n ,<&7t\ T
 ....................NEDELA	l^/,\.1ZDAIA........
Štev. 109., Leto II.	SPII':1 AL KL LBAVI Nedelja, 20.aprila 194?,
iK
jpps
/ -tVv.VAV
• ifflp'...
■•>/»»»/«/.
B
jjmi
Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in ^az poznam Očeta, in svoje življenje dam za svoje ovce. Se druge ovce imam, ki niso iz tega hleva,tu= ai tiste moram pripeljati! in poslušale bodo moj Slas in bo ena čreda, $n pastir.
Zlasti za vse tiste, ki jih neprestano mori skrb, kaj bo v bodoče, je važen tale evangelij« 'Kako natančno in lepo je vse razloženo v priliki. Dobri pastir hodi pred ov = cami in jih vodi. Samo zanje živi, skrbi in dela, vsa Njegova lju= bežen velja samo njim. Vedno je njegova skrb obrnjena v to, da se jim najbolje godi, da so obvarovane vsake nevarnosti in nesreče.Sa= mo tja jih vodi, kjer ve, da je zau.v s najbolje. Seveda jih je do tenkih dobrih predvsem slabim zavarovanifr krsjih, treba včasih voditi skozi puste kraje, preko slabih, nevarnih, neprehodnih potov. Ovce se tega branijo, ker ne vedo, da j in hoče pastir, ki vse pozna, pri= peljati preko slabega do naj bol sega.
Pride tuai do pravih .'.evarnosti* Pastir se v teh postavi v bran za svoje ovce, spusti «0 v boj z vsakim sovražnikom, pa če= prav bi ga to stalo življenje.
Tudi zgubi se kaka ovca. Pa pastir pusti celo čredo in jo gre iskat. Me odneha, dokler je ne najde. Potem jo zadene na rame in jo vesel nese nazaj.
To je podoba pastirja naših duš - Jezusa. Zaupajmo se Mu popojtfioma, brez pridržka, brez strahu, čeprav ne razumemo potov, po katerih nas vodi. Trda so včasih, tako huda, da mislimo, da nam jih ni mogoče hoditi, pa se hočemo ustavljati, da ne bi hodili po njih za svojim Pastirjem. Ovce smo, ki vidimo in ne razumemo, zakaj in kam nas vodi. Glejte pred nami hodi, z vsakim sovražnikom se bo spustil v bo^, da nas bo varno in zanesljivo pripeljal na za naše auše najboljšo pašo.
^Če se je katera od ^Njegovih ovac zgubila, naj posluša Njegdtv iščoči glas, ki jo kliče in vabi nazaj, naj se mu da najti in zadeti na rame, ker le pod Njegovim vodstvom je varnost, brezskrbno. in dušni mir*
- o o o -- o -
o
/ko
Pomladno cvetje se budi, Gospoda, ki je vstal slavi,
1	narava	poj3 nam v gozdrav:
11	Zveličar je resnično vstal!"
Pomladne sapice' šušte, v dobravah ptice žvrgole, da je Gospod iz groba vstal, na veke nam bo kraljevalo
Spev aleluja poje^svet, med nami je Zveličar spet, trpečim upanje budi, tolažbo žalostnim deli.
Pozdravljena, velika noč, ti upanje in naša moč., obišči srca grešna vsa, in vrni jim Zveličarja!
- DOGb V HA?)
Ob smrti enega najvidnejših francoskih državnikov Clemen= ceaua, ki so ga Francozi sami in to ne po krivici, imenovali "tiger" je prišlo na knjižni trg polno knjig in brošur, ki so priobčevale spomine iz državnikovega življenja. Mea njimi eden vzbuja prav po= sebno pozornost in na človeka napravi nepozaben vtis.
Nek slikar - portretist bi imel naslikati Clemenceaua. Slavni državnik je hodil dan na dan sedet pred umetnika, ki naj bi njegove poteze iz obiaza prenesel na platno. Toda umetniku, ki je bil sicer zelo spreten v tem dolu, ni šlo delo nič kaj izpod rok. Nekega dne je ves nemiren vrgei čopič iz rok in se opravičil: "opro= stite, ekscelenca, vas ne morem naslikati”.
Državnik se je čudil, povpraševal, zakaj ne. Umetnik pa je trdil vedno le to, da ne more.
