St. 298 Izhaja, IzvzemSi pondeljek.sys Asiškega št 20, I. nnt^pop p'sma se ne spreJemaj drugih jezikov!! Kaznovan s tem, da je izgubil kardinalno pravico državljana v pravni in svobodni državi: pravico do rabe svojega jezika, kadar občuje s pr-edstavtelji države. Njegovo poznavanje drugih jež kov daje državnim uradnikom pretvezo, da mu kratijo eno temeljnih državljanskih pravic. Vsakaio, če ni vzljubi takega sistema radi kakih posebnih razlogov, mora reči, da je tako tolmačenje v diair.entralnem navzkrižju z vsako pravičnostjo, z načelom državljanske svobode, pa tudi z zdravim človeškim razumom. Kazen tistemu, k? si je s svojim bistrm razumom in s svojimi posebnimi sposob-nostm: pridobil pravico do tem večjega spoštovanja!! Tako razumevanje državljanska pravic cd strani uradnih predstavi-teljev države, ki bi morali prednjačiti z lepim zgledom spoštovanja teh prav:c: to res ne spada več v civilizirano, demokratično, pravno, moderno Evropo! Nastop onega političnega ■uradnika pa je treba zavračati tudi s praktčnega stališča: s stališča interesov ljudstva, ki naj bi jih ravno uradniki v prvi vrsti ščitili. Saj vemo, na kako stališče se postavljajo ti naši uradniki. Če kdo za silo lomi par laških besed1, ki pa si jih je v največ slučajih pr'dobil še le od zasedbe sem, za tega velja, da' zna italijanski. Ergo: mora on, Slovenec in na zdržema slovenski zemlji, govoriti italiijanski z državnim urad-u koni! Kako govori, ali zna točno povedati to, kar bi hotel, ali uradnik njega prav razume: to je za te gospode postranska stvar. Giavno je, da je italijanski! Svrha, ki ji more v prvi vrsti služiti pametna državna uprava — varovanje korist t držav, Jjanov — to spada v drugo vrsto! Vsak otrok pa menda ve, da je blebetanje par beseđ v kakem tujem jeziku eno, zadostno poznavanje jezika za ločno izražanje misli pa vse kaj drugega. Kdor le lom" par besed kakega jezika, ne more točno in razumljivo povedati tega, kar bi hotel povedati. Kako naj potem uradnik prav razume povod pritožbe al? predmet državljanov e prošnje?! Nesporazumi jenja' so neizbežna. In vsled tega tudi krivične in škodljive rešitve. Zlo, ki ga je hotel prosilec odprav ti, se potem še povečuje in še bodj zapleta. Naravna posledica je vedno večje nezadovoljstvo z državno upravo, kar go-j tovo ne služi ne koristi države, ne ugledu njenih oblasti! In vendar vztrajajo naša državna oblastva trdovratno pri tem sistemu. V zad- ! njih časih ga hočejo še poostriti, kakor kažejo znaki. Nedavno odpravljeni civilni ! komisariat v Sežani n. pr. je postopal v ; jez kovnem poglediu vsaj do neke mere pametno pri občevanju z občinami Sedaj pa je ped prefektura začela dopisovati občinam zklmČno v italijanskem jeziku! Zu-; pani in njih tajniki so seveda v največji nepril ki, ker se jim s tem silno otežuje ia ! zavlačuje poslovanje. In to kljub slovesni izjavi ministrskega .predsednika na izva-! janja poslanca Wilfama v rimski zbornici: enake dolžnosti, enake pravice! Je-li to enaka pravica, če kratiš državljanu pravico, ki je neeperečna z načelnega stališča, »n dobroto, do katere ima tudi iz praktičnih razlogov istotako neoporečno — pravico?! Ali nič ne slutijo, kako tak sistem kompromitira stališče oblastva napram ljudstvu in kako v tem poslednjem upada vera v