuni da sostenere Gabrovec o dvojezični šoli segue dalla prima Una forte accelerazione rispetto al tema del bilinguismo, della cooperazione ed integrazione transfrontaliera come chance e condizione imprescindibile per lo sviluppo dei territori finora soltanto penalizzati dal confine. Il rischio è che le istituzioni non sappiano cogliere nel modo giusto questi segnali. Le amministrazioni comunali di Taipana e Luseve-ra lo hanno fatto, come sembra si apprestino a fare quelle di Malborghetto e Tarvisio, e vanno sostenute. Il possibile ostacolo è rappresentato dalla legge di tutela stessa che prevede l'istituzione di scuole bilingui su tutta la fascia confinaria della provincia di Udine, ma senza ulteriori costi per lo stato, e dai tagli previsti dalla riforma della ministra Gel-mini. A questo punto vanno fatte tre osservazioni. In primo luogo non si tratta di istituire nuove scuole, ma di trasformare con l'arricchimento dell'offerta formativa, le scuole già esisten- ti. I costi pertanto non dovrebbero essere molto diversi. In ogni caso dovrebbe intervenire con i propri mezzi la Regione Friuli Venezia Giulia che gode dello status di autonomia - e in virtù di questo di risorse molto superiori alle regioni ordinarie - proprio per la presenza delle minoranze linguistiche, in primis di quella slovena. Inoltre i territori che hanno pagato con l'impoverimento demografico, sociale ed economico e con il pesante fenomeno dell'emigrazione il mancato sviluppo nel dopoguerra, non possono oggi essere ancora ed ulteriormente penalizzate. Perché altrimenti li si condanna a morire. Al di là di norme, leggi e riforme, la fonte giuridica a cui devono ispirare la propria azione tutte le istituzioni dal livello comunale, a quello regionale e statale rimangono i principi costituzionali. Noi rivendichiamo che anche ai nostri territori montani e di confine vengano assicurate nella misura più ampia possibile, le pari opportunità. Anche in campo scolastico. (jn) “Začetek novega šolskega leta je dejansko za vogalom, družine otrok v špetrski dvojezični šoli pa še vedno ne vedo, v katerih pogojih bodo njihovi otroci preživeli prihodnje šolsko leto. Naravnost osupljivo je zadržanje občinske uprave, začenši s špe-trskim županom, ki se ponovno kaže kot naj šibkejši člen v sicer dobri verigi pomoči pomembni ustanovi Slovencev na Videnskem”. Tako ugotavlja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je v zvezi s težavami dvojezične šole na predsednika Tonda in pristojnega odbornika Molinara naslovil nujno interpelacijo, s katero zahteva pojasnila deželne uprave, kako namerava zagotoviti nemoten začetek pouka v prihodnjem šolskem letu tudi ob upoštevanju, da so se potrebe šole medtem povečale za en razred. Glede prihodnosti dvojezične šole v Spetru so pred tem v Rimu vložili interpelacijo poslanec Monai (Italija vrednot) in senatorji DS Blažina, Pegorer ter Pertoldi. brevi.it La bolletta energetica italiana supererà i 63 miliardi di euro Il 2011 segnerà un nuovo record storico per la bolletta energetica italiana, quella cioè che il Paese paga complessivamente per far fronte al proprio fabbisogno di luce e gas. Secondo le stime dell’Unione petrolifera (Up), la fattura complessiva supererà i 63 miliardi di euro (contro i 53,9 miliardi del 2010), mentre la sola bolletta petrolifera salirà da 28,5 miliardi a circa 36 miliardi di euro, registrando anche in questo caso un massimo assoluto. Per Moody’s titoli italiani a rischio declassamento L’agenzia di rating Moody’s sta valutando la possibilità di declassare i titoli obbligazionari italiani dall’attuale livello Aa2, confermando quanto già paventato da Standard&Poor’s. Sotto osservazione anche le società pubbliche (Eni, Enel, Finmeccanica e Poste) e 23 fra regioni, città e province. I dubbi dell’agenzia americana sono legati all’entità del debito pubblico e ai rischi collegati all’attuazione dei piani di consolidamento dei conti. Rifugiati: 34 milioni nel mondo, 57 mila in Italia Secondo l’agenzia Unhcr delle Nazioni Unite la maggior parte (4 su 5) dei 34 milioni di rifugiati viene ospitata nei paesi del Sud del mondo. L’Italia, ancora priva di una legge sul diritto di asilo, ospita sul suo territorio una percentuale di rifugiati molto inferiore a quella di molti paesi europei: meno di 1 ogni 1000 abitanti. Del milione di persone che hanno lasciato la Libia dopo lo scoppio della crisi, ad esempio, solo il 2% si è diretto verso Lampedusa. Lo spionaggio dallo spazio dei satelliti italiani Sarebbe superiore al miliardo di euro la cifra spesa dallo Stato tra il 2007 e 2010 per l’acquisto di 4 satelliti-spia “Cosmo Sky Med”. Prodotti dalla ditta italiana “Tha-les Alenia Space”, grazie ad una tecnologia avanzatissima sono in grado di “leggere” oggetti fino a 40 centimetri. Il loro controllo però sfugge alle istituzioni democratiche essendo stato affidato al “Ris” il nuovo servizio segreto militare voluto ed istituito dal ministro La Russa. Povertà in aumento anche nel Friuli Venezia Giulia Allarme della Caritas regionale sulla povertà in Friuli Venezia Giulia. Sarebbero infatti 96mila le persone (43mila le famiglie) che si trovano sulla soglia dell’indigenza. 49mila gli utenti che nel 2010 sono stati assistiti dai servizi sociali dei comuni, nel 2008 erano stati 41mila. In aumento anche le richieste di aiuto alla stessa Caritas che, stando agli ultimi dati disponibili, sono passate dalle 2704 del 2008 alle 3085 del 2009 (+14 per cento in un anno). Sreda, 22. junija 2011 4 Attraverso la val Rouna senza i vecchi pregiudizi XVII “Marcialonga Internazionale dell 'Amicizia” Quando 16 anni fa Ado Cont, insieme ad un piccolo gruppo di amici, organizzò la prima marcialonga transfrontaliera attraverso la vallata Rouna, il clima a ridosso del confine non era certo lo stesso di oggi. Pregiudizi e scetticismo, indotti dai lunghi anni di guerra fredda, erano allora ancora piuttosto diffusi e la diffidenza nei confronti del vicino era il sentimento prevalente. Sedici anni dopo la “Marcialonga Internazionale dell'Amicizia”, che da 4 anni assegna anche il trofeo “Memorial Ado Cont” dopo la scomparsa dell'ideatore dell'evento, ha ripercorso le stesse strade di allora attraverso quel confine ora smilitarizzato e aperto al libero passaggio di merci e, soprattutto, persone. Nonostante il maltempo della mattinata, sono stati tantissimi i partecipanti che hanno coperto i 21 chilometri del tracciato: partenza da Cane-boia (frazione montana del comune di Faedis) e arrivo a Pod-bela (al “Kamp Nediža”) attraverso l'abitato di Robidišče (comune di Caporetto). La competizione sportiva è passata in secondo piano; ha prevalso invece lo spirito di rinnovata amicizia e collaborazione tra i popoli dei paesi dei due lati del confine. Una manifestazione nata ed organizzata anche quest'anno “dal basso” (dalla “Fundacija Poti Miru v Posočju”, dal “Kamp Nediža”, dall'associazione “Lipa” e Canebola) alla quale hanno partecipato anche numerose autorità: Zdravko Likar, prefetto di Tolmino, Cristiano Shaurli, sindaco di Faedis, Daija Hauptman, sindaco di Caporetto, Piergiorgio Domeniš, sindaco di Pulfero, Elio Berrà, primo cittadino di Tai-pana ed Ennio Del Fabbro vi-ce-sindaco di Attimis. Tutti i rappresentanti delle istituzioni presenti hanno sottolineato l'importanza simbolica dell'evento ribadendo la necessità di una sempre più stretta collaborazione a tutti i livelH tra le società slovene e itabane. Per Domeniš infatti: “Le caratteristiche e le problematiche di questo territorio sono le stesse in Slovenia o in Itaba, le soluzioni quindi non possono prescindere da una collaborazione forte: con il nuovo sindaco di Caporetto abbiamo intensificato i rapporti, è questo un punto di partenza che ci deve portare lontano”. Anche per Shaurli “è necessario raccogliere l'eredità delle persone come Ado Cont che si sono dimostrate, negli anni, più lungimiranti di tanti altri”. “Chi non lo ha ancora capito è un idiota nei confronti della storia ma anche dell'economia e del sociale. I due progetti in-terreg su turismo e piste ciclabili che abbiamo in piedi con la partnership di molti comuni Sloveni - ha concluso Shaurli - sono il miglior ringraziamento che possiamo fare alle persone come Ado che hanno creduto in queste iniziative prima di noi”. Per quanto riguarda l'aspetto sportivo della manifestazione, curato da Rino Petrigh con il contributo di Giacinta Cont, primo classificato tra gli uomini è stato Ezio Poiana. Romina Pertoldi è stata premiata con il trofeo “Memorial Ado Cont” assegnato quest'anno alla vincitrice tra le donne. Per il secondo anno di fila, infine, tra i gruppi ha trionfato la “Frasca Cocean-cig”. (a.b.) ZELENI , LISTI # Ace Mermolja Kaj bi povedal pristašu Lige? Kaj bi lahko rekel razočaranemu pristašu Severne lige? Nedvomno bi mu svetoval razmislek, ki sloni na dejstvih, nato pa bi poudaril dva politična aspekta. Razočaranca bi opozoril, da Berlusconi razstavlja svoj cirkus, saj ne funkcionira več. Tako krajevne volitve kot izid referenduma sta dokazala, da Berlusconijeva fascinacija ni več garancija: ni nujno, da jo ljudje poslušajo, in ji ne sledijo. Zavesa besed je padla in to Berlusconi dobro ve. Razstavljati cirkus pa še ne pomeni odstopa. Berlusconi ne bo odstopil, ne bo prepustil mesta drugim, ne bo pristal na to, da zapusti sceno kot poraženec. Berlusconi pade, če večina v poslanski zbornici in senatu izglasuje nezaupnico vladi. Bo to Severna liga naredila? Bossi je močno vezan na Berlusconija. Liderja sta soodvisna. Ko je po prvi Berlusconijevi izvolitvi Liga zapustila Berlusconija, je na predčasnih volitvah zmagal Romano Prodi, Severna liga pa je zdrknila na 3-4 odstotke glasov. To Bossi ve. Kateri pa so rezultati omenjene soodvisnosti in skupne