Ko ga je pozneje njegov najožji prijatelj vprašal, zakaj pravzaprav državnika ni slikal, je ta odkrito priznal: "Nisem ga mogel naslikati, ker med menoj in njim zija prepad. Jaz sem kato= ličan, on pa brezverec, ki taji Boga. Kako na^j naslikam takega člo= veka? Poteze njegovega obraza so se mi zctele ^ zelezne in nisem jih mogel prenesti na platno„ Zeto sem delo odložil.
Umetnik je pustil slike nedovršeno. Ni mogel naslikati človeka, ki taji Boga® Prav je imel, Saj to kar dela človeka zares človeka in ga povzdiguje nad žival, je vera v Eoga. Kdor te vere nima, tudi nima dušnega življenja in je pravzaprav le še žival.Kdor v Boga ne veruje, ne more biti človek ustvarjen po božji podobi,ter ne skladnosti med njegovim čelom in ostalim obrazom«, Njegov profil je sicer človeški, za njegovim čelom pa je pamet, ki zanika to kar nas dviga nad živalg bogupodobnost.
Ali ni ta misel posobno^značilna in resnična za današnji čas? Zato torej plemenitost človeških potez vedno bolj izginja iz človeških obrazov„ Božje poteze se iz obrazov izgubljajo.
Morda so, brat, sestra, tudi iz tvojega obraza že izginile
r
božje potezo?
Vera, močne vera v novovstalega 0drx.s-3rd.ka ti jih bo na obraz spet priklicala. Zatoi Zaupaj in veruj!
ti oTBpLL,
 En.o z Jezusom.____
z 3om trta, vi lhladikv11
(J:a 15,5)
Mi smo ono s Kristusom..!-:’ I nam Kristus pojasnil to resnico, s v c-. I/-//— poslužil primer? o trti in mladikah,Tu je storil na veii.ki četrtek v dvorani Kadnje večerje. 'Takrat je bila pomlad. Apostoli so vsaki dan lahko opazovali, kako na gionskem griču, ki je bil posejan z vinogradi, po a ^ihoi,. pci.il adi trte brstijo.
"Jaz sem trta, vi ml,- čJ.ke, Kuor t stane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu? Zuk.%	mene ne morete nič storiti.”
(Jn 15, 5).	•
Primera je jasna. „ai živimo od božjega življenja kakor vtija, mladika živi od življenja debla« Med Jezusom in nami je živijenska zveza. Med Njim in nami je tesna povezanost, zakaj bolj tesne zveze ni, kakor je zveza mladik z deblom, ki živijo od soka, ki prihaja iz debla# mladika rodi sadove le v moči živijenskega soka, ki priteka iz debla.
Ta zveza ne uniči naše osebnosti, peč pa nas tesno poveže s Kristusom. Med nami in Kristusom ostane- še razlika. Toda Kristus živi v nas, kakor življenje seka, ki prihaja iz debli in Kroži po veji.
_Nau.:.. sv. I-avla.
Jloveško telo je sestavljeno iz različnih udov, ki vsi sku= paj tvorijo celoto. Katoličani so udje enega telesa, katerega glava je Kristus, Sv. apostol Pavel bovori 0 tem v prvem pismu Korinčanom: "Kakor je namreč eno telo in i:u.a ze o go udov, vsi telesni udje pa so. čeprav jih je mnogo, eno te loj tako tudi Kristus. V en cin duhu smo bili namreč mi vsi krščeni-v eno telo. Tako pa je mnogo udov, eno pa telo... Vi pa ste Kristusovo telo in :osamezni udje." (I ICor 12\
12	- 141 211 27») to je tista v. is el, ki «j njd mo tudi v pismu do
Kolašanov pravi*-In On je glava telesu, Cerkvij On je začetek, pr= vorojenec iz mrtvih, da med vsemi zavzorno prvo mesto.'* (Kol 1, 18).
Tukaj je čisto jasno, da ne gre za Kristusovo zgodovinska telo, ki j o poveličano v nebesih« Sv.Pavel govori o telesu Cerkve. To cielo so vse duše onih katoličanov, ki so prejele posvečujočo milost božjo. Vsi tvorijo s Kristusom eno samo telo, en organizem, skrivnostno ali mistično telo, katerega glava je Kristus. X.
IZ MOL1TVENI1Z/K.
STARE IN NOVE ZAVEZE - {DOBI JEVA HVALNICA.
(T0B.13, 1 -10)
Lepa pesem izgnanca Tobije, ki je v duh. brevirju uvrščena med psalme, je tako po= menljiva za nas, da je vredno, če jo prem.išlje= no beremo.