pravičnost in modrost oblastva? Mesto da bi med ljudstvom dvigal zaupanje do oblastva — preipotrebno ravno s stališča državne korist? — ub.ja tak sistem vsako zaupanje! Gospoda naj se ne varajo nikar! Ubogo ljudstvo sicer molči in prenaša tako krivico, ker ve, da sa ne more pomagati. Obenem pa škrplje z zobmi v skrajnem ozlo-vcljenju- Ali pa morejo oblastva hoteti Itako škripanje z zobmi med ljudstvom? Menda ne, če se namreč zavedajo svoje i naloge kot čuvarji pravičnosti in ugleda ' države pred ljudstvom. Ču&io je le, da | jih niso poučila vsa dosedanja izkustva, vser dosedanje slabe posledice takega sistema.' j Saj bi jih moral poučt? n. pr. konec eksperimenta s škofom Bartolomasijem. Položaj mu je poslal nrisčen ravno zato, ker ni znal občevati z ljudstvom v njegovem jeziku! Če se je to zredilo na zeleni veji cerkvenega ž vljenja, kjesr je naše verno ljudstvo še "najbolj uda no in pokorno, kako mora biti še-le na suhi veji razmerja med ljudstvom in nepostrežljivkni civ lnimi funkcionarji!! Naši državni upravitelji se vdajajo hudi optični prevari, če vidijo v zadovoljstvu kakega Bandelja v Gorici, ali kakega Rumerja v Sežani, zadovoljstvo ljudstva! Gospodje se varajo hudo. Če bedo na zadovoljstvo takih — nepredbtaviteljev na, šega ljudstva in njegovih zahtev oslanjali tudi nadalje svoj upravni sistem, bodo slabo vozšH, kakor so doslej. Na cesarskem dvoru na Dunaju so imeli zapisano: Iusti-tia rognorum fundamentum. Pravica je podlaga držav. To je prav isto, kaar je zakl cal j?, ministrski predsednik Mussolini dru. Wilfanu: enake pravice in enake dolžnost'*! In menda se mm ne bo vzelo za ža, lirtev države, ako rečemo, dla pričakujemo od Italije večjo in doslednejšo pravičnost, nego je je bil sposoben na tem ozemlju pred njo naduti cesarski Dunaj! Mi hočemo vršit* svoje dolžnosti Zato pa smemo tudi zahtevati, da naj ne bo dovoljeno podrejenim uradnikom, da s svojo sam ovlast no prakso ubijajo našo — pravico! Na tem stališču vztrajamo nteomajno in smo s tem; — kljub vsem Bandljom ^n Rumerjem — verni tolmači čustvovanja našega ljudstva. Mi smo pripravljeni za vsako žrtev na korist mirnega sožitja, ali le do t'ste meje, kjer prihaja o v nevarnost življenski interesi našega ljudstva in njegovo narodno dostojanstvo- To je tista stena, ki — v naše iskreno obžalovanje — še stoji med nami :n sistemom, ne pa — državo! A sistem J2, ki spleta vezi med državo in državljani — če je namreč pameten, pravičen in koristen za državo ki državljane! Italija Prihod ministrskega predsednika Mussoii-nija v Kim. RIM, 15. Z brzoviakem iz Pize ob 910 ie danes predpoldne prispel v Rim ministrski predsednik Mussolini v spremstvu riata. Za bodočnost fcooe Tretja internacionala zedinjenje med komunistično tn socialistično stranko. Večina italijanske komunistične strake ■je proti temu sklepu, toda ne sme se udajati čustvom. Kdor hoče biti danes v Italiji komunist, mora biti pogumen in odločen. Glavna naloga italijanskih revolucionarcev državnega podtajnika v vnanjem ministr- U uničiti reformiste; 2) ustvariti , ... k V„ i r,___, , _ i.r-1 „ __ enotno fronto revolucilonarc*h moči na poli- stvu Acerba, orzavnega poatajmka v no. Hčnem .q darskem 3) usmcrIti de- tranjem n&ustrstvu Fmzija, generalnega layske fašistovske sindikate