prisotnosti v vladi? Federalizem je nekaj členov na papirju. Davki so se zvišali, birokracije je več, več je priseljencev, manj je varnosti, v Rimu in drugod po Italiji delujejo skriti centri oblasti, tajne lože, skratka, "tangentopoli" se ni ni- koli prekinila. Tatinski Rim se ni spremenil. Bossi je podprl kar nekaj sramotnih zakonov v korist svojega zaveznika Berlusconija. Predvolilni programi Lige se niso uresničili, ni se uresničila njena vizija in se ne bo. Kaj je bistvenega rekel na nedeljskem shodu v Pon-tidi Bossi? Rekel je, da vlada ne sme pasti, kajti trenutno bi v Italiji zmagala levica. Šibkost Berlusconija in Bossija med volilci se spreminja v moč v parlamentu. Nihče noče zapustiti stolčkov, nihče noče na volitve, nihče noče vladnih kriz. Kaj takega se lahko zgodi le "po nesreči", vendar bodo poslanci večine trdno čuvali svoje položaje, saj bi v primeru poraza ostala doma krepka četa poslancev in senatorjev, za penzijo pa je potreben vsaj en mandat: ves ali v seštevku let. Veliko poslank in poslancev je novincev. Berlusconi to zelo dobro ve in zato ponavlja, da ni alternative njegovi vladi. Prav tako dobro to ve Bossi in isto tako so o zadevi seznanjeni voditelji Lige, ministri, poslanci, župani, deželni guvernerji, skratka, vsi, ki so okusili slast oblasti. Baza lahko gromko zahteva secesijo, vodstvo je ne bo predlagalo. Vsi upajo, da se bodo v naslednjih dveh letih stvari spremenile na boljše: doma in predvsem na mednarodni ravni. Le tako lahko desna sredina upa na zmago. V Pontidi je Bossi uprizoril drugi špektakel, ki ni bil boljši od Berlusconijevih. Ministrstva v Monzi, posnetek table ministrstva, ki naj bi jo prilepili na vilo, seznam nujnih stvari, ki naj bi jih naredili v dveh tednih, v mesecu dni itd. so prah. Dve vprašanji sta bistveni in nihče v Pontidi ni dal odgovora nanju. Prvo zadeva gospodarsko stanje: tu so davki, je kriza, pred vrati je manever težak 40 milijard, ki ga bo moral Tre-monti sprejeti zato, da mednarodna tržišča ne zdrobijo Italije in je ne potisnejo v družbo Grčije. V mednarodni in evropski gospodarski krizi je vlada reševala, kar se reševati da. V bistvu je bila edina pomembna beseda Tremonti-jeva. Berlusconi je najprej raz-glaševal neutemeljen optimizem, nato se je pričel ukvarjati z lastnimi škandali, s Finijem, z večino, ki je razpadala, kupoval je nove poslance in se dnevno boril s sodniki. Ostali ministri so sence. Morda je res ligaš Maroni ob Tremontiju še najbolj "predstavljiv", vendar so njegovi vzkliki proti vojni v Libiji, proti Natu, proti Evropi všečni a težko uresničljivi. Italija se ne bo odlepila od Amerike, povratek v liro bi bil katastrofalen, vse bo ostalo po starem in Berlusconi ne bo daroval položaja Maroniju zaradi transparenta v Pontidi. Vsi so v isti vladi, vsi so na isti barki in Severna liga bo vedno težje združevala protest s prisotnostjo v vladi. To je njena nemoč, to je sad soodvisnosti dveh starih liderjev. Oba predstavljata skupni problem. To bi povedal razočaranemu ligaš u. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK SLOVENSKI TV PROGRAMI - RAI 3 BIS Su richiesta del gruppo regionale del Partito democratico Il punto sulla programmazione comunitaria 2007 - 2013 con l’assessore Elio De Anna in V Commissione V petek, 24., ob 21.15 in v soboto, 25. junija, okrog 20.50 Slovenska deželna televizija RAI o 20-letnici osamosvojitve Slovenije I soldi ci sono, manca il convincimento da parte delle imprese a poterli spendere per innovare e parallelamente manca la giusta sollecitazione; paghiamo ritardi di gestione regionale accumulati; Delavnice za otroke Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb organizira Otroške poletne delavnice, ki bodo potekale od 22. do 27. avgusta v Gorenjem Tarbiju. Delavnice, ki so namenjene osnovnošolskim otrokom, bosta vodila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane. Otroci bodo seveda lahko spoznali tudi Benečijo. Rok za vpis zapade 30. junija. c'è stato un eccesso di bandi che ha intasato il sistema; i passaggi legislativi tra Consiglio e Giunta devono essere rapidi per arrivare in tempi adeguati all'allocazione delle risorse; se il Programma Interreg Italia-Austria non segnala problemi, così non è per quello Italia-Slovenia dove si è dovuto lavorare a cominciare dal recupero di credibilità; la politica comunitaria della Regione deve essere gestita da un'unica regia e non parcellizzata nelle singole direzioni regionali. Sono questi i punti emersi dall'audizione con l'assessore Elio De Anna sul Fondo europeo di sviluppo regionale (FESR) quanto a Programma operativo regionale (POR) 2007-2013 da 303 milioni di euro e Programma per la cooperazione transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013 da 136,7 milioni, richiesta dal gruppo del PD presente in V Commissione consiliare, presieduta da Roberto Marin (Pdl). Si tratta di punti sui quali si sono trovati a convergere gli interventi di Franco Iacop, Enzo Marsilio e Franco Brussa (PD), ma anche di Antonio Pedicini (Pdl). Per quanto attiene il POR FESR 2007-2013, le risorse attivate sono state pari a 257,3 milioni di euro, i contributi assegnati di 148,6 milioni, 591 i progetti finanziati per un valore totale di quasi 264 milioni. Il Programma Italia-Slo-venia 2007-2013, di cui la nostra Regione ha assunto la presidenza annuale del Comitato di Sorveglianza per il 2011, ha una dotazione finanziaria di circa 136,714 milioni (l'85% arriva dalle casse europee, il restante 15% dai Governi di Italia e Slovenia). I fondi stanziati sono pari a poco più di 133 milioni, di cui 4 per l'assistenza tecnica al Programma. Tre i bandi lanciati: progetti strategici per un totale di 51,5 milioni; progetti standard per 60 milioni; progetti standard confine terrestre per 17,56 milioni. 16 sono i i progetti strate- gici ammessi. Sono stati, invece, 253 i progetti standard pervenuti entro ottobre 2009 per un valore che superava i 305 milioni di euro. Diverse le convocazioni tra i partner da aprile 2010 a marzo 2011, quando è stata raggiunta una posizione condivisa e 198 sono risultati essere i progetti ammessi alla fase di valutazione. L’approvazione e pubblicazione delle graduatorie e la notifica ai proponenti sono previsti per agosto. Quanto ai bandi per progetti standard - aree di confine terrestre, la scadenza di presentazione era del 25 maggio 2011 e sono 134 i progetti pervenuti. Le tappe ora saranno: avvio della prima fase di valutazione dei progetti (ammissibilità formale); approvazione delle liste dei progetti ammessi alla seconda fase di valutazione e loro pubblicazione (previsione: novembre-dicembre 2011); approvazione delle graduatorie dei progetti e loro pubblicazione con notifica ai proponenti (previsione: marzo-aprile 2012). Slovenska televizija RAI bo v petek, 24. junija, od 21.15 dalje s Kongresnega trga v Ljubljani prenašala osrednjo državno slovesnost ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Danilo Tùrk. Dan kasneje, to je v soboto, 25. junija, pa bo po slovenskem televizijskem dnevniku na sporedu dokumentarec “Pričevanja o uresničeni sanji”, kije bil v obliki krajših prispevkov posnet in realiziran v okviru tv oddaje Fokus junija 2001. Dokumentarni zapis v štirih sklopih obravnava ključne dogodke tako imenovane Slovenske pomladi. Gledalci bodo lahko prisluhnili pričevanjem in komentarjem protagonistov takratnega “slovenskega trenutka”, ki so obdobje osamosvojitve doživljali kot akterji na takratni nacionalni sceni. Podoživljali bodo dogodke iz konca osemdesetih let, od “aretacije četverice” in izzivalnih mladinskih ter študentskih gibanj do neučinkovitih pogajanj v Beogradu, plebiscita, s katerim so se Slovenci odločili za samostojno in suvereno državo, prvega u-radnega dviga slovenske zastave ter nenazadnje do prvega mednarodnega priznanja novonastale Republike Slovenije in v letu 2001 še bodoče poti v družino evropskih držav. Za dokumentarec so svoje pričevanje podali: Spomenka Hribar, Jožef Skoljč, Jože Pučnik, Franci Zavrl, Alojzij Šuštar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Milan Kučan, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in Igor Bavčar. Projekt sta realizirala novinar Fabio Gergolet in režiserka Martina Repinc. VSAK DAN NA RAI 3 BIS 18.40 - PRIMORSKA KRONIKA 20.25 - OTROŠKA ODDAJA 20.30 - DEŽELNI TV DNEVNIK sledi - TV DNEVNIK SLOVENIJA 1 Sreda, 22. junija 2011 Mali lujerji in trije gojenci Glasbene matice nastopili v Mestnem muzeju v Ljubljani Otroški pevski zbor Mali lujerji in mladi gojenci špetrske Glasbene matice Pietro Cromaz, Mitja Tuli ter Costanza Muzzolini so 6. junija v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili na prireditvi “Iskrice v očeh”, ki jo je organiziral Lions Club Rožnik. Prisotne sta med drugimi pozdravila tudi predsednik špetrskega Zavoda za slovensko izobraževanje Igor Tuli in vzgojitelj otrok s Pohorja Drago Dobaj, saj nudi Lions Club Rožnik možnost letovanja mladim iz Benečije ter Pohorja. Na prireditvi je spregovoril tudi akademik Ciril Zobec, kije podal nekaj svojih misli o slovenstvu in narodni zavesti. Lions Club Rožnik se je že pred časom aktivno vključil v ohranjanje in oživljanje slovenstva v Beneški Sloveniji. Tako je na primer skupaj s Civilno iniciativo za Primorsko špetrskemu Inštitutu za slovensko kulturo priskrbel več kot 2.000 slovenskih knjig, organiziral izlet svojih članov v Benečijo, lani pa je osmim malim Benečanom omogočil letovanje v otroškem zdravilišču in letovišču Ankaran na slovenski obali. Dal 29 giugno al 3 luglio un’iniziativa crossborder a Udine e Villach (Austria) K3 - Festival intemazionale del cortometraggio In programma anche una dettagliata retrospettiva sul regista sloveno Karpo Godina Beneška ustvarjalnost prejšnji teden