"\
I. Blagoslovljen bodi Bog, ki živi na veke, Njegovo kraljevanje traja večno.
On sam udarja in se spet usmili,
O11 vodi skozi pekel (trpljenja) in spet nazaj pripelje*
nihče ne ubeži Njegovi roki. -
/
II.Slavite Ga sinovi Izraelovi pred poganskimi ljudstvi
zakaj On nas je razkropil med nje.
Kažite tukaj, koko je On velik,
Njegovo hvalo oznanjajte vsemu, kar živi.
On je namreč naš Gospod in Bog,
On naš oče na veke.
Tepe nas zaradi naših krivic}
pa spt-t se bo usmilil in vas zbral iz srede vseh narodov, med katerimi ste razkropljeni,
če se spreobrnete k Njemu iz vsega srcain vse svoje duše, da boste delali to kar je prav pred Njim takrat se bo obrnil k vam,
Svojega obličja ne bo več skrival pred vami.
Premišljujte, kaj vam bo naklonil in proslavljajte ,Ga na vsa usta.
Hvalite Gospoda pravičnega, pojte hvalnico Kr?J.^u vekov!
III. V deželi svojega izgnanstva Ga slavim
in kažem Njegovo moc in veličino grešnemu rodu. Spreobrnite se grešniki in delajte kor je pred- Njim prav j pa vam bo gotovo naklonjen in-vam bo skazal usmiljenje.
. Tako bom slavil svojega Boga in Kralja nebeškega, moja duša se bo radovala v Njem, ki je velik,
OBLAST' S
Živimo v strešnih, velikih in zgodovinskih časih.Prestu= li in države propadajo in n, at v .j o. j o nove. Sami smo doživeli, kako Bog tiste, ki	ziprjibl-L-^o,	strašno	kaznuje«	Može, ki jih
ja še pred nekii^'le;ET^Guas*:a faiiožica slavila, celo oboževala, danes preklinja, pozabljeni lože v svojih-grobovih.
1, roseben znak današnje dobe je propad družin,Naše dru= žine so omajane, ta zrahljana, Zakaj? Kje je krivda? Krivda je na starših in na otrocih,
j^ovSaiTt^Fmoram, da družina, ki ne priznava Kristusovega nauka, božjih Zapovedi, nima bodočnosti. Podobna je hiši zidani na posek. Dokler je Idpo sor-euo vr.-mč hiša še stoji. Ko pa pridejo nevihte, zabuče viharji, 13%''drve nalivi, sr hiša zruši In nastane strašna / razvalina. Ako Got po d ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo« Družine, ki ne priznavajo božja oblasti nad se* boj, propadajo in se Rušijo. Današnji časi to jasno dokazujejo.
Sv, Pavel pravi, da .J. oblasti razen od Boga. Bog je vir vse oblasti, v S alta oblast je od Nnega. .Vsak, kdor je na pra= vičen način prišel do oblasti, je prišel dolnje po božji volji. Posebno v el j a to za starše, moža i:a ženo,^očeta in mater. Dan po= roke jo bi za starše nad vse va£en, odločilen dan. Prea oltarjem ste izgovorili besedo: Da! Hočem! Privolili ste v zakon. Torej ste sprejeli nase vse pravic.-, po. tudi vse dolžnosti zakonskih mož in žena, očetov in mater. Prav tedaj se je sklonil k vam vsemogočni Bog, ki je vse* iz .do ustvaril. Vam na ljubo se je Bo0 sam odpovedal delu svojih pravic in jih vam izročil. Poklical vas je v svojo čudovito stvariteljsko delavnico, Po vas prižiga novemu rodu luč življenja tako, da j<iož in žena po volji Najvišjega, dasta, pripravita otroku telo. Bog sem pa mu že takoj ob spočetju vdihne neum-ljivo dušo. Starši tor\:	a Bogtim sodelujejo pri stvarjenju
novega človeka. Mož, žena, kj. ste go zakramentu sv. zakona posve= čena z neločljivo^zvezo in Vsemogočni neskončno sveti Bog vzajemno ustvarijo novega človeka. Kako veličastne, a obenem odgovorne pra= vice,, ki jih imajo starši z,e ob spočetju otrokovenu
Od Boga, pravi sv, Pavel, prihaja vsako očetovstvo. Bag sam je oče vseh luudi» Bog bi. mogel vso oblast mož, očetov sam iz= vrsevati, sam človeka vzgajati; stan ga voditi.skozi življenje, sam mu ukazovati in zapovedovati, 'I'oda Bog j: tudi to važno oblast prepustil ljudem, V starših, tore 3 v možeh in očetih je izbral svojo namestnike, da bi ua pri vodstvu, vzgoji otrok nadomeščali, obenem pa Boga posnemali v neskončni dobrotljivosti, delili ljube= zen in dobrote* Zato pravi katekizem, da so starši namestniki božji in za Ijogom naj večji dobrotniki«
Ge bi^ se vsak mož, vsak c če vedno zavedal: Od Boga imam svoje veličastno oblast. Nemost'., Boga tem postavljen otroku, da ga vzgajam, učim, odvračam od slabega, pridobivam za dobro, kako vse drugače bi izvrševali svojo o Vlast«, Kako vse drugače bi nastopali!