proti buržuaziji; iavnatelja javne varnosti De Bona in ge-4) zbrata ljudske ardite in vse protifašistovske tajnika fašistovske stranke San-! elemente na deželi proti fašizmu; 5) vliti po-*'». Imenovani so šli ministrskemu gum in življenjsko moč v proletarske organi--> liku do Civitavecchie nasproti- zacije; 6) zedinita socialiste s komunisti. Če i * a i in oblastva so bila oproščena od se bo ta program izvršil — je zaključil Z-nov-obveznosti podali se na kolodvor. Kljub 'ev ~ bo fa&stovska vlada kratka. temu so šli ministrskega predsednika Mus_ soKnlja pozdravit na Bordiga v imenu komunistov. Sera ti v imenu kolodvor'1 minister- fodaHs.t(?v 111 Graciadei v imenu skrajne struje ikomumstov so, spričo sedanjega polofara v , • - j, . 1. . ,, X r t, . |!I.UU1U(UKII>V 5**, sc.iaiii^tia ruiuiaio v Giurat ja, državna podtajnika Vassallo in ?taUji pozdraviU ta predlog, ki je bil odobren. Siciiiam, angleški poslanik sir Ronald Sklenjeno je bilo, da se izključi iz Tretje m-Oraham, s katerim se je min. predsednik ternacionalc skupina Vella, ki ni povsem spre-kratko razgovarjal, generalni tajnik pred-f jela 21 moskovskih toček. Sklep o združitvi sedništva kom. Bianchi, senator Contarini italijanskih maksimalistov s komunisti v enotno in druge osebnosti Navz5§Ce ljudstvo in potniki so vprizortli Mussoliniju o\'acje. Pred zdražitvifo med italijansko socialistično in komunistično stranko. —■ Ziaovjev zastopnik ruskih komunistov v zedinjeni italijanski koma-nlvtični stranki? — Razburjenje t Italiji. — Aretacija domnevnega Zinorijert ▼ BolonjL RIM, 15. Listi obširno poročajo o zadnjem 'tongresu Tretje internacionale v Moskvi in posnemajo poročilo berlinske ^Rothc Fahne», ix katerega je raz\'idno, da je bilo ▼ Moskvi sklenjeno in odobreno zedinjenje med ur A dno iiafigan&ko socialistično in komunistrčno stranko. Poročevalec o položaju v Italiji je bU Zroov-jev, predsednik Tretfe internacionale, ki je komunistično stranko mora še beti odobren od vodstva stranke v Itatiii, katero baje ni še o tem sklepu uradno obveščeno. Vest o moskovskem sklepa je, seveda, povzročila v italijanski javnosti silno razburjenje, posebno še, ker bi nova komunistična stranka bila povsem pod vplivom Moskve. Poseben vtisek je naredila tudi vest, da bo smela ruska komunistična stranka r italijanski komunistični strank* svojega uradnega zastopnika v osebi Zinovjeva. Iz Bolonje prihaja vest, da je bil včeraj tam aretiran neki ubogi Rus, katerega so imeli za Zinovjeva. Vlekli so ga na .poticijo, potem spravili w vlak m ga peljali pod stražo r Rim, kjer se je izkazalo, da fe to aek* Aleksander Dimitr^evič, star 68 let, ki je zbežal iz Rusije pred boljševikL Listi posve- opisal razvoj italijanske socialistične stranke [čajo tema Rusa cek članke, v katerih pravijo, do prihoda Mussoiinija na vlado. Po doseda.,da ye morda-le to sank Zmovjev, ki se drugače njih dogodkih — je dejal Z i no v je v — je jasno, pravzaprav imenofet Apletbaum. Are tira nec da da je rsforimzem največji sovražnik oroleta- le dal že v Trstu dvmftjpve oodatke o sebi. k Protikomunistično časopisje seveda, zahteva odločnih ukrepov vlad® proti ruskemu vmešavanju v italijanske notranje zadeve, ker da se vendar ne more dovoliti, da bi italijanske stranke s pomočjo ruskega in pod