v tolminski knjižnici Dal 29 giugno al 3 luglio a Udine e Villach si terrà il crossborder festival “K3 -Festival internazionale del cortometraggio”. La sessione italiana (il 29 e 30 giugno) è organizzata dall’Ateneo delle Idee ed è diretta da Piera Nodari, mentre quella austriaca - dal 1 al 3 luglio -da Fritz Hock. In programma 30 cortometraggi selezionati tra 694 provenienti da tutto il mondo per ogni genere: fiction, animazione, documentario, sperimentale, commedia, dramma e video-art. La particolarità del festival sta nel concetto stesso che la sigla K3 riassume: Kommerz, Kunst, Kino; chiedere cioè non solo ai film-maker, ma anche agli spettatori di interrogarsi e riflettere sulla sottile linea che intercorre, nel cinema, tra il commercio e l'arte. Il programma prevede a Udine un opening con tre ore di proiezioni e una dettagliata retrospettiva sul presidente della giuria, il regista sloveno Karpo Godina, che è stato uno dei rappresentanti più importanti della "Black Wave" (Onda nera) - un movimento all'interno del cinema jugoslavo che ha prodotto numerosi film di critica sociale dal 1964 al 1973 - e fuori cinema, concerti, visual performance e dj-set. Altrettanto accadrà a Vabimo Vas na odprtje mednarodne razstave "JAZ, Ml ONI; MULTIKULTURNI DIALOG" "JA. Ml. ONI: MULTIKULTURALNI DIJALOG" Loretta Dorbolò (I), Franko Žerjal (I) Aleksander Peca (Slo), Enes Levič (BiH) Slavko Medunič (BiH), Ruža Gagulič (BiH) Samir Hedzbič (BiH), Hana Popaja (BiH) Petek, 24. junija 2011, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Karpo Godina Villach nello Stadtkino e nella villa Kulturhofkeller, location dove avverrà la proclamazione del vincitore. Ad aprire la kermesse il 29 giugno, alle 20 al cinema Visionario a Udine sarà la proiezione del primo blocco di cortometraggi provenienti dai Paesi Bassi e ben quattro première italiane provenienti dall’Austria, dalla Croazia e dalla Svezia. Dopo una pausa si proseguirà alle 21.30 con la seconda tranche con tre corti dall’Iran, dalla Francia e dalla Germania. Il 30 giugno proseguirà, con orario fisso alle 20, l’elenco dei corti in concorso con una première assoluta cinese - sud coreana e altre prime italiane provenienti dalla Germania, dalla Corea del Sud e dall’Austria. Dopo la pausa sarà il momento della prima parte della retrospettiva dedicata a Karpo Godina, alle 21.30. I primi due cortometraggi proiettati saranno Picnic on Sunday del 1967, provocatorio e sessualmente esplici- to, e The Gratinated Brain of Pupilija Ferkeverk del 1970, censurato all’epoca in Jugoslavia, che esplora il decadimento morale della società. Seguirà Litany of happy people del 1971 che fu il film più rivoluzionario della sua cinematografia. Vietato in Jugoslavia, tratta i temi dell’amore e della tolleranza etnica. Chiuderà il discusso About Art of Love del 1972, che doveva essere un film di reclutamento per l'esercito jugoslavo, ma divenne un film contro la guerra, a causa del quale Godina rischiò sette anni di incarceramento che riuscì però ad evitare. Il festival si trasferirà oltre confine il 1. luglio. È previsto un servizio di bus navetta in partenza dal Visionario (il 1. e il 2 luglio alle 18.30 ed il 3 luglio alle 15). Per saperne di più visitare la pagina web del festival: www.kdrei.at/italiano. Pozdrav direktorice tolminske ozadju zbor Matajur Pesem moškega zbora Matajur iz Klenja je pred dvajsetimi leti pozdravila novo “rojstvo” Trinkovega koledarja, ko je začel izhajati v režiji kulturnega društva Ivan Trinko. Zbor Matajur je pod vodstvom dirigenta Davida Klodiča uvedel tudi večer v tolminski knjižnici Cirila Kosmača prejšnji teden, na katerem sta urednici Iole Namor in Lucia Trusgnach predstavili letošnji zbornik ‘Podresca: immagini nell’arte’ vince Rosanna Casagrande La bellezza di un antico borgo rivive nella poesia dei pennelli e dei colori di tanti artisti venuti da Italia, Croazia e Slovenia. Si è conclusa anche quest’anno con grande successo, la 7. edizione del concorso intemazionale di pitto ra “Podresca: immagini nell’arte” che il Centro Studi Podresca ha organizzato in collaborazione con l’Accademia Internazionale d’Arte Moder- na di Roma, ITI e 12 giugno. Il primo premio se lo è aggiudicato Rosanna Casagrande con l’opera “La porta dell’arte”, il secondo premio è andato a Bruna Daus , la 3. classificata è stata Livia Caputo, mentre Klavdija Marestic è arrivata quarta vincendo anche il premio della giuria. I dipinti saranno esposti presso il Centro Civico di Cividale dal 27 agosto al 4 settembre. knjižnice Jožice Štendler in v ter knjigo Mlada lipa avtorice Brune Balloch, ki vsebuje izbor pravljic in pripovedk iz Subida v terskem dialektu ter italijanskem prevodu. Z njo, kot je povedala Lucia Trusgnach, je bil rešen pred pozabo dragocen zaklad subiške pripovedniške tradicije, z veliko etnografsko vrednostjo, subiško narečje pa je doživelo svojo prvo objavo. Trinkov koledar je publikacija, pri kateri sodelujejo avtorji iz vsega obmejnega prostora na obeh straneh meje, zrcali življenje ljudi in delovanje kulturnih ter drugih sredin in plete čezmejne stike ter prijateljstva. Obenem uveljavlja narečno književnost videnske pokrajine. V tem smislu presega ozek koledarski okvir, zato je bila tudi junijska predstavitev umestna. Slovenska manjšina seje s svojimi problemi in uspehi predstavila tolminskemu občinstvu, obenem pa je to bila lepa priložnost za povabilo k sodelovanju, saj je bila zgodovina čezmejnega prostora ter njegovih ljudi doslej le delno osvetljena. re, di fare per una settimana la guardia del corpo ad una donna in attesa che questa testimoni ad un processo per rapina, identificando il rapinatore. Il compito per la guardia del corpo si rivela da subito più arduo del previsto: abituato a vivere in una stanza e da solo, a non avere quasi rapporti con altre persone, il Cane suo malgrado deve mettersi in relazione con un altro ambiente e soprattutto con Hana, la donna che deve proteggere. Il racconto, scandito dagli orari al minuto in cui si svolgono i fatti, rivela anche il passato del protagonista, tra nefandezze e impulsi distruttivi, esperienze in orfanotrofio e manicomio. Il presente è invece una città fredda e innevata, un condominio abitato da personaggi inquietanti e, proprio quando sembra che tutto possa andare per il meglio, che la guardia del corpo possa portare a termine la sua missione, un rapido e coinvolgente susseguirsi di avvenimenti sino al finale, che non va svelato. Mazzini con questo libro, uscito a Lubiana tre anni fa, cambia decisamente registro rispetto ai ricordi adolescenziali del ‘Giradischi di Tito’, in qualche modo si ‘americanizza’, perde in ironia e acquista in asciuttezza, dando comunque ancora una prova della propria abilità letteraria. Michele Obit Miha M Il segnalibro Bralni znak Dopo la bella prova di ‘Il giradischi di Tito’, edito da Fazi, lo scrittore sloveno Miha Mazzini torna a farsi conoscere al pubblico italiano con questo libro (tradotto da Sabina Tržan) pubblicato da una casa editrice fiorentina che sta muovendo i suoi primi passi nel mondo editoriale alla scoperta di autori interessanti dell’universo letterario dell’Est Europa. Il Cane del titolo, essere asociale, peloso, brutale, è alle dipendenze del Maestro che gli chiede, come restituzione di un favo- Mi chiamavano il Cane di Miha Mazzini Nikita edizioni, 15 euro (Telesni čuvaj, Beletrina) zzini Kulturni stiki - Po maši je bilo skupno kosilo. Zgoraj Katja Ros podarja Aldu Klodiču kopijo romana Livško jezero, ki ga je napisu Anton Klodič Sabladoski in ga bodo v režiji Alda predstavili na Livku 23. julija kosilo, ki sta ga društvo Rečan an Topoluško združenje napravla za vse prisotne: bluo jih je 130. Med kosilom jepredstav-nica Krajevne skupnosti Livek Katja Ros je izročila darila, ki so jih kot po navadi parnesli gostje. Aldo Klodič, v imenu društva in Topolučanu, je pozdravu vse pristone an še dodau, de “na kosile nie bluo slaščine, kjer vsak sejo lahko pridobi s prostovoljnim prispevkom, ki je namenjen za nakup šolabusa za dvojezično šuolo v Spe-tru”. Po kosile je domačin, arhitekt Renzo Rudi peju Liv-čane po vasi an jim pred-stavu vaško arhitekturo in poviedu nomalo topoluške zgodovine. Od konca mase do pozne popudanske ure nie manjkala glasba. Za tuole so po-skarbieli Franco Qualizza, Valentino Floreancig, Mattia Trusgnach an Cristopher Chiabai. Vreme se je počasi arz-jasnilo an je pomalo, da tudi tole lieto je bluo srečanje pru lepuo an veselo an Liv-čani so nas že povabili na varnitev pohoda drugo lieto na Livek. (A. C.) novi matajur £ Sreda, 22. junija 2011 V nediejo 19. junija se je tudi vreme posmejalo an pomalo uspehu srečanja Še ankrat so Livčani čez Briezo paršli na obisk v Topoluove Še ankrat, čez Briezo, so Livčani paršli na obisk v Topoluove za obdaržat “Pohod čez namišljeno črto”, tisto lepo navado, ki že dolgo liet veže tela dva kraja. Vreme nie bluo pru nič naklonjeno, sa je daževalo puno ponoč an med saboto an nediejo, in tudi jutro nie kazalo nič dobrega. Vselih pa kakih petdeset kuražnih Livčanu se nie podalo in je teklo čez Briezo po mokri stazici. Še tkaj pa se jih je “buj suho” parpejalo z avtom. Člani kulturnega društva Rečan an kajšan Topolučan so jih čakali pred cierkvijo in jim ponudli kiek za okrepit dušo an teluo. Takoj atmosfera seje ogriela, kar je normalno, kar se srečajo prijatelji, in vsi kupe so počakali sv. Mašo, ki jo je da-rovau mons. Marino Qualizza s pomočjo župnika, ki skarbi za topoluško cierku, pre Federica Saracina. Par maši, ki je bla v slovenšči- ni, je pieu cerkveni zbor z Livka. Potlè pa so šli vsi na Na srečanju je bilo tudi veselo, saj so imeli pravi orkester. Godli so Cristopher, Mattia, Franco an Valentino Koledar B. gledališča Beneško gledališče