*4sr pa so pozabili, da je njihova oblast del božje oblasti, da jo morajo vedno prav, po volji božji rabiti, zato je danes toliko družin pravih razvalin.
Starši so božji n:-m istniki* Namesto Boga otroka uče, ga vzgajajo, svare pred slabim i:i vnemajo za dobro, če to premišljujemo, moramo tudi mi klicati s sv. Pavlom, da je zakon velika skrivnost v Kristusu in v Cerkvi. Dolžnosti pravice mož in očetov so tako veličastne, da mora vsak mož, vsak oče govoriti: Nisem sam od sebe to, kar sem« Po milosti božji som, kar sem, Bog me je po= klical, da sem ustanovil družino, I.g mi je dal, da sem postal oče.
Velike reči mi’je storil On, ki je mogočen in je Njegovo ime sveto, moraš klicati. Da po milosti božji, dani od zgoraj ste zastopniki, namestniki/oož ji v družinah.
Že poganski narodi so se zavedali, da ima oče v družini posebno važno poslanstvo. Pri mnogih nevernih rodovih so očetje na= tiomestovali duhovnike, vodili'- skupne molitve, opravljali daritve, razsojali prepire, sodili in tudi"določali plačilo al'i kasen. Ali ni to dokaz, da so že ti narodi, katerim^še ni svetila luč Kristu= sove resnice, slutili, kako velika, veličastna je oblast očetova v družini.
Bilo je veliki petek. Jezus, božji Sin, stoji pred sodni= kom Pončijem Pilatom. Tisti Jezus stoji pred njim, ki je govorili Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji, Pilat to sluti, da ima opraviti z božjim Sinom, z osebo, ki ima večjo oblast, kakor je njegova. Zato Ga vpraša $ Odkod si ti? Jezus molči. Pilat mu rečet Meni ne odgovarjaš? Ne veš, da imam oblast križati te in oblast oprostiti ta? Kaj odgovori na to Gospod? Pomislite! Ne pravi: Ti nimaš nobene oblasti. Ne! Jezus prizna, da oblast ima, toda ne sam od sebe ampak od Boga, “Nobene oblasti ne bi imel do mene, če bi ti ne bilo dano od zgoraj! Važne besede tudi za vsakega moža, očeta... Kristus, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, vom je dal veliko, da, naravnost nerazumljivo čast in oblast. Toda te oblasti ne bi imeli do otrok, do družine, če bi Vam ne bila dana od zgoraj, če bi vam je ne dal Bog. Bog vas je izbral za svoje namestnike,svoje zastopnike $ po vas- Bog, nebeški Oče,. Oče vsega človeškega rodu,deli družinam, otrokom naravne in nadnaravne dobrote. 0, kako -velika . je čast, odlika biti oče, namestnik, zastopnik božji v družini.Kako neizmerna je njegova oblast.
Avtoriteta starševt ocet? in matere, ge za družino velike važnosti.Zato sv.Cerkev naroča otrokom, naj spoštujejo, ubogajo in ljubijo svoje starše. Sovražniki Cerkve Se zavedajo, cta bodo družine tisti hip uničili, ko bodo otroke privedli do tega, da se bodo upira« li oblasti staršev. Znano je, da so se zlasti v zadnjih časih pojavile zmote, ki trčijo, da ima vso pravico do otrok država, ne starši. Država je edina nosilka oblasti, avtoritete. Tako je učil komunizem, nemški nacizem in laški fašizem. Kaj so dosegli? Vzgojili so velike množice brezbožnikov, zločincev vseh vrst.
x Starši se pa morajo svoje avtoritete, svoje oblasti tudi zavedati. Pravice in dolžnosti, ki so jih starši sprejeli od Boga, ostanejo tudi potem, ko otroci dorastejo, ko si izbero samostojen poklic. Avtoriteta staršev ostane tudi na stara leta. - Zato morajo starši svoj ugled varovati in svoje pravice in dolžnosti izvrševati tudi nad odraslimi otroki. Otrokom pa, četudi so že odrasli in se av= toriteti staršev upirajo, velja beseda svn Pavla$ Kdor se upira obla* sti staršev, se upira božji naredbi.
