n ,<&7t\ T ....................NEDELA l^/,\.1ZDAIA........ Štev. 109., Leto II. SPII':1 AL KL LBAVI Nedelja, 20.aprila 194?, iK jpps / -tVv.VAV • ifflp'... ■•>/»»»/«/. B jjmi Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in ^az poznam Očeta, in svoje življenje dam za svoje ovce. Se druge ovce imam, ki niso iz tega hleva,tu= ai tiste moram pripeljati! in poslušale bodo moj Slas in bo ena čreda, $n pastir. Zlasti za vse tiste, ki jih neprestano mori skrb, kaj bo v bodoče, je važen tale evangelij« 'Kako natančno in lepo je vse razloženo v priliki. Dobri pastir hodi pred ov = cami in jih vodi. Samo zanje živi, skrbi in dela, vsa Njegova lju= bežen velja samo njim. Vedno je njegova skrb obrnjena v to, da se jim najbolje godi, da so obvarovane vsake nevarnosti in nesreče.Sa= mo tja jih vodi, kjer ve, da je zau.v s najbolje. Seveda jih je do tenkih dobrih predvsem slabim zavarovanifr krsjih, treba včasih voditi skozi puste kraje, preko slabih, nevarnih, neprehodnih potov. Ovce se tega branijo, ker ne vedo, da j in hoče pastir, ki vse pozna, pri= peljati preko slabega do naj bol sega. Pride tuai do pravih .'.evarnosti* Pastir se v teh postavi v bran za svoje ovce, spusti «0 v boj z vsakim sovražnikom, pa če= prav bi ga to stalo življenje. Tudi zgubi se kaka ovca. Pa pastir pusti celo čredo in jo gre iskat. Me odneha, dokler je ne najde. Potem jo zadene na rame in jo vesel nese nazaj. To je podoba pastirja naših duš - Jezusa. Zaupajmo se Mu popojtfioma, brez pridržka, brez strahu, čeprav ne razumemo potov, po katerih nas vodi. Trda so včasih, tako huda, da mislimo, da nam jih ni mogoče hoditi, pa se hočemo ustavljati, da ne bi hodili po njih za svojim Pastirjem. Ovce smo, ki vidimo in ne razumemo, zakaj in kam nas vodi. Glejte pred nami hodi, z vsakim sovražnikom se bo spustil v bo^, da nas bo varno in zanesljivo pripeljal na za naše auše najboljšo pašo. ^Če se je katera od ^Njegovih ovac zgubila, naj posluša Njegdtv iščoči glas, ki jo kliče in vabi nazaj, naj se mu da najti in zadeti na rame, ker le pod Njegovim vodstvom je varnost, brezskrbno. in dušni mir* - o o o -- o - o /ko Pomladno cvetje se budi, Gospoda, ki je vstal slavi, 1 narava poj3 nam v gozdrav: 11 Zveličar je resnično vstal!" Pomladne sapice' šušte, v dobravah ptice žvrgole, da je Gospod iz groba vstal, na veke nam bo kraljevalo Spev aleluja poje^svet, med nami je Zveličar spet, trpečim upanje budi, tolažbo žalostnim deli. Pozdravljena, velika noč, ti upanje in naša moč., obišči srca grešna vsa, in vrni jim Zveličarja! - DOGb V HA?) Ob smrti enega najvidnejših francoskih državnikov Clemen= ceaua, ki so ga Francozi sami in to ne po krivici, imenovali "tiger" je prišlo na knjižni trg polno knjig in brošur, ki so priobčevale spomine iz državnikovega življenja. Mea njimi eden vzbuja prav po= sebno pozornost in na človeka napravi nepozaben vtis. Nek slikar - portretist bi imel naslikati Clemenceaua. Slavni državnik je hodil dan na dan sedet pred umetnika, ki naj bi njegove poteze iz obiaza prenesel na platno. Toda umetniku, ki je bil sicer zelo spreten v tem dolu, ni šlo delo nič kaj izpod rok. Nekega dne je ves nemiren vrgei čopič iz rok in se opravičil: "opro= stite, ekscelenca, vas ne morem naslikati”. Državnik se je čudil, povpraševal, zakaj ne. Umetnik pa je trdil vedno le to, da ne more. Ko ga je pozneje njegov