je zadnja lieta tista kulturna organizacija, kije nar-buj aktivna an zaslužna v povezovanju vasi an ljudi vsega čezmejnega prostora. Glas Benečije pa nosi tudi v buj oddaljene kraje. O velikem dielu našega gledališča govori sam koledar nastopov. V nediejo, 12. junija, sta igrauki Bruna in Teresa “zmolile” rožar na Solarjih na srečanju planincu. S komedijo Moja žena je sveta je Beneško gledališče v petek, 17. junija šlo v Breginj, v soboto 19. pa na Kras (Dreka). Kaj pa od sada napri do začetka avgusta? Z igro Moja žena je sveta puojdejo v saboto, 25. junija, v Drežnico, 22. julija v Pevmo (Gorica), 23. julija na Livek, 24. julija bodo v Petjagu, 6. avgusta v Dreki an 7. avgusta v Gorenjem Tarbi-ju. Odmevno igro Lena iz Tapoluovega, ki smo jo videli na Dnevu emigranta bojo predstavili v sredo, 29. junija, ob 20.30 v Sarženti, 30. junija na gledališkem festivalu v Mavhinjah (Trst) in 3. julija na Postaji Topolove. Beneško gledališče bo skupaj s skupino BK evo-lution sodelovalo tudi na veliki kulturni manifestaciji 1. julija v Ljubljani ob 20.1etnici samostojnosti Republike Slovenije. V sredo, 27. julija, bo nastopilo še v Bardu v okviru pobude Večjezična srečanja. Zaradi slavega vremena tele krat jo niesmo zapieli na sred vasi, pa v liepi dvorani dreskega kamuna, na Krasu. Zahvalmo se za tuole sindaku an asesorju Romanu. Tela prireditva je bla mie-la bit v Ocnembardu in za jo napravit sta sodelovala kulturno društvo Rečan an Kobilja Glava. Ries pru na lie-pa vičer! Nie manjkalo pru nič! Jo je začeu Roberto s svojo diatonično rimoniko, ki kar jo nategne z dobro vo-jo te začnejo pete sarbiet. Potlè še Franko s svojo kitaro, mojster za piet an za jih debele pravt, takuo de se je dvorana nasmejala. Konsiljer Michele Qualizza je pozdravu vse v imenu sindaka, ki nie mu bit Zapiel smo jo na prisoten, pa je stuoru reč, de je zlo veseu, de se naprav-jajo take liepe prireditve an obljubu je, de kamun bo ekonomsko pomau dru-štvam, ki dielajo na teritoriju. Zbor Rečan je zapieu tri piesmi pod vodstvom nove mestre Stefanje, z dobrò energijo in pravo napetostjo. Potlè pa zbor Volče, pod vodstvom Erike Bizjak nam je zapieu pet narodnih piesmi an napravu tisto prijetno atmosfero, ki se čuti kaj-šankrat, kar fantje jo ponoč piejejo na sred vasi. Beneško gledališče je zaigralo “Moja žena je sveta” takuo lepuo an simpatično, de dvorana se je vičkrat potresla za velik smieh. An potlè se vi-čerja, rimonike an še petje. Prireditve kot “Zapuojmo jo na sred vasi” zaries zbu-de za eno vičer naše majha-ne vasi. Ideja, ki jo društvo Rečan peje napri že dugo liet je pru tista, de vsaka naša majhana vas je uriedna imiet tako vičer vsaj ankrat vsako antarkaj liet. Vičer, ki ostane v spominu vaščanu zelo na duzin in jim pomaga živiet an se čut manj zapuščeni. (A. C.) Krasu Mešani pevski zbor iz Volč, dva momenta gledališke predstave an publika, ki je napunla dreško kamunsko salo Cantare le proprie radici seguendo un approccio moderno, accattivante, per nulla scontato anche alle orecchie delle nuove generazioni. Il prossimo sabato, 25 giugno, alle 20.30, il “coro Gospel del Friuli Venezia Giulia” si esibirà nella Grotta di Antro in “Par Furlan” : primo di una serie di concerti in tutta la Regione. Diretto da Alessandro Pozzetto e Rudy Fantin il coro offrirà una rilettura in chiave moderna di brani della tradizione friulana e slovena (in scaletta anche “Oj božime tele dolince” e “Marija skoz življenje”). A/a Kulturnih dnevih pod Globočakom so z recitacijo in glasbo nastopili tudi najmlajši Nastopila je dramska skupina iz Števerjana Predsednica Natalja Melink Grande successo per la 9. edizione delle Giornate culturali Cultura e tradizione si incontrano a Kambreško Una serata ricca, con molte voci, espressioni anche di realtà culturali diverse ma tutte tessere dello spazio culturale sloveno, sabato 11 giugno, ha aperto le tradizionali Giornate della cultura a Kambreško. Dopo i Seduti della presidente del circolo locale “Globočak” Natalja Melink, quelli del sindaco di Kanal ob Soči Andrej Matti e del vicepresidente dell’Assorìazione turistica della Slovenia Črtomir Špacapan, hanno aperto la manifestazione i più piccoli di Kambreško. Lucia Trusgnach, a nome del circolo Ivan Trinko, ha illustrato il Trinkov koledar 2011 invitando i presenti a collaborare a quella che è forse l'unica pubblicazione transfrontaliera, mentre Marina Cemetig ha letto alcune sue poesie. Dopo i canti del gruppo vocale Liška dekleta è stata la volta del teatro di S. Floriano-Števerjan. Domenica sono stati protagonisti Resia e l'associazione Kobilja glava. La 9a edizione dei Kulturni dnevi pod Globočakom, svoltisi sabato 11 e domenica 12 giugno, hanno avuto anche quest’anno come obiettivo quello di far conoscere la cultura e le attività tradizionali ed artigianali degli sloveni al di qua e al di la del confine in uno spirito di reciproca conoscenza e collaborazione. Così si è espressa la presidente del circolo organizzatore “Globočak”, Natalja Melink, che ha introdotto la parte ufficiale dell’evento della domenica, nel primo pomeriggio. Presenti anche gli arrotini di Resia ed esponenti del circolo culturale resiano “Rozajanski Dum”, che vi partecipano ormai da diversi anni. Il legame tra Resia e Kambreško è nato con la figura dell’arrotino Domenico Usbe Amej che, nato a Stolvizza nel 1882, trascorse l’ultima parte della sua vita nella zona di Kambreško dove morì nel 1957. Di lui diversi anziani della zona ancora si ricordano. Era di corporatura minuta, di debole forza fisica, svolgeva volentieri il suo lavoro che consisteva nell’arrotare coltelli e forbici, oppure sistemare pignatte bucate o ombrelli rotti. Tutto questo in cambio di un piatto caldo e di un posto nel fienile o, d’inverno, in una stalla dove passare la notte. Attorno a se aveva spesso, come tutti gli arrotini, i bambini che con curiosità assistevano al suo lavoro. Quest’anno, nel breve e composto momento di raccoglimento che si è tenuto nel ci- mitero di Ročinj, dove fu sepolto Domenico Usbe, è stata letta una testimonianza. Nel pomeriggio durante la parte culturale si sono esibiti diversi gruppi: il gruppo fol-kloristico “Justin Kogoj” da Dolenja Trebuša, il circolo Kraški šopek di Sežana, le Ka-nomeljske punce, il circolo Kanomlja, il Trio Juhance, e il gruppo Bakalina. Hanno inoltre collaborato il circolo Grad da Trieste, Il C.A.M.A. (associazione degli arrotini), il Rozajanski Dum da Resia, il Kobilja Glava dalla Benečija ed il circolo di Levpa. Nello spazio dei festeggiamenti erano inoltre allestiti stand con prodotti gastronomici ed artigianali dei vari circoli e gruppi invitati. A provvedere ad affilare lame poco taglienti, si sono destreggiati gli arrotini di Stolvizza, Severino Lettig e Giovanni Negro, già presidente dell’associazione degli arrotini. Una manifestazione che è decisamente riuscita bene anche grazie al tempo che, quest’anno, ha garantito sole per tutto la giornata. (LN) Brusar iz Rezije. Prikazali so tudi druga dela Skupinska slika narečnih ustvarjalcev, ki so se udeležili letošnjega festivala Tudi beneški glas na festivalu narečne književnosti Dialekta v Murski Soboti V Murski Soboti je 26., 27. in 28. maja potekal 2. Festival narečne književnosti Dialekta. Na njem so bile zastopane vse slovenske pokrajine in tudi Benečija. Andreina Trusgnach, Adriano Gariup in Marina Cernetig so na raznih branjih za šole ter za odrasle predstavili slovenski glas naših dolin in z njim sodobno literarno ustvarjanje v nadiškem dialektu. Namen pobude, ki jo organizira Založba Franc-Franc, je povezati ustvarjalce in polustvarjalce, strokovnjake, da bi imeli pregled nad narečno literaturo ter jo obenem ovrednotili. Strokovni del festivala je obsegal dva tematska posveta in simpozij. V Gornji Radgoni je v sklopu simpozija »(Brez)mejnost narečne li- terarne besede« Adriano Gariup predstavil svoj prvi roman »Luna an buskal-ce«. Lani je bil festival Dialekta posvečen narečni poeziji, letos je bil poudarek na narečni prozi ter z njo povezani ustvarjalni dejavnosti (pravljičarstvo in pripo-vedkarstvo). Poleg iskanja odgovorov na aktualna vprašanja slovenske narečne književnosti so se, kot rečeno, udeleženci predstavili tudi pomurski kulturni javnosti. V četrtek, 26. maja, so nastopili na osnovnih šolah v Gornji Radgoni, Beltincih, Puconcih in Križevcih pri Ljutomeru ter na Gimnaziji Ljutomer, v petek, 27. maja, pa so izvedli bralno-glasbene večere v Križevcih pri Ljutomeru, Beltincih in Puconcih. S. PIETRO AL NATISONE PPARTAMENTI BICA E TRICAMERE Elevate prestazioni di risparmio energetico - SPECOGNA & FIGLI Spa www.specognacostruzioni.it 8 novi matajur -pv 7 • /t\ Sred., 22. junij. 