Kakor ja zakon odlika, velika skrivnost, tako je tudi avto=* riteta staršev, njihova Čast in oblast velika skrivnost v Kristusu in
v	Cerkvi.»o Zato možje in žene, pomislite, kaj vam je zaupal in dal Bog. Za svoje namestnike vas je izbral, Zavedajte se še posebno v da= nasnjih dneh svojega poslanstva, ki ga imate v družini. Bodite otro= kom res božji, ne posvetni namestniki in pravi, resnični dobrotniki!
ALI TI JE ŽE KDAJ ŠKODILO, ČE SI OPUSTIL PREPOVEDANO STVAR?
CEMU HOOES VEDETI, KAKO JE Z DRUGIMI, DOKLER Sl\i£ SziPE NE POZNAŠ.
KAJ TI KORISTI,• CS ZGUBIŠ BOGA RADI MINLJIVE RECI, KATERO BOS MORAL SPET PUSTITI?
(Nadaljevanje).
Od dvora je rad sprejemaj- vzgojo in delo in se zato tudi izvežbal za odličnega vojskovodjo in je dajal cesarju samemu veliko upanja. Slavni vojaški cini in vestno izvrševanje vseh dolžnosti so mu pridobili veliko naklonjenost cesarjevo* Ves dvor ga je vzljubil, kot bi bil član same cesarjeve rodbina.
Na dvoru po je seznenil s cesarjevo hčerko -fivdoksijo, iii je bila nekaj let mlajša, od njega* Morda je cesar sam rad vic;el to prijateljstvo in naklonjenost, ki sta jo gojila drug do drugot.:’
Bricij in Evdoksija. Toda Brici ju ni bilo do tega, da bi so cž.ni2 <.
Ne smemo pa misliti,da. je morda zato Bvdoksino Zavračal in ni in.u. rad nj.ene družbe* $fe, obratno. .Njegovo največ je razvedrilo jo bile kramljanje z Zvdoksijo. Pa ni bilo to prazno govdrj^nje, ampak sta vedno drug drugega spodbujala k lepemu krepostnemu življenju.
Nekega dne sta zopet sedela v c .s ar skl palači in se ozir:;.= la tja na kupolo katedrale Hagije Zofije,
"Poglej, bricij,il je rekla jjvdoksi ja in pokazala proti cerlcvi svete Zofije, ‘'pravkar sem se opomnila na Čudež, ki se jo pred davnim časom zgodil v csrkvi svete Zofije. Pripovedovala mi je o njem moja draga mati. In po ustn&a izročilu se je ves dogodek o* hranil do današnjega dne."*
'•Ali mi ga hočeš zaupati”, pravi Bricij, "zelo me zanima", ''Seveda, prav rada, 1 jo r . Itla .^vdoksija in začela pripove= dovati ves dogodek zgodovine kipoborcev prav do onega dne, ko se je zgodil zločin nad svetim razp^lo^i.
Ko je končala je vprašal iricijt "Ali sedaj še časte re= likvije svete Krvi Kristusovo?"
"Še, toda ne več tako kot v prvih desetletjih", toda te svete relikvije veljajo za nojvaojo svetinjo in dragocenost ne samo cerkve, ampak vsega našega stolnega mosta Carigrada."
Od tega dne je Bricij vsak dan obiskal cerkev in poča= stil Presveto Rešnjo Kri Kristusovo.
--///—
Kakor je iiricij rad sp-ej^mal od dvora vzgojo in vse, kar ge od njega prihajalo dobrega in l:pega, tako je sovražil in zavra« cal vse, kar je bilo na njem plehkega in mnogokrat celo nesramnega.
tJdeleževal se je dvornih zabav in plesov, pa ne zato, da bi se sam zabaval, ampak zato, da je bdel nad i.vdoksijo, ki se je čeprav nerada morala udeleževati dvornih prireditev. Mnogokrat se je moral krepko potegniti za njeno čast in, če ni bilo drugače tudi z grda odgnati kakega nasilneža, ki se ga ni mogla otresti. Naravnost žalostilo pa ga je nesramno obnašanje, posebno tistih ljudi, ki bi morali dajati lep vzgled drugim. Ko je opazoval vse to življenje na cesarskem dvoru, se je še bolj utrdil v svojem svetem življenju,
V	svoji službi je stalno napredoval in dosegel visoke ča= sti in zasedel odgovorna mesta na carigrajskem dvoru.