ruskim vodstvom rušile sedanji red v Italiji. Nekoliko pomirljivo je na vsak način delovalo poročilo vodstva socialistične stranice, ki pravi med drugim: «Vest, ki so jo objavili listi, glede pristopa naše stranke k moskovski internaoionali, ki je bil sklenjen na kongresu v Moskvi, nima za Tias uradnega značaja. Prometne in obveščevalne težkoče nam ©e dovoljujejo, da bi potrdili ali zanikali to vest. Dokler bodo mogli naši delegati dati podrobnega in izčrpnega poročila o razpravi in sltle- J)ih, je vsaka sodba prenagljena in neuteme-;ena». 1 Medtem se splošno poudarja, da p yes£ o moskovskem sklepu predznak predstojećega razkola v maksuralistični in unitarski struji. V maksimalistični struji vodi opozicijo proti .Serratiiu Vella, v unitarni pa proti Turati ju organizatorja Splošne delovne zveze D'Arago-ca in Buozzi. Na vsak način je položaj v socialističnih vrstah zelo kočljiv. Spor med benečanskimi fašisti — Disidenti zasedli sedež fašja — Mobilizacija fašistov. BENETKE, 15. Snoči .če skupina fašistov di-sidentov zasedla prostore benečanskega in postavila pred vrata oboroženo stražo. Na trgu Sv. Marka je pri^o do spopada med pripadniki nasprotnih fašistovskih struj. Posredovala je policija, ki je vzpostavila red. Disidenti zahtevajo, da se vodstvo benečanskega fašja poveri osebam, ki so izvoljene od zborovalcev ne pa osebam, katere hoče vsiliti vodstvo stranke. Poveljmštvo legije «Sv. Marka® je izdalo proglas, v katerem naznanja, da se smatrajo voditeFi dsidentskega gibanja za izključene iz stranke zaradi upornosti in izdajstva. Poveljaištvo je razen tega sporočilo polit^mm oblastveni, da je pripravljeno izgnati disidente s silo iz prostorov fašja. Fašisti zasedli občinski dom v Iglesias-u, CAGLIARI, 15. V sredo okoli poldne so imeli fašisti v Iglesiasu zborovanje- Po zborovanju, ki je bilo precej živahno, so se napotili v trumi k občinskemu domu. Ko so pr išli, so zahtevali ključe, ki so jim bili tudi izročeni. Nato so zasedli vse prostore ter na balkonu izvesili državno m fažistovsko zastavo- Potem so obč. dom zaprli in priredili demonstracijo po mestru. Pozneje je komisar varnostne službe dr. SeHinas naznanil z balkona občinskega doma, da je obč:nslti svet razpuščen in da je bil že imenovan vladni komisar. Fašistovski izgredi v AversL — Dva mrtva in več ranjenih. NEAPOLJ, IS Pred včerajšnjim zvečei so fašisti v Aversi napadli tamkajšnji demokratski krožek. Tem povodom je prišlo do hudega spopada, pri katerem je padlo kak h 200 startov. Dve osebi sta bili ubiti rn nekoliko jih h bilo ranjenih. Med mrtvimi se nahaja tudi urednik humorisUčnega lista «11 Manicomio». Do spqpada je baje prišlo vsled spoTa, ki traja že več časa medi tamošnjem deželnim poslancem deoMskratocn od v- Manno in fašisti. Neposredni povod pa je dalo neko vprašanja,; ki ga je stavil odv. Manno v pokrajinskem zboru v Caserti in ki so ga fašisti smatrali za žaljivo za tamkajšnji fašizem. * - " * ■ • - - Fašisti zasedli delavsko zbornico v Torre AjuHHLdata, TORRE ANNUNZIATA, 15. Pred snoč-njim je nekoliko tukajšnjih fašistov napadlo Delavsko zbornico. Ko so napadalci vdrli v notranjost poslopja, so zasegli vse zastave, izkaznice in knjige ter so jih raztrgali ki razmetali. Voditelj: socialističnega delavstva, ki so se