najožji prijatelj vprašal, zakaj pravzaprav državnika ni slikal, je ta odkrito priznal: "Nisem ga mogel naslikati, ker med menoj in njim zija prepad. Jaz sem kato= ličan, on pa brezverec, ki taji Boga. Kako na^j naslikam takega člo= veka? Poteze njegovega obraza so se mi zctele ^ zelezne in nisem jih mogel prenesti na platno„ Zeto sem delo odložil. Umetnik je pustil slike nedovršeno. Ni mogel naslikati človeka, ki taji Boga® Prav je imel, Saj to kar dela človeka zares človeka in ga povzdiguje nad žival, je vera v Eoga. Kdor te vere nima, tudi nima dušnega življenja in je pravzaprav le še žival.Kdor v Boga ne veruje, ne more biti človek ustvarjen po božji podobi,ter ne skladnosti med njegovim čelom in ostalim obrazom«, Njegov profil je sicer človeški, za njegovim čelom pa je pamet, ki zanika to kar nas dviga nad živalg bogupodobnost. Ali ni ta misel posobno^značilna in resnična za današnji čas? Zato torej plemenitost človeških potez vedno bolj izginja iz človeških obrazov„ Božje poteze se iz obrazov izgubljajo. Morda so, brat, sestra, tudi iz tvojega obraza že izginile r božje potezo? Vera, močne vera v novovstalega 0drx.s-3rd.ka ti jih bo na obraz spet priklicala. Zatoi Zaupaj in veruj! ti oTBpLL, En.o z Jezusom.____ z 3om trta, vi lhladikv11 (J:a 15,5) Mi smo ono s Kristusom..!-:’ I nam Kristus pojasnil to resnico, s v c-. I/-//— poslužil primer? o trti in mladikah,Tu je storil na veii.ki četrtek v dvorani Kadnje večerje. 'Takrat je bila pomlad. Apostoli so vsaki dan lahko opazovali, kako na gionskem griču, ki je bil posejan z vinogradi, po a ^ihoi,. pci.il adi trte brstijo. "Jaz sem trta, vi ml,- čJ.ke, Kuor t stane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu? Zuk.% mene ne morete nič storiti.” (Jn 15, 5). • Primera je jasna. „ai živimo od božjega življenja kakor vtija, mladika živi od življenja debla« Med Jezusom in nami je živijenska zveza. Med Njim in nami je tesna povezanost, zakaj bolj tesne zveze ni, kakor je zveza mladik z deblom, ki živijo od soka, ki prihaja iz debla# mladika rodi sadove le v moči živijenskega soka, ki priteka iz debla. Ta zveza ne uniči naše osebnosti, peč pa nas tesno poveže s Kristusom. Med nami in Kristusom ostane- še razlika. Toda Kristus živi v nas, kakor življenje seka, ki prihaja iz debli in Kroži po veji. _Nau.:.. sv. I-avla. Jloveško telo je sestavljeno iz različnih udov, ki vsi sku= paj tvorijo celoto. Katoličani so udje enega telesa, katerega glava je Kristus, Sv. apostol Pavel bovori 0 tem v prvem pismu Korinčanom: "Kakor je namreč eno telo in i:u.a ze o go udov, vsi telesni udje pa so. čeprav jih je mnogo, eno te loj tako tudi Kristus. V en cin duhu smo bili namreč mi vsi krščeni-v eno telo. Tako pa je mnogo udov, eno pa telo... Vi pa ste Kristusovo telo in :osamezni udje." (I ICor 12\ 12 - 141 211 27») to je tista v. is el, ki «j njd mo tudi v pismu do Kolašanov pravi*-In On je glava telesu, Cerkvij On je začetek, pr= vorojenec iz mrtvih, da med vsemi zavzorno prvo mesto.'