4. Bogato plačilo.
Toda vse časti in službe, kakor tudi dvorni ceremonija! se mu je zdel vsak dan bolj odvraton in takorekoč nesmiseln. Molil je veliko. Veliko premišljeval. Končno se je odločil, da zapusti svojo službo in časti ter se poda v domovino.
Pri cesarju je zaprosil za službeni razgovor, katerega mu
je cesar tudi rad dovolil.
"Premilostni gospod!51 je nagovoril cesarja, ki je bil po= leg polkovnika Andronika njegov največji dobrotnik’1* Po vroči mo= litvi in po dolgem vsestranskem razmišljanju sem se odločil, da zapustim Vašo službo, Vaš dvor in Vaše slavno mesto in se podam v svojo domovino na Dansko„"
Cesai se je silno začudil in smatral odpoved za veliko žalitev in nehvaležnost,
"Ali te ‘je morda kdo razžalil, ali morda česa pogrešaš, ali se ti je zgodila kaka krivica? Povej! Pripravljen sem ustreči vsaki tvoji želji*' je dejal cesar', ki bi ga. o&ViniŽ . od - ' njegove namere.
Bricij pa je odgovorili
"Preveč me dolžite, milostni gospod, ako mislite, da je ugasnila moja hvaležnost do Vas in do Vašega dvora, ki je postal moj drugi dom in moja nova domovina. Toda višje dolžnosti me kliče= jo v domovino« In ta klic je meni sveto Že leta in leta je sveti ' -nauk Kristusov na Lanskem teptan in zaničevan in zdaj pobožni cesar Oton Veliki pripravlja boj s kraljem Gromom in hoče to nečastno ma= likovanje z enim samim udarcem odstraniti■ in križu našegi Odrešeni« ka ra obali Severnega morja zopet vrniti čast, ki mu pripada. Temu klicu se moram tudi jaz odzvati".
Nato•se cesar pomiri in pravi;
"Plemenit je tvoj namen. Pojdi v imenu Gospodovem. Toda preje zahtevaj od mene cesarski dar v spomin in plačilo tvojega zve« stega službovanja. Nobena stvar ni predragocena, da bi ti jo odrekel.
Bricij se je globoko zahvalil za vse, kar je prejel od dvora dobrega, lepega in koristnega, toda v svoji veliki skromnosti na cesarjevo ponudbo ni mogel odgovoriti,
(Dal. j e prihodnjič.)
LUG H/Jv POTI DOMOV
(Nadaljevanje.)
Obraz mu je v dolgih, hudih dnevih švedskega ujetništva prerasla divja brada. Preko celega čela, ki je bilo nekoč tako mladeniško jasno, se je širila globoka brazgotina* Na mladeniča, ki je bil svoj čas tako brhek, ni spominjalo več nič drugega kot meč, s ka-terim je odšel.
Neštetokrat ga je sukal v poštenem boju in prav po njem so mu soborci dali častno imet "Meč Matere Božje." Sedaj je bilo to leskeče orožje iz študentovskih let že popolnoma oškrbinjeno in njegov lesk je razjedla rja.xNosil ga je pa vendar še vedno ob stra= ni opasanega na-obdrgnjenem usnjatem pasus, saj mu je bilo to zadnja priča nekdanjih veselih, zornih dni„
■ Tako se je v majskem popoldnevu mladenič z Marijinim me= čem bližal kraju svoje mladostne sr,če. Istočasno pa je sedela pred grajskimi vrati pod španskim bezgom Lavretica in vezla.