2011-----------------------------------------------------DO il tl C/D U liti g = KANALSKA DOLINA_VALCANALE V nedeljo, 19. junija, mednarodna zborovska revija Na Višarjah zapeli zbori treh dežel Protagonisti letošnje mednarodne zborovske revije “Višarje pojejo”: zgoraj Barski oktet iz Italije, levo zgoraj oktet Škofije iz Slovenije, levo spodaj pa kvartet “V Črnicah” iz Avstrije Domenica 19 giugno, nel santuario di Višarje (Lussari) si è tenuta la tradizionale rassegna corale »Višarje pojejo« organizzata dal Centro Culturale sloveno Planika, dal circolo sportivo culturale Rojan-ski Krpan, dalla Parrocchia di Camporosso, dall’Unione dei circoli culturali sloveni - ZSKD e dalla Slovenska Prosveta di Trieste. Ad accogliere pellegrini e cantori si è presentata anche la neve che ha reso ancor più incantevole questo già splendido luogo. Hanno partecipato tre cori provenienti da Italia, Austria, Slovenia. Ha aperto la rassegna il coro Barski oktet di Bardo che con sempre maggiore precisione e sicurezza ha interpretato canti moderni e popolari della variegata comunità slovena della provincia di Udine. Davvero notevole l'esibizione del kvartet “V Črnicah” che ha incantato il pubblico grazie alle soavi voci dei componenti ed alle particolari armonizzazioni dei canti interpretati. Infine, si è esibito l'Oktet Škofje che, nonostante non sia più in attività, ha fatto valere la sua trentennale esperienza canora spaziando dal canto tradizionale sloveno fino allo spiritual americano. L'incontro musicale si è svolto al termine della messa celebrata da don Dionisio Ma-teucig in tre lingue: italiano, sloveno e tedesco, a testimoniare che il santurio è da sempre luogo di incontro dei tre popoli confinanti. Qui si vive la spiritualità autentica della fede, incarnata nella cultura e nella lingua dei popoli. TERSKA DOLINA VAL TORRE Tradizionale bacio delle croci presso la Sv. Trojica a Viškorša Domenica 19 giugno si è tenuto il tradizionale bacio delle croci presso la chiesetta della Sveta Trojica di Viškorša Pred očmi Soboto, 25. junija, tou vasi Mužac (Bardo) bo fiesta Sv. Ivana. Ob 19.00 bo Sveta majša, ki jo bo sprem-ljevau zbor Barski oktet. Po majši bo veselica. Zvečar, mužčeni bojo žažgali kries. (Tipana), luogo sacro molto antico (XI-XII secolo) e meta di pellegrinaggi che richiamavano (e richiamano ancor >' '.li ....»V ff oggi) tutte le popolazioni slovene delle zone contermini da Lusevera a Canebola fino all’Alto Natisone e Medio Isonzo. La croce rappresenta la Comunità, essa accoglie con il bacio le altre croci - comunità e le invita a prendere parte alla cerimonia. L’archivio parrocchiale di Bardo documenta questa usanza fin dal Seicento. La messa è stata celebrata da msg. Rizzieri De Tina ed allietata dai canti del coro Naše vasi diretto da Davide Clodig. REZIJA_RESIA Il Gruppo Folkloristico Val Resia all’Alpe Adria Festival in Austria Si è svolta a Langenwang nella Mùrztal in Stiria (Austria) la manifestazione fol-kloristica itinerante denominata “Alpe Adria Festival”. La manifestazione (organizzata sotto l’egida dell’organizzazione internazionale CIOFF -International Council of Or-ganizations of Folklore Festi-vals and Folk Arts legata al-l’UNESCO), presenta ogni anno, in un diverso paese della regione, gruppi folkloristi-ci provenienti dalle nazioni dell’area geografica transnazionale di Alpe Adria: Italia, Slovenia, Croazia ed Ungheria. All’evento, svoltosi dal 27 al 29 maggio scorsi, ha preso parte quale rappresentante dellTtalia e della Regione Friuli Venezia Giulia, il Gruppo Folkloristico “Val Resia” accompagnato per l’occasione dal membro CIOFF nonché Presidente dell’UFI - Unione Folklorica Italiana, Maurizio Negro. Il gruppo folkloristico resiano, sorto nel lontano 1838, ha potuto presentare al pubblico austriaco il suo reper- torio tradizionale e le peculiarità della musica popolare della Val Resia, ancora così viva e sentita dall’intera comunità resiana. L’importante rassegna internazionale ha visto la partecipazione di altri importanti gruppi folkloristici tra i quali il gruppo folkoristico accademico “Ozara” di Kranj (Slovenia), il gruppo croato “Kud Bistra”, gli ungheresi del sodalizio folklorico “Bo-kreta”, oltre al gruppo locale ospitante, il Trachtenverein “d’Walberger” di Langen- wang che ha festeggiato, proprio durante il prestigioso festival internazionale, i suoi primi 90 anni di intensa attività. Ogni gruppo è stato accompagnato dal membro CIOFF rappresentante della propria nazione, tra gli altri era presente anche Bruno Ravnikar di Lubiana, personalità di spicco e fondatore del CIOFF, profondo conoscitore della tradizione folklorica di tutta l’Alpe Adria, nonché stretto collaboratore di UGF FVG - Unione dei gruppi folklorici della Regione Friuli Venezia Giulia. La ricca manifestazione folklorica itinerante ha toccato molti villaggi della valle del Mùrz, portando colori e suoni dei vari gruppi coinvolti nelle piazze e nelle vie di piccoli e grandi centri: Langenwang, Vietsch, Mur-zzschlang e Leoben. Oltre ai gruppi ospiti, hanno partecipato all’adunata di domenica 29 maggio anche bande e gruppi in costume locali: il corpo bandistico Wer-skapelle di Veitsch, la banda Musikverein di Langenwang che vanta ben 130 anni di attività, il gruppo Musikverein Lafnitz e la Werkskapelle Bo-hler. Simpatico il momento dedicato alla danza comune tra tutti i gruppi partecipanti che hanno così voluto manifestare la propria amicizia e la propria vicinanza gli uni verso gli altri al di là di ogni differenza di lingua, costumi e tradizioni. Numeroso il pubblico presente durante le varie fasi del festival. In molti hanno partecipato alla serata di gala svoltasi sabato 28 maggio presso la sala congressi di Langenwang, ed alla sfilata della domenica organizzata dopo la Santa Messa officiata da Don David alla quale i gruppi hanno partecipato in costume, ognuno con il proprio labaro o stendardo. Una manifestazione di si- curo interesse che ha saputo richiamare oltre al pubblico anche l’attenzione dei media, dei politici ed amministratori locali. Incassato il successo di questa edizione, la grande macchina dell’importante festival va avanti e già durante una delle serate della manifestazione, i vari rappresentanti CIOFF hanno deciso di sostenere la candidatura della Croazia quale paese ospitante dell’Alpe Adria Festival 2012. Rozajanske wužice ano poezije tu-w librine Mohorjeve založbe Resia, Der Gesang der Erde to jé titol od naa nòvaa librina tu ki so sprawajane wuže ano poezije od Rinina Chinese Hogina, Silvane Paletti Bertulave ano od Renatina Quaglia Gukatavaa. Wužice ano poezije so napisane po nes ano po niški. Ise so bile wže pukli-cone tu-w librine Autori re-siani, Rezià, Rezià, a ti con šcale dobrè ano tu-w librino Rozajanski seréni ro-monenj - La lingua resiana del cuore - Rezijanska srčna govorica, tu ki so poesie od Silvane Paletti kòj ki isi viječ wužice so napisane pa po niški. Libri je a naredila Mohorjeva založba, ki je tu-wne w Ciwco (Klagenfurt) ano universitad rudi ta tu-wné w Ciwco. Jé pomoel naredit Reihard Kacjanka, ki an dila tu-w universita-di te tu-wnè w Ciwco. Isi to je den libri od serie Kleine Literaturen Eu-ropas. - Kultura J3Vt ùrja'hfl1 - 9 Xi. Il L L lo» / d Sreda, 22. junija 2011 Il programma della Stazione di Topolò nella notte al tramonto, in unfienile del paese Le radici davanti... Prima parte Canto per lingue sconfinate Appunti di geografìa esistenziale lettura Antonella Bukovaz, video Paolo Comuzzi, raccontati da Gian Luca Favetto musiche Antonio Della Marina SABATO 02 LUCIJO verso le cinque della sera apertura e incontro con gli artisti presenti presso Casa Juljova Pastirci, concerto della Piccola Orchestra della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone e coro di voci bianche Mali lujerji, su testi di France Bevk; direttore Davide Klodič con il buio Orchestra jazz del Liceo Copernico di Udine concerto in piazza grande, direttore Nevio Zaninotto nella notte Le lune di Topolò immagini rare e preziose dalle steppe delTAsia Centrale scelte da Alexandra Korvenheimo dalpomeriggio efino a domenica sera in diversi luoghi del paese, in loop ToBe Continued... Parte I 48 concerti in 24 ore per suonarle allaTBC a cura delTOffidna Globale della Salute di Topolò Durante il confine, un audio documentario di Renato Rinaldi La distanza tra due suoni video documentario di Anja Medved a cura dell'Istituto di Topologia di Topolò - ITT da oggi al 17 luglio Di molti sguardi cantiere per ragazze/i di video documentazione dell’edizione in corso ________________________DOMENICA 03 LUGLIO_____________________ Senjam, festa tradizionale del paese nel pomeriggio, in tre diverse stazioni del paese Lena iz Tapoluovega, di Giorgio Banchig testo teatrale da un fatto accaduto a Topolò nel 1720 Lettura bilingue a più voci a cura del Beneško gledališče nel tardo pomeriggio, verso sera Across thè border Etnoploč in concerto Aleksander Ipavec, fisa; Matej Špacapan, tromba; Piero Purini, sax con il buio La vie di là, di Marco D Agostini e Loris Vescovo Un viaggio sulle tracce dell’emigrazione friulana in Europa Orientale MERCOLEDÌ 06 LUGLIO a Oriente di noi al tramonto La Stazione incontra Osservatorio Balcani e Caucaso raccontato da Davide Sighele, redattore di OBC e documentarista Visione di Bocca, occhi, orecchie. Un viaggio nelle Alpi albanesi di Micol Cossali e Davide Sighele a cura delOTT con il buio Cairo (in) breve suoni rumori immagini live performance di Massimo Croce fino a sabato 9 Klezmorim Cantiere di musica klezmer condotto da Davide Casali in collaborazione con il festival Erev/Laila GIOVEDÌ 07 LUGLIO dal pomeriggio Le fonti della spiritualità dialoghi e confronti con Pierluigi Di Piazza a cura dell’Ambasciata dei Cancellati a seguire, con il buio Le Retour des Oiseaux Hommage a Olivier Messiaen di Alberto Novello a.k.a. JesterN e Flavio Zanuttini per live electronics, flicorno soprano e video da oggi, tutti igiorni, in diversi luoghi e orari Duets, per flauto e strumenti con Veronika Vitazkova e i musicisti della Stazione VENERDÌ 08 LUGLIO verso le sei della sera Voci - Glasovi ospita Acque di acqua letture dei poeti Veronika Dintinjana, Rosana Crispim da Costa, Božidar Stanišic, Maria Sànchez Puyade, Patrizia Dughero, Erika Crosara con il buio Il popolo che manca .. .