nahajali v pisarni, so še pravočasno zbežal*. Fašisti so izvesili 2» glavnega balkona državno zastavo, • Jugoslavija Pašič vrnil mandat za sestavo vlade« BELGRAD, 14. Danes dopoldne je imel radikalni poslanski klub sejo, na kateri je g. Pašič razložil svoje stališče, zakaj po njegovem mnenju ni mogoča sestava po* slovne vlade z demokrati. Dokazoval je, da demokratski klub v svoji današnji sestavi ne more nuditi garancije, da bo > celoti ipodpiral vlado, ki bi imela nalogo, izvesti uradniški, mvaldski in agrarni zakon. Radikalni klub se je po kratki debati soglasno pridružil nazorom g. Pašiča in odiobril njegovo stališče. Po seji kluba je imel Pašič še kratko konferenco s poslancem Lfuibo Jova no vičem, nakar je odšel v ministrsko predsed-nstvo, kjer je dal sestaviti akt o vrnitvi poverjenega mu mandata za sestavo koalicijske vlade. Opoldne se je g. Pašič podal na dvor, kjer je kralju izjavil, da se mu m posrečilo, v določenem mu dvodnevnem roku sestaviti koalicijske vlade, in da zato vrača mandat. Pašićev komunike. Po končani avdijenci se je vrnil g. Pašič v mrnistrsko predsedstvo, kjer je sestavil službeni komunike o dogodkih dopoldneva. Komunike je bil izdan ob 13.30 in se glasi: «Beltfrad ,14. decembra 1922. Radi nasprotujočih si veeti o stališču radikalne stranke napram vprašanfu podaljšanja koalicije z demokrati, ki so prišle tudi do Nf. Vel. kralja, je g- Pašič ponovno pozval racfikalni klub in ga prosu, naj še enkrat razmišlja o možnosti podaljšanja koalicijske vlade z demokrati ter mu odgovori točno in jasno, da se izogne vsem dvomom v tem važnem vprašanju. Desagnćrani ministrski predsednik g, Pa&ć fe ponovno dobil soglasen odgovor radikalnega klubu, da z demokratskim noslanskSm klubom ni mogoče stopiti v koalicijo, ker obstojata v njem dve nasprotujoči si politični smeri, vsled česar ni s gurnosti za izvršitev dogo-govorjenega delovnega programa. Radi tega ponovnega sklepa poslanskega kluba radikalne stranke, je šel g. Pašič danes ob 12. uri na dVor in obvestil Nj. Vel. kralja, da radikalna stranka odklanja koalicijo z demokrati, dokler se ne odstrani dvosmi-selnost njihovega zadržanja. Radikalna stranka gre raje v opozicijo, kakor da prične posel, za katerega ni možnosti, da bi se mogel častno izvršiti. Na podlagi tega sklepa poslanskega rad "kalnega kluba, je g. Pašič danes vrnil Nj. Vel- kraljuj mandat za sestavo koalicijske vlade. Iz kabineta ministrskega pTedsedništva*. Ob 5. popoldne je dobil skupšč nski predsedimk, dr. Lukinič vabilo, naj pride ob 6. na dvor. Predsednik je ostal pri kralju pol ure, nakar se je že takoj z dvora telefonično zvezal s Pašičem in se ž njim kratko razgovarjal. Ob 7. se je podal nato dr. Lukinič še osebno k. g. Pašiču, da ga v imenu kralja naprosi še za nekatera pojasnila. Jutri dopoldne cb 10. bo Lukinč vnovič sprejet od kralja in mu bo stavil svoje predloge, komu naj se sedaj poveri mandat za sestavo vlade. Ker je radikalna stranka kot najmočnejša odklonila sestavo vlad-e, pride, ako ostanejo radikalci pri svojem sklepu, po parlamentarnem običaju na vrsto po moči druga stranka, to je demokratska. . Stcjan Protič in HiVatsM blok. ZAGREB, 14. ;ave denarja naših zadrug, ki se odigrava pred teHkim SflC!Tl"in 7Jin'n"l rsačn Kir/it-o i'^imnct! L. Ogenj ▼ trgovini. Dva kraljeva stražnika sta zapazila pred smočnfim, kako se vali gost, črn dim iz trgovine s prekajemm mesom, last tvrdke Passega & Levi v ulic« Media št. 29. Tekla sta brž v bližnjo tovarno ter od tam te. Icfonirala na glavno postajo ognjegascev. Par minut pozneje so že bdU ognjegasci tu ter vdrli v trgovino, kjer je gorel lesen zaboj. Ogenj je bil v kratkem času pogašen. Škcda je malenkostna. Eksplozija pri Sv, Jakoba; streljanje v ulici Navali. Pred sinoćnjim se je zaslišala pri Sv. Jakobu, za cerkvijo močna detonacija. Policijski organi so ugotovili, da se je tam razpo-čila bomba «sipc;>. Ranjen ni bil nihče; tudi druga škoda ni bila povzročena. Včeraj po noči je bilo aretiranih v ulici Navali pet mladeniče v: Oskar Dalcalger, Josip Agobutti, Peter Lindi, Renat Ferullo in Ttillio Dalcalger. Vsi ti mladeniči so bili aretirani, ker so streljali po omenjeni ulici z revoverji kar tako za kratek čas in zabavo. Vrbu tega pa niso imeli orožnega lista. DAROVI Gosp. Ljudmila Lapanja šivilja daruje 10 L za zbirko, ki se bo ^ «Naš iz Sežane ZA GARJE mazilo v , (srbečico) se doV lekarni v Sežani učinkovito! 83/2 za «Našo dcco». Sežančani posnemajte! vršila 28. dec. PREPARATE za olepšanje kože, za sobe. Vesti z GoriSkega Koncert v Gorici, Danes, točno ob 8 J* zvečer, se vrši v Trgovskem domu, velik koncert z zelo bogatim, vokalno instrumentalnim sporedom. Zbor Goriškega Pevskega in glasbenega društva nam zapoje pod strokovnf&šlcim vodstvom pevovodfe in skladatelja. Emila Koprnela, dva mešana zbora ruskih in jugoslovanskih ljudskih pesmi, v harmonizaciji Liadov/aj in Mokranjca in ženski zbor «Ave Maria» iz * Sattnerjevega «Assumptioa. Izvajale se bodo," komaj izšle Emil Adamičeve Otročke pesmi: «S!amca» »Čolnarn «V Korotan» in cBurja^. Adamičeve mladrrske pasmi, kakor tudi kla- Mali ©glasi se računa|o po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 78.4 HI5A v Klancu, Vk ure oddaljena od postaje Herpelje-Kozina, pripravna za gostilno in trgovino, se proda z zemljišćcr ali tudi brez. Pojasniia daje Fran Šturm v Kozjni. 2225 DRVA hrastova, gabrova, bukova, dolga 25 cm, dobavlja na dom po lir šestnajst kvintal, Kmetijska zadruga, Trst, Raffineria 7, telefon 36-75 2231 GOSPODIČNA, lepe zunanjosti, izurjena v gospodinjstvu, premožna, se radi pomanjkanja znanja želi seznaniti s samostojnim gospodom ali trgovcem. Ponudbe pod « Tajnosti na upravništvo. ' 2230 HIŠA z nivo, v Tomajh št. 83, se proda. Pojasnila v Sežani št. 105 * 2228 ŠIVILJA izurjena v vezenju izvršuje vsa dela o zelo nizkih cenah. Piazza tra i Rivi 2/II, ojan 2229 SOBO z dvema posteljama dam v najem. Via del Bosco 14, gostilna. 2226 SPALNE SOBE bukove, hrastove, je&enove, 3 krasno psiho od L 2.500.— naprej. Jcdiln« sobe od L 3000.— naprej, kuhinje od L 90(1 naprej, kakor ludA drugo pohištvo po naj-zmerne:ših cenah. Skladišče pohištva Via Udinc 25. * 2227 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. ' 82 ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica viu Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 dolžnost, tedaj bi se z lahkoto doseglo 1000! virske skladbe Schumanaa. Brahmsa, Vite-Bliza se cas, ko bomo peh: Pastir« n« spite, ! slava Novaka m Smetane, so fezvale na kon-vstamte, ker čas že hib ! Takob* lahko