Tale o lepo se je videl pred njim dom njegovih očetov .Maj= sko sonce se je bližalo zatonu. Njegovi žarki so se nalahno bližali grajskim oknom•in jih zlatili z večernim zlatom. Krištof je vse to gledal od daleč. Njegovo hrepenenje pa je hitelo skozi pozlačena okna, da ; bi pozdravilo osivelo mamico« V srcu so se mu budile o= tožne mislit -‘Na^brže stoji tam gori pri oknu in se ozira po meni,
Kaj pa, če ne ve d? Kdo potem gospodari v teh prostorih? Lavreta? Mo= ja Lavretica? Ali jo bom videl spot danes? V pravi-veri? Kaj pa, če je ostala še zmeraj v -krivi veri? Ne, ne, saj ni mogoče. Saj sem
vendar zanjo prelil cele potoke svoje krvi,”
0? kolikrat je mislil na svojo deklico na krvavih polja= nah tam gon po Švabskem, Bavarskem, v Prusiji, Kolikorkrat mu je sovražna sablja odprla žilo, vselej jo pustil, da mu je za kakih pet srčnih utripov tekla rdeča kri, preden je rano obvezal z robcem* vse to pa samo zato, da bi se ona spet vrnila k pravi veri. Na te trenutke je pomislil mladeniči "Ne1 Ni mogoče, da bi ostala v krivi veri” in vesel je nadaljeval svojo pot*
"Če je pa vseeno le ostala v krivi veri”, se mu je oglašal dvom v srcu. Moj Bog, ta glasi Tolikokrat ga je slišal v sebi v dol« gih urah v švedskih ječah. Na trdih kamnitnih cestah mu je stokrat in stokrat zasajal v srce dvom. Sedaj zopet,., Postal je in se vpra* šali "Moj Bog, ce je ostala v krivi verilUbogd, draga dušica!" Kakor težak kamen mu je legla ta misel na dušo. Če je njegova Lavretiča še vedno omrežena v zmotah krive vere, potem ne bo smel prestopiti pra=» ga gradu svojih očetov. Ko je v švedskih verigah vzdihoval po svobo-di se je nebeški Kraljici takole zaobljubili Ce bo tedaj, ko bo spet svoboden, njegova ljubljena deklica še vodno tavala v zmotah nove vere, potem tako dolgo ne bo stopil kot gospodar na svoj grad, do= kler te ljubljene dušice ne pripelje spet v naročje božjega kralj stva. Še več. Ce je Lavretica še vedno v krivi veri, potem ne bo smel nikoli pred njo stopiti in ji rečii "Spomni se jabolčnega cvetja 1" Še spoznati se ji ne bo smel dati,
11	Oe bi na primer zdajle bila pred menoj Lav reta še v kri=
vi	veri... pa bi dala svojo nožno ročico v mojo zdelano roko, potem moj Bog, ji ne bi smel reči niti tega* "Lavretka, ali se spomniš ja= bolČnega cvetja? Poglej me, jas; sem tvoj Krištof!" Ne, ne smem ji to* ga reči. Knez bi mi sicer najbiže dal izprazniti grad, Lavretka bi bila pa zame zgubljenaI Ne, ne snem se ji dati spoznati!"
Take in podobne zle slutnje mučijo od vojne zagorelega popotnika. Komaj, komaj opazi stotine pozdravov, s katerimi ga pozdravljajo majske cvetke na domačih tleh. Tudi ljudje iz vasice pod gra= dom mu že prihajajo nasproti. Krištof je v njih prepoznaval znane obraze. Tesno mu je bilo pri srcu. Rad bi koga vprašal, če po grajskih sobanah še hodi gospa z belimi lasmi, če je njegova ljubljenka iz otroških let že postala spet prave vere - pa ne sme,
Preko polja sem mu prihajajo nasproti mladi ljudje, Po= zorno jih opazuje, ko se mu približujejo. "Ali se mi bo kdo odkril, me kdo spoznal?" Pa kakor pesom poje o poptniku, gredo mimo njega njegovo nekdanji stari znanci in nihče ga ne spozna. Divja brada, sonce, na bojnih poljanah in potne srage so plavolasega mladeniča toliko spremenile, da ga ni mogel nihče spoznati.
Dalje proti gradu p~lje cesta,,. Skozi gozdno zelenje se blešči temno oko s cvetjem obsojanega jezerca, "Bog ve, ali stori o-gl j ar še živi v tisti leseni koči tam pri jezeru?" Kolikokrat j^kot majhen kodrolašček skakal tam okrog kadeče se kope in kramljal s črnim oglajrjem. Na vse to je mislil Krištof, ko si je utiral pot preko majske trave k gozdni koči.
Lahno potrka na vrata. Nobenega odgovora. Odpre lesena vrata Nobenega pozdrava. Nasproti mu zazija le zapuščena pusta praznina,Na polomljeni leseni klopi najbržc že par let ni več počival nob,n po= potnik,
Mirno in pokogno leži prod njim domače polje, Kako naj zvu, ce stara grajska gospa se vedno hrepeni po njem, če ga dekletce ,.ralr ^ :> kot majsko jutro, še vedno čaka tam gori v pozlačenih oknih. Kako n,.;] to zve, no da bi ga prepoznali in mu v zardevajoči obraz začudeni ij-kalii "Za Boga, saj ste vendar vi mladi grajski gospod, katerega že toliko časa imeli za mrtvega!"