è quello delle montagne e delle valli... un film di Andrea Fenoglio e Diego Mometti a cura dell’Istituto di Topologia di Topolò nella notte Postaja Crossing concerto del Tribil Trio: Marta Hari, arpa; Sandro Carta, tromba; Michele Spanghero, contrabbasso da oggi a domenica, in diversi luoghi del paese, in loop ToBe Continued... Parte II 48 concerti in 24 ore per suonarle allaTBC Mikrokozmi dieci videopoesie in presa diretta di Antonella Bukovaz Lo zoo delle “donne giraffa” una storia immorale di turismo etnico installazione multimediale di Martino Nicoletti a cura dell’Ambasciata dei Cancellati ________________________SABATO 09 LUGLIO____________________________ da oggi fino a mercoledì 13, in diversi luoghi del paese Piccola officina di Teatro La voce d’ombra lettura in cuffia per ascoltatore solo verso sera Barski oktet / Ottetto maschile di Lusevera concerto diretto da Davide Klodič a seguire Topolovec Topolò dal cuore dell’Istria alla Benečija di corsa per 140 km e arrivo a Topolò dell’emerodromo Enrico Viola poi Immagine abitata intreccio di luoghi e parole incontro con Fabio Fomasari dopo le dieci della sera Klezmorim concerto della Topolnova Klezmer Orkestra DOMENICA 10 LUGLIO The You Know Sextet in concerto Variazioni e sovrapposizioni suTopolòGigio di Al Margolis a seguire, nel bosco Le radici davanti... Seconda parte ragionamenti di e sul e con il confine con Gian Luca Favetto verso le sei della sera Progetto Kodeijana V presentazione del libro RefugijTapù scritto a Topolò da Taja Kramberger prima del buio concerto del gruppo di ricerca vocale Cantiere Armonico voce recitante Claudio De Maglio, testi diT.S.Eliot direttore Marco Toller con il buio Di mestiere faccio il paesologo in viaggio con Franco Arminio tra i paesi dell’Irpinia bizantina regia di Andrea D’Ambrosio a cura dell’Istituto di Topologia di Topolò nella notte Etta Aman Tribute FlyingZone Libera associazione per flauti e live electronics ______________DA LUNEDÌ IlA DOMENICA 17 ILCI JO LaTopolovska Minimalna Orkestra punta su Marte cantiere per organico misto, per ragazze/i e musicisti condotto da Antonio della Marina _____________________MERCOLEDÌ 13 LUGLIO sul far della sera Vod - Glasovi Incontro con lo scrittore Pino Petruzzelli dopo il tramonto Colpi/Klopfzdchen/Potrkavanje 2009-2011 progetto per luoghi in via d’abbandono presentazione del libro-catalogo a cura di Unikum - Centro Culturale Universitario di Klagenfiirt/Celovec GIOVEDÌ 14 LUGLIO in Juljova, alle sei della sera Dotik Quattro chiacchiere con l’artista inglese Jez Riley French al tramonto Vod - Glasovi Incontro con il poeta Giovanni Tuzet con il buio Animazioni Cortometraggi italiani contemporanei presentati da Paola Bristot VENERDÌ 15 LUGLIO in Juljova, alle sei della sera Dotik Quattro chiacchiere con l’artista norvegese Per Platou a seguire Transiti - Woodpecker Wooliams Concerto solo, per voce, arpa, campanelle, campioni, synth, omnichord, dictaphone con il buio Oca (Papà) - Un film diretto e presentato da Vlado Škafar nella notte Jez Riley French Audible silence...Topolò Sette giorni di esplorazioni nel non-udibile di Topolò fino a domenica, in diversi spazi del paese, in loop ToBe Continued... Parte III 48 concerti in 24 ore per suonarle allaTBC Concerto di pipistrelli per Topolò Suoni e leggende di una notte destate raccolti da Per Platou SABATO 16 LUGLIO in Juljova, alle sei della sera Dotik Quattro chiacchiere con l’artista norvegese Signe Lidén al tramonto, in unfienile del paese Canto per lingue sconfinate lettura Antonella Bukovaz, video Paolo Comuzzi, musiche Antonio Della Marina con il buio, in piazza grande Segnare il tempo Concerto grosso con LesTambours de Topolò in antidoto, a seguire Notturno Prosobranchia per Topolò suoni e oggetti raccolti da Signe Lidén e Per Platou Le lune di Topolò immagini rare e preziose dalle steppe dell’Asia Centrale scelte da Alexandra Korvenheimo DOMENICA 17 LUGLIO in difesa della Terra e del Cielo alle 10 del mattino All’Angelo delle storie indimenticate passeggiata alla nuova installazione di Guido Scaiabottolo lungo il sentiero d’arte Topolò-Livek verso le cinque della sera Water spiRed Troni source to use a cura dell’Earth Water Institute di Topolò a seguire presentazione dell’Earth Water Catalogue performance e incontro con Ulay al tramonto Verso Marte con la Topolovska Minimalna Orkestra variazioni su “Mars, thè planet of thè War” di Gustav Holst (1874- 1934) dilezione: Antonio Della Marina in chiusura, con il buio Gianflippo Pedote/MLR Cinematografica presentano Anima Mundi di Godfrey Reggio, musiche di Philip Glass (nuova versione restaurata e digitalizzata) Info: 0432 731818 - 0432 725015 - 334 9752517 www.stazioneditopolo.it Ljubljana se vsako poletje izprazni in nato napolni s popolnoma novo in drugačno množico ljudi. Kar naenkrat postanejo aktualne plovbe po reki in vlakci, ki peljejo na grad, izpred fakultet pa izgine gruča študentov, ljudje vse bolj derejo iz pregretih ulic na bregove Ljubljanice. Že od nekdaj kroži o mestu govorica, da je pozimi megleno, poleti pa peklensko vroče in soparno, saj počiva v dolini, ki jo obdajajo hribi. In čeprav so včasih te govorice neupravičene, lahko marsikdo potrdi, da je mestno poletje še prevečkrat prav neznosno. Zato pa se ob večerih prikrade na ceste nesluteno veliko življenja: tako kot se v Afriških državah živali napajajo ob redkih virih vode, v Ljubljani prebivalci in obiskovalci sedejo na nabrežje ter si privoščijo večerjo, kozarec pijače ali pa le pogled na zahajajoče sonce. Vendar Ljubljanica ni samo oddih in lep razgled, temveč pravi vir ponosa: marsikateri književnik je je še pred parimi desetletji ljubljanska mladina hodila v Trnovo na breg, kjer so se kopali in sončili prav kot ob morju. Ob večerih študentje še vedno prihajajo sem in se pogovarjajo dolgo v noč, sprehajališče, ki je postavljeno tik ob vodi, pa je vedno polno mladih mamic, zaljubljenih parčkov in starejših meščanov na oddihu. Večkrat, ko se sprehajamo v mestu, ki ga ne seka reka, imamo občutek, da nekaj pogrešamo, da je mesto nekako nepopolno. Prav to je vloga, ki jo Ljubljanica igra v mestu: od mostov do rdeče obarvanih sončnih zahodov na vodni gladini daje Ljubljani čar, ki ga sicer kljub vsem lepotam ne bi imela. Ko se tako ustavimo na Prešernovem trgu in gledamo z mostu v vodo, si zlahka zamišljamo Urško, kako izginja s Povodnim možem med valove, Jazona, ki se bojuje z zmajem ali goljufive peke, ki so jih za kazen namakali v Ljubljanici. Teja Pahor ubil, je postal si?nbol Ljubljane in ga lahko občudujemo na Zmajskem mostu ter na mestnem grbu, Jazona pa imamo za mitološkega ustaiiovitelja Ljubljane. Zgrešeno pa bi bilo misliti, da lepota in čar reke počivata le v kulturnih ter zgodovinskih dejstvih. Od obdobja Plečnikovih del do danes so se njeni bregovi obnavljali in tako imamo danes poleg kafičev ter restavracij ob reki tudi malo “kopališče”. Seveda se danes zaradi onesnaženosti nihče več ne meče v vodo, vendar pa liščarska naselja. Zaradi tega so jo leta 2003 razglasili za kulturni spomenik. Malo manj preverjena pa je legenda, ki pravi, da se je, potem ko je ukradel zlato runo, Jazon s svojimi argonavti ustavil tudi v naših krajih, plul naj bi po Močilniku, enem od izvirov Ljubljanice. Če verjamemo legendi, naj bi argonavti, preden so prispeli do Močilnika, pluli čez veliko jezero, v katerem so se bojevali z močvirsko pošastjo. Zmaj, ki ga je Jazon Reka, kije tudi kulturni spomenik Pismo iz slovenske prestolnice opeval njene čare v svojih delih: od Ivana Cankarja do Prešerna v svojem znamenitem Povodnem možu, o njej pa je pela tudi Majda Sepe v pesmi Šuštarski most. Ljubljanici pravijo reka sedmih imen, saj se na svojem prvem izviru pod Snežnikom imenuje Trbuhovica, potem Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, v Močilniku pri Vrhniki pa privre na svetlo kot Ljubljanica. Pod tem imenom teče skozi celo mesto, čez Ljubljansko barje in se pri Podgradu pri Zalogu izliva v Savo, napaja pa se iz mnogih kraških poni-kalnih voda v zaledju. Poleg mnogih imen premore tudi zelo bogato zgodovino: zaradi najdb iz različnih dob je pomemben vir informacij o področju čez katerega teče, domnevajo pa, da je v preteklosti imela tudi obredni pomen. Ljubljanica je gotovo primogla k temu, da so osvetlili življenje, ki je potekalo ob njej od prazgodovine do moderne dobe, saj njene najstarejše najdbe izvirajo iz kamene dobe, pa tudi iz bakrene in bronaste, ko so na tem mestu stala ko- “Panchina Verde 2011” a Daniele Specogna ganizzata dalla Federazione italiana gioco calcio di Udi- Sreda, 22. junija 2011 Gran finale con gita a St. Egyden per i Pulcini della Valnatisone Domenica 19 giugno, i genitori ed i dirigenti dei Pulcini della Valnatisone hanno effettuato la gita di fine stagione a St. Egyden, ospitati da mons. Lorenzo Petricig. La giornata era iniziata male a causa del temporale che si era scatenato alla partenza da S. Pietro, ma è proseguita nel migliore dei modi nella località della Carin-zia. Dopo avere assistito alla santa messa ed avere pranzato, la comitiva, grazie al miglioramento delle condizioni atmosferiche, ha potuto svolgere regolarmente il programma previsto. In serata il ritorno a casa. L'appuntamento per i ragazzi è per le iscrizioni alla stagione 2011/2012 nella ricostruita categoria Esordienti. Oltre ad essere dei promettenti calciatori, si sono dimostrati anche dei buoni chierichetti Gorski maraton 4 občin štel tudi za 2. državno in 8. svetovno prvenstvo Mitja Kosovelj novi svetovni prvak! Mitja Kosovelj je zmagovalec 8. svetovnega prvenstva v gorskem teku, ki se je v soboto, 18. junija, odvijalo v Podbrdu v Baški grapi na trasi 10. gorskega maratona štirih občin (GM40) in je štelo tudi za 2. državno prvenstvo Slovenije. Novogoriški tekač je z odliko opravil s konkurenco in na cilj pritekel v času 3:22:32. S pet minutnim zaostankom je Kosovelju na drugem in tretjem mestu sledil škotski par Thomas Owens (3:26:59) ter Robie Simpson (3:29:05). Kot prva ženska je na cilj pritekla Angležinja Philippa Maddams (4:08:46), zasledo-valki pa sta bili Irka Karen Alexander (4:16:21) in Angležinja Helen Fines (4:19:14). Najboljša Slovenka je bila s 13. mestom Valerija Mrak (4:35:32), ki je tako postala nova