za. certu pri Sv. Jakobu od sicer maloštevilnih, a peh tu. Mi smo se bil« omejili, da prinašamo rabava. izbire prizadetih in še le, ko nas začel posl. ' - Šček neupravičeno in brez razloga napadati, fi'P^slifDlljEl "HmIi^ibm smo se branili. Omenjamo izrecno, da sroo v svoji številki z dne 10. t. m. odgovarjali stvarno : Vlomilci na deki. — Prevrtana železna Ma- na ponovni napad pasi. Ščeka, kjer nam je gajna. Vlomilci so se podali po krajšem odmoru tatici naslov - bivše skupno glasilo^, nam oči- zopet na delo. 1*1 nesranmost, politično zlobo in podobne ; V noči od četrtka na petek so odprt s « muke •••»••«•• dolarji ••«•*•*• francoski franki • • • • Švicarski franki , . . « anglcikl fanti papirnati • —AO.--.8' —.0275 03J tt.lf*.— 50.25 2<).90.— 21.2 i 11.50.— It.— - 26.--M 19.75.— 19.90 144 .-146,— 87.\—.—879. 91.60.— 92.— Potrti netzn^erne žalosti naznanjamo vsem sorodsikem, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa stvari in da smo bili v istem odgovoru še tako močjo ponarejenih ključev skladišče t ♦nesramni*, ter smo izjavili dobesedno, da (Leopolda Fainerja v ulici Cecilia de Rittma-mašemu odgovora ni namen, da bi boteli £z-jyer St. 3. Tam so prevrtali veliko železno bla-pedkopavati tla g. poslancu Ščeku, ker se 2a_ gaino ter pograbili iz nje 4.000 Ur. Vlomilno vedamo, kako krvavo potrebujemo vseh naših 4orod;e »o pustili na Hcu mesta. Policija zasle-paiitičiiik delavčeva. Kje je tu gonja 7 Čudimo dufe predrzne vlocnilce, toda do sedaj brez se tudi Zboru svečenikov sv. Pavla, da se kot uspeha. organizacija*, ki ni ne politična ne gospodarska,! Odmevi krvavega dc^odka ▼ nHci delle Bec-uaenlfrct zavzema za pcsL ŠčeLa v sporu, ki cherie. Včeraj zjutraj je zapustila mestno bol- se ne tiče Ščeka duhovnika, ampak Ščeka po- nišnico znana Antonija Paulich. Kakor znano, . —. — - ^ - _ , . - , litika, ko se ni n. pr. oglasiJ tedaj, ko je bil je bila ženska pred nedolgim ča«om težko ra- *>oto, dn» 16, t m., ob 14, tz llise zai«rti ul. posl. Wilfan bc»j gostobesedno napaden in vena v ulici delle Beccherie. Ranil jo je njen del Bosco št. 6 naravnost na poJcopat šce k sicer res napaden. Kar se tiče ^Narodnega prijatelj, brezposelni pomorščak Anton Trani. | Sv. Ani kjer se pokopljejo zems&i ostanki sveta=, nimamo nič proti temu, da bi on stvar j Ko so pripeljali ranjeno Paulicbevo v mestno razčistil. Ni naša krivda, da se Narodni svet bolnišnico, so izrekli zdravniki mnenje, da ne ni še r&lical, a nočen-o biti, ravno radi tega bo živela več par ur — tako je bila težko rali cr ni naš sistem napadati, tu icferraafrorji njena. Vendar pa ji ni bilo usojeno umreti: že odbora Zbora svečenikov sv. Pavla. Če bo ho- drugi dan se £ ie starce znatno zboljšalo, tako tel cdfcor iti stvari na dno, bo že prišel do da bila skoraj izven nevarn&sti. Včeraj je prave informacije. — Kakor rečeno, i^e vpra- zapustila bolnišnico, kakor smo že zgoraj one* šujemo po pooblastilu za vstop v spor. Zbor nili. locnko vdova Botterf po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb dsrage pokojnice se bo vršil v so- v družinsko grcfcnsco, TRST, dne 15. decembra 1922. Dsružine: Eerger, Botteri, Dafnelnt, TonelH, Prelog. Novo »ocrctao ued3eUe Trst Corso V. C. UL 47. PODLISTEK Bgralee, ki dobiva. Spisal