Krištof nepremično stoji ob jezeru in napeto -strmi v okna r;._.
gradu svojih očetov. "Da bi se pokazal vsaj en obrazi Tri okna so -odprta!"
V tem razmišljanju čisto nalahno zašepeče v vojakovih pr= sih: "Pojdi, pa povprašaj, še pri križih na pokopališču!” Ostra kot meč je ta misel za njegovo dušo. Vendar uboga glas, ki mu je to nasvetoval in gre proti kraju, kjur so rajni našli svoj zadnji mir= ni dom. Pot ga vodi pod zidovi grajskega vrta* Snežnobela jablana ga pozdravlja s svojim cvetjem. "0 Bog, moja mlada jablana v cvet= ju". Krištof strmi vanjo kot zamaknjen v daljna čudovite dni* '*Kak= šno naklučje! Domov sem* se vrnil ob jabolčnem cvetju."
Pri vaški cerkvici ne vidi od cerkvenih vrat stopicati nobene stare mamice sebi naproti. Krištof začne pozorno motriti na= grobne spomenike ob cerkvenem zidu. Vrbe žalujko nežno zasenčujejo napise na nagrobnih kamnih. Vsi ti kamni so mu poznani.Vendar tu — eden je tudi nov 1 Krištof stopi v senco. Moj Bog, kako mu bije srce! Skloni se in bereš
Anno DolO» dne v mesecu Kristusovega rojstva 16... je blagorodna gospa, gospa Šibila..... blaženo v Gospoda zaspala in tu leži pokopana| po Kristusovem zasluženju, naj ji Bog nakloni veselo vstajenje. Amen«,
Že davno je zatonilo majsko sonce, ko ge Krištof zapustil grob. Kamen mu je dal odgovor na eno veliko vprašanje njegovega sr= ca*	Gospa	s snežnobelimi	lasmi - se je preselila v boljšo deželo.
Kaj je sedaj z	drugim vprašanjem? Če bo dobil tudi na	te=
ga za odgovor "Ne", potem praga na gradu svojih očetov ne sme pre= stopiti.
Prav kratka je bila pot do grajskih vrat. Slednja mišica trupeče na mladeniču,.. Ko je šel posebni tujec skozi vas, so se na cesti nehali igrati otroci. Naj radov edne jši so tekli za njim prav do grajskih vrat, Krištof stoji pred vratih vdolbina nad-vrati .nepra Ledeni mraz gre revežu skozi dušo. - Kot okamenel obstoji. - Secfog opazi vaško otročad. Hitro stopi do najbližjih otrok.
"Povejte mi...	kje je... kdo je... zakaj je ta prostor	tu
gori nad	vrati prazen?"	se šepetaje trgajo besede iz Krištofa.
"Marjetka je Marijo, ki je bila tam gori, sežgala”, mu prav tako skrivnostno zašepeče najbližji malček.
Krištof ve sedaj zadosti* Obrne se proč od otrok, ki se porazgube na vasi. Za meč prime in preko ustnic mu pridejo grenke besede* "Tako mi od vseh lepih stvari moje mladosti sedaj ni ostalo drugega kot ti - ti-, grob moje matere in moja čista ljubezen."
V dušo pa mu je legla kot prepad globoka, brezdanja bole=
cina.$.
"Moja kri torej ni imela pri božjem Srcu moči, da bi ji izprosila izpreobrnen^eI Nobene, nobene, prav nobene moči!” Otare-si sglzo, -še urugo, tretjo, četrto, potem stopi v senco dreves, da bi ga na gradu ne opazili« Njegova zaobljuba mu sedaj stoji pred du= šo kot mračen, teman oblak. "Sam si si zapahnil dom, vse do tlej, do= kler si ne priboriš Lavretičine duše.” Ura teče četrt za četrtjo,pa kar stoji in čaka. Skozi odprta vrata gleda na grajsko dvorišče, v srcu pa je zvrhana mera neizmerne žalosti«,
"Marjetka ji pravijo. Marijino podobo so pa zažgali!... Zažgali 1... Njo bi pa vseeno rad videli Vsaj enkrat bi jo rad spet videl!"
Kljub temu se je tega trenutka skoraj bal, "Moj Bog, če bi prišla... če bi^sodaj kar nenadoma stopila pred me! Ali naj ji rečem* Spomni se jabolčnega cvetja!? Ne, moj Bog, noj Vendar mi moraš dati moči, levje moči, da ji ne bom padel okrog vratu in ji kar zavpil* "Jaz sem Krištof, in zate sem prelikal kri*,, vrni sel"