* (Kol 1, 18). Tukaj je čisto jasno, da ne gre za Kristusovo zgodovinska telo, ki j o poveličano v nebesih« Sv.Pavel govori o telesu Cerkve. To cielo so vse duše onih katoličanov, ki so prejele posvečujočo milost božjo. Vsi tvorijo s Kristusom eno samo telo, en organizem, skrivnostno ali mistično telo, katerega glava je Kristus. X. IZ MOL1TVENI1Z/K. STARE IN NOVE ZAVEZE - {DOBI JEVA HVALNICA. (T0B.13, 1 -10) Lepa pesem izgnanca Tobije, ki je v duh. brevirju uvrščena med psalme, je tako po= menljiva za nas, da je vredno, če jo prem.išlje= no beremo. "\ I. Blagoslovljen bodi Bog, ki živi na veke, Njegovo kraljevanje traja večno. On sam udarja in se spet usmili, O11 vodi skozi pekel (trpljenja) in spet nazaj pripelje* nihče ne ubeži Njegovi roki. - / II.Slavite Ga sinovi Izraelovi pred poganskimi ljudstvi zakaj On nas je razkropil med nje. Kažite tukaj, koko je On velik, Njegovo hvalo oznanjajte vsemu, kar živi. On je namreč naš Gospod in Bog, On naš oče na veke. Tepe nas zaradi naših krivic} pa spt-t se bo usmilil in vas zbral iz srede vseh narodov, med katerimi ste razkropljeni, če se spreobrnete k Njemu iz vsega srcain vse svoje duše, da boste delali to kar je prav pred Njim takrat se bo obrnil k vam, Svojega obličja ne bo več skrival pred vami. Premišljujte, kaj vam bo naklonil in proslavljajte ,Ga na vsa usta. Hvalite Gospoda pravičnega, pojte hvalnico Kr?J.^u vekov! III. V deželi svojega izgnanstva Ga slavim in kažem Njegovo moc in veličino grešnemu rodu. Spreobrnite se grešniki in delajte kor je pred- Njim prav j pa vam bo gotovo naklonjen in-vam bo skazal usmiljenje. . Tako bom slavil svojega Boga in Kralja nebeškega, moja duša se bo radovala v Njem, ki je velik, OBLAST' S Živimo v strešnih, velikih in zgodovinskih časih.Prestu= li in države propadajo in n, at v .j o. j o nove. Sami smo doživeli, kako Bog tiste, ki ziprjibl-L-^o, strašno kaznuje« Može, ki jih ja še pred nekii^'le;ET^Guas*:a faiiožica slavila, celo oboževala, danes preklinja, pozabljeni lože v svojih-grobovih. 1, roseben znak današnje dobe je propad družin,Naše dru= žine so omajane, ta zrahljana, Zakaj? Kje je krivda? Krivda je na starših in na otrocih, j^ovSaiTt^Fmoram, da družina, ki ne priznava Kristusovega nauka, božjih Zapovedi, nima bodočnosti. Podobna je hiši zidani na posek. Dokler je Idpo sor-euo vr.-mč hiša še stoji. Ko pa pridejo nevihte, zabuče viharji, 13%''drve nalivi, sr hiša zruši In nastane strašna / razvalina. Ako Got po d ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo« Družine, ki ne priznavajo božja oblasti nad se* boj, propadajo in se Rušijo. Današnji časi to jasno dokazujejo. Sv, Pavel pravi, da .J. oblasti razen od Boga. Bog je vir vse oblasti, v S alta oblast je od Nnega. .Vsak, kdor je na pra= vičen način prišel do oblasti, je prišel dolnje po božji volji. Posebno v el j a to za starše, moža i:a ženo,^očeta in mater. Dan po= roke jo bi za starše nad vse va£en, odločilen dan. Prea oltarjem ste izgovorili besedo: Da! Hočem! Privolili ste v zakon. Torej ste sprejeli nase vse pravic.-, po. tudi vse dolžnosti zakonskih mož in žena, očetov in mater. Prav tedaj se je sklonil k vam vsemogočni Bog, ki je vse* iz .do ustvaril. Vam na ljubo se je Bo0 sam odpovedal delu svojih pravic in jih vam izročil. Poklical vas je v svojo čudovito stvariteljsko delavnico, Po vas prižiga novemu rodu luč življenja tako, da j kot majsko jutro, še vedno čaka tam gori v pozlačenih oknih. Kako n,.;] to zve, no da bi ga prepoznali in mu v zardevajoči obraz začudeni ij-kalii "Za Boga, saj ste vendar vi mladi grajski gospod, katerega že toliko časa imeli za mrtvega!" Krištof nepremično stoji ob jezeru in napeto -strmi v okna r;._. gradu svojih očetov. "Da