državna prvakinja v gorskem teku. Svetovni prvak Mitja Kosovelj ob koncu tekmovanja ni skrival svoje sreče: “Včasih sanjaš o takem uspehu, vendar četudi si odhčno pripravljen, potrebuješ na taki tekmi veliko sreče. Danes seje zame vse poklopilo, sedaj ni časa za utrujenost. Najtežji je bil zadnji spust, imel sem popolnoma ožuljene pete. Vendar nisem računal na tak uspeh, mislil sem, da bo za zmagovalni rezultat dovolj 3 ure 30 min, ko pa sem na polovici v Hudaju-žni videl vmesni čas, sem vedel, da bo končni čas precej boljši. Bil sem presenečen, ko sem Škotom na Porezen na- Novogoričan Mitja Kosovelj na zmagovalnem odru med Škotoma Owensom in Simpsonom, desno start gorskega maratona, ki je letos štel za svetovno prvenstvo II25 giugno Tribil inferiore ospita per la prima volta il Trofeo “Junior Bike” Sabato 25 giugno l’A.S.D. Team Granzon, in collaborazione con la Pro Loco di Stre-gna, organizza la decima tappa del Trofeo “Junior Bike” 2011, circuito di ciclismo fuoristrada dedicato alle categorie giovanili. La gara si svolgerà sull’inedito percorso di Tribil inferiore e vedrà i ragazzi impegnati in due manche cronometrate in discesa (specialità easy downhill). Per la classifica individuale si considererà la migliore delle due manche di ciascun atleta. La gara è aperta a tutti, sia tesserati F.C.I. sia non tesserati. Per i non tesserati è richiesta la compilazione di un modulo di iscrizione da parte di un accompagnatore maggiorenne. Saranno premiati, come consuetudine, i primi tre classificati, la prima ragazza e il primo non tesserato di ogni categoria; a tutti gli atleti saranno comunque offerti un ricordo della manifestazione e un piatto di pastasciutta fumante, per ristorarsi dalle fatiche della gara. Il ritrovo per le iscrizioni è a Tribil inferiore a partire dalle ore 13.30, mentre l’inizio delle gare è fissato per le 15.30. Per esigenze organizzative la categoria unica riservata ad esordienti e allievi partirà per prima effettuando entrambe le manches. Informazioni: Gianni (3486105032) o Paolo (3470496345) Daniele Specogna Sabato 18 giugno, in Sala Ajace ad Udine, si è svolta la 31. edizione della 'Panchina Verde', manifestazione or- ne. A distanza di dieci anni, (allora era stato premiato Paolo Caffi), il prestigioso riconoscimento della FIGC provinciale è stato assegnato a Daniele Specogna con la seguente motivazione: “Per la fattiva e costante opera prestata con attenzione per la crescita dei giovani calciatori”. Daniele infatti, oltre ad essere vicepresidente della Valnatisone, è da oltre quindici anni il responsabile del settore giovanile della società. rekoval čas, ampak to sem jim vrnil za tekmovanje izpred treh let, ko sem bil na Škotskem za njima tretji.” Letošnjega 8. svetovnega prvenstva v gorskem maratonu se je udeležilo štirinajst reprezentanc, skupno pa se je tekmovanja, ki je štelo obenem še za 2. državno prvenstvo Slovenije in 10. gorski maraton štirih občin, udeležil 401 tekač iz 21 držav. Proga, katere start je bil na Petrovem Brdu (803 metrov nadmorske višine) je bila dolga 37,5 km z 2500 m vzponov in 2800 m spustov. Janko Humar, direktor prireditve je po tekmi povedal: “To je izjemen dan, izjemna tekma, vse je teklo bolje, kot smo pričakovab. Zadovoljstvo je ogromno, je pa Uidi velika spodbuda za naprej. Priznanje gre celotnemu organizacijskemu krogu, tudi okoli 500 prostovoljcem, ki so sodelovali. Veliko je s tem tekmovanjem storjenega za prepoznavnost Baške grape, sodelujočih štirih občin in Slove- nije, pa tudi gorskega maratona, ki nikob več ne bo tak, kot je bil doslej.” Poseben poklon prizadevnim organizatorjem LTO Sotočje in Turističnega društva Podbrdo v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije (AZS) in Svetovni gorsko-tekaški zvezi (WMRA) je izkazal tudi predsednik republike Slovenije dr. Danilo Tiirk, kije sprejel častno pokroviteljstvo nad tekmovanjem. V nedeljo, 19. junija, pa so organizatorji pripravili še dobrodelni koncert, na katerem je nastopil Orkester Slovenske vojske, in katerega izkupiček bo namenjen nabavi novega reševalnega vozila postaje Gorske reševalne službe Tolmin. Slavnostna govornica na prireditvi je bila slovenska ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. USD VALNATISONE CALCIO APERTE LE ISCRIZIONI PER LA STAGIONE 2011/2012 Giovanissimi: nati nel 1997 e 1998 Esordienti: nati nel 1999 e 2000 Pulcini: nati dal 2001 al 2003 Piccoli Amici: dai 5 agli 8 anni l^nfo ed iscrizioni: 339 5684018 o 338 8769116 dalle ore 9 alle 20 Festa del patrono a S. Pietro: 2 tornei di calcetto dei Bancinari Nell'ambito dei festeggiamenti del patrono a San Pietro al Natisone, il gruppo 'I Bancinari' organizza due tornei di calcetto. Sabato 25 giugno è in programma la fase eliminatoria del torneo di calcetto delle frazioni. Le gare inizieranno alle ore 16.30. Le semifinali e la fi- nale verranno giocate invece il giorno successivo con inizio alle ore 17.30. Domenica 26 giugno, alle ore 9, ci sarà anche il torneo di calcetto dei ragazzi. In serata le premiazioni di entrambi i tornei. In caso di maltempo le gare si svolgeranno al coperto. SPORT PO SLOVENSKO PING^OMG (cyVKóTcr' DVOJICE (ŽeNSKE/MOŠKE, IN MEèANE) NA MIZNI Tenis Sreda, 22. junija 2011 Iz Sauodnje so se pejal na izlet na Bled Ku po sauonjskih vaseh se je arzglasila novica, de pro loco Matajur, s pomočjo sauonjskega kamuna, je organizala gito, izlet, na Bled, koriera je bla zlo hitro puna. Takuo telo zadnjo nediejo, 19. junija, nie bla še sedma zjutra ne, ki pred Krančinovo oštarijo v Sauodnji je bluo že vse puno ljudi, ki so se parpravljal za preživiet adno posebno nediejo. Gita je bla za ljudi telega kamuna, ki so par lieteh, pa tudi za družine z otruok: družba je bla zaries liepa! Paršli so v Novo Gorico, kjer jih je že čaku “treno a vapore” (parni vlak) za jih pejat do Bleda po stari železnici, ki ji pra-vejo Transalpina. Grede, ki so se uozil, so skuoze okanca vidli puno zanimivih stvari. Skoda, de nie bla ta prava ura, vseglih pa so lepuo užival. Na Bledu so imiel cajt za iti gledat grad, ki stoji nad jezerom, pa tudi kraje an... butige, ki so okuole an okuole njega. Pru lepuo so se imiel. - ’V ‘ ' é SPETER Ažla Zbuogam, Michelino Vsi so ostal brez besied, kar so zaviedel, de je uma-ru Michelino Galanda iz Ažle. Biu je bruman mož, če je mu je naredu dobre an nie biu obedne nadliege, vsi so ga spoštoval an imiel radi. Tuole se zastope tudi iz besied, ki so v njega spomin napisal parjatelji. Z njega smartjo jev žalost pustu bratre Claudia, ki je živeu kupe z njim, Maria, sestro Camillo, kunjade, na-vuode, pranavuode, drugo žlahto an parjatelje. Naj v mieru počiva. Michelino Galanda ci ha lasciati. Improvvisamente, quasi in punta di piedi, ha novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG DSPJ Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: adverfsing@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € detto addio ai suoi amici, ai suoi cani e alle sue amate Valli del Natisone. Grande cinofilo, fondatore della sezione Valli del Natisone e Cividalese della Pro Segugio, socio fondatore e consigliere del Club Italiano amatori del Segugio Istriano, consigliere della Riserva di caccia di San Pietro al Natisone, con la sua grande umanità e disponibilità era sempre presente dove fosse necessario difendere il cane segugio o dare nuovo impulso alla cinofilia. Il suo grande amore è stato il segugio istriano e proprio come allevatore ha saputo creare una corrente di sangue importantissima nella selezione di questa razza. Ora di Michelino ci resta il sorriso, la pacata serenità dei suoi giudizi, lo sguardo pieno di gioia quando parlava dei suoi cani. E se è vero che ciò che resta di un uomo è il ricordo, Michelino resterà per sempre nei nostri cuori. Špietar Pogreb v vasi V čedajskem Spitale je umarla Giorgina Cibau. Klical so jo Giorgia an je imie-la 83 liet. Na telim svietu je zapustila sestre, navuode an drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Spietre, kjer je biu nje pogreb v to rak, 31. maja po- pudan. Smart parlietne žene V mieru je zaspala Rina Manzini, uduova Costape-raria. Buog ji je dau učakat vesoko starost, 97 liet. Delfina, takuo so jo vsi klical, je bla zlo poznana, saj je bla meštra puno liet po vsieh naših dolinah. Tele zadnje cajte jih je preživie-la v špietarskem rikoverje, kjer je tudi nje sestra Iole. V žalost je pustila njo, bratra Paola, kunjado, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v četar-tak, 2. junija. SVET LENART___________ Kravar Zapustu nas je Luigi Predan V čedajskem Spitale je umaru naš vasnjan Luigi Predan - Gino po domače. Rodiu se je 89 liet od tega v Uršini družini. Potle, ki seje oženu, je šu pa v Cilikno družino. V žalost je pustu ženo, si-nuove, nevieste, zete, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Kravarju v sriedo, 8. junija popudan. SREDNJE_____________ Oblica Pogreb v vasi V sriedo, 15. junija smo se zbrali v naši cierkvi, za pogreb adne naše vasnjanke. Zapustila nas je Amalia Cai - Sottosezione Val Natisone domenica 26 giugno M. VUALT - CRETA DEI ROSEI (1.752 m- 1.923 m)-Alpi Giulie Difficoltà: Escursionisti / Escursionisti esperti. Dislivello in salita: 1.300 m per il Vualt, 1.600 per la Creta dei Rosei. Tempo in salita: 3,30 ore per il Vualt, 4,30 per la Creta dei Rosei. Ritrovo e partenza: ore 6.00 da San Pietro (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il 23 giugno (tel. 0432 726056 orario ufficio) Info: Marina e Roberto (338 2584146) Qualizza, uduova Florean-cig. Učakala je 98 liet. Za njo jočejo nje otroc Marcella, Giuliana, Eraldo, zet an neviesta, navuodi an pranavuodi, an vsa druga žlahta. DREKA Čedad / Brieg Smart mladega moža Po kratki boliezni je umaru Daniele Scarcella. Imeu je samuo 45 liet. Biu je financ, oženu se je biu z adno našo čečo. Se kliče Antonella an je Suherjova iz Briega. V veliki žalost je pustu njo, taščo Liliano, brate an sestro, kunjade, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Čedade, v saboto, 4. junija. Buog pomagi Antonelli an vsi družini prenest telo veliko žalost. Brieg i V spomin na Gina Mehelinova Smo bli že napisal novico na Novem Matajurju od 1. junija, de v Avstraliji je umaru Gino Ruttar - Mehe-linov po domače z Briega. Telekrat publikamo njega fotografijo, ki so nam jo pošjal daj iz Astralije v spomin vsiem tistim, ki so ga poznal an imiel radi. Oženjen je biu z adno čečo iz naših kraju, je Gina Peskulnova iz Police. V veliki žalost je pustu njo, hči an sina, šest navuodu an štier pranavuodu. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Šošnje Žalostna novica V mieru je za venčno za-spau naš vasnjan Pasquale Dorbolò. V veliki žalost je zapustu sestro Imelde, navuode Giannija an Danielna, pru takuo vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarju v sriedo, 1. junija. Šošnje / Topol uove Smart še mlade žene V malo dni smo v naši vasi imiel dvie smarti. Je puno, previč za tako mikano vas. Zapustila nas je Luciana Gariup. Imiela je 66 liet. Rodila se je v Topoluovem, bla je Šolukna po domače. Šele mlada je bla ostala uduova z dviemam otruok, na varh tega nie bla pravega zdravja. Za njo jočejo Francesco, sina Giorgio an Daniele, nevieste Michela an Monica, navuodi Tommaso, Samuele an Samira, sestre, brat an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Landarje v pandiejak, 13. junija. ČEDAD Zbuogam, Olga Zapustila je tel sviet Olga Dreszach, uduova Felettig. Imiela je 90 liet. Olga je bla iz garmiškega kamuna, poznal pa so jo vsi naš ljudje, saj je od nimar imiela v Čedade gostilno, kjer je tudi kuhala. Daržala je tratorijo “Al Paradiso”, potle pa “Bassanese”. Cja h nji so hodil vsi naši, ki so bli po Čedade za opravila. Tisti, ki v telim mieste dielajo, so hodil pa na kosilo. Bluo je ku iti jest damu, v družino: bla je zlo prijazna, gentil. V žalost je pustila brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. SPECOGNA DAVID Pittore edile Tinteggiature interne ed esterne Spatolati e decorazioni Ripristini ringhiere e cancelli 333.7980671 Pauli an Fredi sta šla igrat v kažino v Novo Gorico. - Začnima igrat na roulette - je jau Pauli. - Dobro - je odguoriu Fredi. - Pa na katere številke začnemo staviti, puntat? - Na viem! Ti al imaš kajšno idejo? -Ja, adno jo imam! - je odguoriu paijateu - Ker dan je tuoj rojstni dan? -14. julija. - Dobro, muoj je pa na 5. maja. Alora 14+5=19. Takoj sta stavila vse evre, ki sta jih imiela na številko 19. Koluo od roulette je začelo teč okuole an ku majhana žoga, b alca se je ustavla, croupier je zaueku: dix-neuf. - Al si videu, ki gre pru takuo! - je veselo jau Fredi. - Alora zaigrajmo nazaj tele sude! Al imaš kajšno drugo idejo? - Ja Pauli, jo imam! Dost sinuovu imaš? - Štier! - Ist dva, alora 4+2=6. Takoj sta stavila vse sude na številko 6. Koluo od roulette je začelo nazaj teč okuole an ku žogica se je ustavla, croupier je zaueku: six! - Oh vsi hudiči, kajšna sreča! - se je Pauli pove-seliu! - Al vieš Id Fredi, ušafi te zadnjo idejo an potem puodemo damu bogati! - Dobro Pauli. Dost krat na miesac dielaš lju-bezan s tojo ženo? - Petnajstkrat! - Ist pa dvajstkrat. Alora 15+20=35. Ničku sta stavila vse na številko 35. Še ankrat koluo od roulette je začelo teč, an ku žogica seje ustavla, croupier je zaueku: deux! - Kajšna fardamana norca srna oba! - sta žalostno j ala, - Če srna bla po-viedala resnico, sma bla udobila tudi tele krat! ★ ★ ★ Tudi Bepino an Toni-nac sta šla v kažino v Novo Gorico z motočildeto. Tisti dan nista imiela sreče an tu an par ur sta zgubila vsak pet taužint evrov! Ničku skočila sta na motočikleto an se pobrala pruot duomu. Po pot je začelo garmiet an se lit tajšan daž, de sta muorla iti pod an velik drieu, tu katerega je zadiela strie-la, kije ubila Bepina. To-ninac nie viedu, kuo vizat njega ženo, de se je zgodila tajšna nasreča. Kar je ušafu kuražo jo je poklicu na telefonin an ji je jau: - Veste, gospa, ist an vaš mož sma bla v kažino an sma zgubila vsak pet taužin evrov! - Pet taužint evrov? De bi ga striela ubila! - Ja gospa, glih takuo se je zgodilo! Sreda, 22. junija 2011 V Melini sedanantrideset liet podè spet an otrok! Ah, tele none! Kuo so vesele, kar nam pridejo pravit od njih navuodu! Giuliani Zufferli - Funkjovi po domače iz Varha, so se ji še oči laščiele, kar nam je parnesla fotografije od njih te malega. Se kliče Giacomo, seje ro-diu na 29. novemberja lanskega lieta. Živi v vasici gor v koncu Idarske doline, v Melini. Njega tata je Igor Bordon - Kovaču po domače, mama je pa Heidi Erian, je iz kraja Savorgna-na. An poštudierita, te zadnji otrok, ki se je rodiu v telim kraju, je biu pru tata Igor! Bluo je 37 liet od tega! V Melini je samuo Ko-vačuova družina, Giacomo “Naš puobič òast Bogu gre lepuo riapri, je simpatik, ima že zobčiče an takuo hitro gre ta po hiš, de je ki!”, cosi ci ha detto Giuliana Zufferli raccontandoci del nipotino Giacomo, nato il 29 novembre scorso. Papà del bimbo che vediamo in queste foto è Igor Bordon di Melina, la mamma è Heidi Erian di Savorgnano. Giacomo ha portato tanta gioia a loro, a nonna Giuliana, a Felicita, bisnonna per la 18. volta, ai nonni di Savorgnano, a tutti i parenti ed amici pa bo imeu vseglih parjatel-je, za se kupe tolit, saj atu blizu je vasica Pod Klanac, kjer živijo Gaia, Jacopo an Nina. An tu nediejo an po-liete pridejo gor h Salaman-tu tudi drugi otroc. Z rojstvom Giacoma, je Giuliana Funkjova ratala še ankrat nona, saj tudi nje dvie čeče Dolores an Daniela staji šenkale navuode, nje mama Felicita Funkjova iz Varha pa je ratala že 18. krat bižnona! Za rojstvo puobčja se veselijo vsi v Funkjovi družini, pru takuo v Kovačuovi, noni iz Savorgnana, parjatelji an vsi tisti, ki poznajo mlado družino. Giacomo, srečno življenje ti želmo, rasi lepuo v tistim koncu Idarske doline, kjer so prave nebesa na zemlji! vse Ruončanje, tudi za tiste, ki na žive vič gor, pa so tar-duo navezani na njih sejme an navade an na zgubjo obedne parložnosti za kupe stat. Seda se že napravjajo za drug senjam, tist ki bo parvo nediejo julija, za praznik sv. Urha (Sant'Ulderico). V nediejo je biu senjam v Ruoncu Sveta maša s precesijo an pode vsi kupe na kosilo odjagru Še adna pest ljudi živi po vaseh v Ruoncu, pa obedan nie teu parmanjkat na sejmu, ki ga imajo za svetega Luigija v Ruoncu. Bluo je telo zadnjo nediejo, 19. junija. So se vsi bal, de daž, ki se je celuo nuoč napravju an ki zjutra se je uliu ku iz škafa v Nediških dolinah, vederba an part telega sejma, pa hvala Bogu, je šlo vse sladko napri. Ob 11. uri je bla sveta maša an po maši pa prece-sija s podobo svečenika po vasi. Na koncu precesije pa obedan nie šu damu, sa ja-gri iz Ruonca so se v faružu potrudil za napravt kosilo za vse. An kako kosilo! Ku na oj ceti: grilja, pulenta, vsake sort sladčine... Obednemu nie parmanjkalo nič! Še ra-monike so se oglasile! Godle so sestre Angela an Valentina Petricig. Liepa nedieja za Obedan nie teu parmanjkat, paršu je tudi podbonieški šindak, ki je pru iz Ruonca. Zguoda je biu daž, pa potle je sonce sijalo (slike: Moz) V nediejo, 26. junija opasilo par svetim Martine Lieta 2003 so požegnali postrojeno cierku svetega Martina nad Prievalom. Od tekrat, vsako lieto farani lieške fare se ušafajo go par cierkuci za opasilo. Po navadi je na drugo nediejo junija, lietos so muorli preluožt takuo bo zadnjo nediejo v miescu, na 26. Opudan bo pietà sveta maša, potle puodejo v precesijo okuole an okuole cierkvice. Na konc bo pašta za vse. Za jo skuhat poskarbijo tisti od komi tata za Kuatarinco, za napravt senjam pa vsi farani. Kajšan poskarbi za napravt cierku an jo oflokat z rožami, drugi posiečejo travo an očedejo stazo... Troštamo se samuo, de bo liepa ura. Če pa bo daž, sveta maša bo v Platcu ob 11.30. W&K’ìì mm? r SVET IVAN PO NEDIŠKIH DOLINAH HLOCJE, SOBOTA, 25., IN NEDUJA, 26. JUNIJA Tratorija “Alla cascata” tipične jedi z zejami: zličnjaki, marvice, župa požgana, sladčine... aperitivo di San Giovanni, piatti tipici a base di erbe, percorso olfattivo dei profumi campestri su prenotazione 0432/725034 JAGNJED, ČETARTAK, 23. JUNIJA KRIES SVETEGA IVANA ob 19.30 pasta za vse, ob 22. zažgemo kries Na stuojta parmanjkat! 1 Planinska družina Benečije sobota, 25., an nedieja, 26. junija TA. VISOKA R0Z0JANSKA POT “Altaresiana” zahtevna planinska pot do druge stopnje percorso impegnativo con tratti esposti di 2. grado on 6.00 zbirališče v Sarženti in odhod proti Koritu v Reziji _ ritrovo a Sorzento e partenza per Coritis a Resia - prenočitev v bivaku Marus-sich (treba je imeti spalno vrečo) _pemottamento presso il bivacco Ma-russich (portare sacco a pelo) - potrebni so vrvi, čelada, cepin in dereze _ portare piccozza, ramponi, kit da ferrata e casco Info: Giampaolo 348 2299255 in Boris 0481 81695 nedelja, 10. julija Delovna akcija pri koči na Matajuiju Info: Giampaolo 348 2299255 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13,30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14, Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laura Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 848 448884 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ..............0432 7081 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. JUNIJA Čedad (Minisini) 0432 731264 Corno di Rosazzo - Tarbiž 0428 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Čedad (Fontana): do 26. junija Premarjag: do 26. junija Fojda: od 27. junija do 10. julija Manzan (Sbuelz): od 27. junija do 3. julija Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 26. JUNIJA Agip Čedad (na poti proti Vidnu)