MavricLj Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial ^ 1 nisi povedal tako kratkega roka — verjela biimcz in prava žena postaneta šele tedaj, kadar ^ ti bolj, da bo tako.» — «Kaj? Ti ne verjameš, žena v boju zraven moža nabije puško.» kar obeta 'Vse ti verja-j Milioro je ta zakonski načrt kar očaral. lepi Marko"? mem. Oh, re srdi se name! Vem, da si junak,1 Sedia je k nogam svojemu 'gospodu . Ta pa da znaS delati čudeže. A jaz se bojim — zelo ae je pred njo razodel, cekoč: «Da vidiš, kako se b">jim...» — «Cesa se boytš?> — «Da te ne ti zaupam, ti povem, kam pojdem in kdaj sc bi ubili. Toliko jih je! Sam si povedal: obkolili vrnem. Zda) poMKm v Parjz, će se s tvojo so te z vseh strani: Nemci, Lahi, Hrvati, ie pomočjo osvobodim od toka). Tam je ta£ni počelo Turki. Drgečem, da tfreS še enkrat t:a glavar naše dežele, ki sroo mu vri pokom?. Zato ji je uskoški načelnik stisnil roko ter de- med nje.» — «Ne boj se? Nas je še več. Ne On je isvo^cni krat? tega primorskega kralj«-ial žalostno: -Le da sva zdaj tako daleč od misli, da sem jaz s svojim ljudstvom osamljen, stva; kotorski, senjski, dubrovniškj in zadrški grada mojih dedov! Na;bol^i moji junaki leže Od ledenih bregov Neve do Črnega morja in knezi so le njegovi vazali. Njegovega imena na morskem dnu, cvet more čete je ubit, jaz od tam do grškega otcoja in po vsem Jadran- ti ne povem, ker ga je prepovedano izgovo-sam s^m bc^ua, ki ga zasledujejo. Nimam ne skezn obrežju giblfe narode neka mogečna riti tudi pred najdražjo ženo. A njegovo po- /Cenjenm odjemalcem naznanjam, \ da Ee nahaja sedaj moja prodajalna \ na debe o nogavic, pletenin in drobnarije, robcev in tkanine v GORICI — Via Ntraru štev. £ \4424 (pri ljudskem vrtu). Glev, Nlhtrbaun. / RAZGLAS. V pendcljek dne 18. decembra 1922 ob 10. uri do|H>Idne se bo vršila na licu mosta, v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 Srebrne Krone in zlato plačujem po ncMli centih ALOJZU POVH Trst Piszza Garib&Idi št 2 s (prej Barriera) Nsltillle cono plačujem za v Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši stara go>ti!niška obrt — poprej znana „Šo-štsričcvn gostilna." Najnižja ponudba znaša 2 milijona jugoslovanskih kron. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 103/P varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi. Nafančsejše p datke g?cde dra^b nih p i-gojev, obsežrosti objekta it dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. (763) 9 Eisic9 dihurjev« vider, jasbacav, maik, veveric, krtov« dlvjift in domaflh zajcev« D. W1HDSPH€H Trst, Via Cesara Battistfl št, 10 IB. nadsL, vrata 16 Sprejemajo se pošiljat ve po pošti 83 99' 6& zlata n« železa. Gol sem. Se tega nc vem, kam zveza — kadar se ia zgane, bo iz tega cel po- v en dar ti tres. Ta zveza se zove netairia (grški = risegam, da se ti zopel pevmen; preden se zveza). V njej so Rusi, Rumuni#_Grki i F1 lu una dvakrat pomladi, Nosim jo vedno s ae-relikvifo. Taka) je, z* Tega nisi znala odpreti, kaj? dobo ti lahko boi kakor povrnem; preden se zvezaj. v njej so kusi, Ksmuni, urni m pravo- račjim pas bom tu. — Z novo verni Srbi po vsem B&llu&a in Krasu in y Crni Nauči se, 4a boi drugikrat snela. Poprej pa močjo priden, s tako močjo, ki bo moje gori. Naii voditelji etanujero ▼ Parizu; od tam mi prisezi,