bi se pokazal vsaj en obrazi Tri okna so -odprta!" V tem razmišljanju čisto nalahno zašepeče v vojakovih pr= sih: "Pojdi, pa povprašaj, še pri križih na pokopališču!” Ostra kot meč je ta misel za njegovo dušo. Vendar uboga glas, ki mu je to nasvetoval in gre proti kraju, kjur so rajni našli svoj zadnji mir= ni dom. Pot ga vodi pod zidovi grajskega vrta* Snežnobela jablana ga pozdravlja s svojim cvetjem. "0 Bog, moja mlada jablana v cvet= ju". Krištof strmi vanjo kot zamaknjen v daljna čudovite dni* '*Kak= šno naklučje! Domov sem* se vrnil ob jabolčnem cvetju." Pri vaški cerkvici ne vidi od cerkvenih vrat stopicati nobene stare mamice sebi naproti. Krištof začne pozorno motriti na= grobne spomenike ob cerkvenem zidu. Vrbe žalujko nežno zasenčujejo napise na nagrobnih kamnih. Vsi ti kamni so mu poznani.Vendar tu — eden je tudi nov 1 Krištof stopi v senco. Moj Bog, kako mu bije srce! Skloni se in bereš Anno DolO» dne v mesecu Kristusovega rojstva 16... je blagorodna gospa, gospa Šibila..... blaženo v Gospoda zaspala in tu leži pokopana| po Kristusovem zasluženju, naj ji Bog nakloni veselo vstajenje. Amen«, Že davno je zatonilo majsko sonce, ko ge Krištof zapustil grob. Kamen mu je dal odgovor na eno veliko vprašanje njegovega sr= ca* Gospa s snežnobelimi lasmi - se je preselila v boljšo deželo. Kaj je sedaj z drugim vprašanjem? Če bo dobil tudi na te= ga za odgovor "Ne", potem praga na gradu svojih očetov ne sme pre= stopiti. Prav kratka je bila pot do grajskih vrat. Slednja mišica trupeče na mladeniču,.. Ko je šel posebni tujec skozi vas, so se na cesti nehali igrati otroci. Naj radov edne jši so tekli za njim prav do grajskih vrat, Krištof stoji pred vratih vdolbina nad-vrati .nepra Ledeni mraz gre revežu skozi dušo. - Kot okamenel obstoji. - Secfog opazi vaško otročad. Hitro stopi do najbližjih otrok. "Povejte mi... kje je... kdo je... zakaj je ta prostor tu gori nad vrati prazen?" se šepetaje trgajo besede iz Krištofa. "Marjetka je Marijo, ki je bila tam gori, sežgala”, mu prav tako skrivnostno zašepeče najbližji malček. Krištof ve sedaj zadosti* Obrne se proč od otrok, ki se porazgube na vasi. Za meč prime in preko ustnic mu pridejo grenke besede* "Tako mi od vseh lepih stvari moje mladosti sedaj ni ostalo drugega kot ti - ti-, grob moje matere in moja čista ljubezen." V dušo pa mu je legla kot prepad globoka, brezdanja bole= cina.$. "Moja kri torej ni imela pri božjem Srcu moči, da bi ji izprosila izpreobrnen^eI Nobene, nobene, prav nobene moči!” Otare-si sglzo, -še urugo, tretjo, četrto, potem stopi v senco dreves, da bi ga na gradu ne opazili« Njegova zaobljuba mu sedaj stoji pred du= šo kot mračen, teman oblak. "Sam si si zapahnil dom, vse do tlej, do= kler si ne priboriš Lavretičine duše.” Ura teče četrt za četrtjo,pa kar stoji in čaka. Skozi odprta vrata gleda na grajsko dvorišče, v srcu pa je zvrhana mera neizmerne žalosti«, "Marjetka ji pravijo. Marijino podobo so pa zažgali!... Zažgali 1... Njo bi pa vseeno rad videli Vsaj enkrat bi jo rad spet videl!" Kljub temu se je tega trenutka skoraj bal, "Moj Bog, če bi prišla... če bi^sodaj kar nenadoma stopila pred me! Ali naj ji rečem* Spomni se jabolčnega cvetja!? Ne, moj Bog, noj Vendar mi moraš dati moči, levje moči, da ji ne bom padel okrog vratu in ji kar zavpil* "Jaz sem Krištof, in zate sem prelikal kri*,, vrni sel"