ZDRAVSTVENA I\EGA STAROSTNIKAO
KI PREJEMA SISTEMSKO TERAPIJO
Gośdana Lokajnaś, vňş. med. ses., Irena Kriż, dipl. m. s.
o n ko lo şki inştitut Li u b li ²n²
Zôravstvîna nega (ZN) starostnika v onkologiji je do sedaj relativno slabo
pśedstavljena v akademskih in profesionalnih prispevkih pri nas in v tujini (Bailey,
2003). Z naruˇě,anjem ştîvila prebivalcev in s staśajoěo se populacijo , ki obolîva za
razliěnimi oblikami raka, se poveěuje potśeba po tovrstnih znaéiih predvsem po
novih smernicah v ZN starostnika v onkologiji. Kompleksnost onkoloˇke ZN
starostnika je seveda vidna in veliko zanimanja MS v onkologiji je namenjenega
temu relativno mlademu podroěju.
Sistemska terapilja (SIS.TH.) je ena od oblik zdśavéjenja v onkologiji. Glavnina (90 %)
sistemskega zdravl1enja predstavlja citostatsko zdravljenje, zato bo veěji del pris-
pevka namenjen zdravstveni negi bolnika, ki prejema citostatike. Znanja na tem
podroěju, ki jih MS potrebujejo, so şiroka in specifiěna tet zahtevajo od MS stalno
sprem|aqie novosti. ZN starostnika' ki prejema sist'th., pa je malce bolj specifiěna
in ne vkljuěuje Samo osnovnih znanj s podśoěja ZN pri sist. th., temveě tudi specifiko
starostnika in njegovih potśeb.
Kakovostna ZN starostnika, ki prejema sist.th., se kaŽe v dobri psiho-fiziěni pri-
pravljenosti starostnika na sistemsko terapljo in nadzoru, prepreěevanju ter lajşanju
stśanskih uěinkov in komplikacij sist.th. (otto' 1998). Na tak naěin je bolniku
omogoěeno izboljşanje ali ohranjanje izvajanja osnovnih Živlenjskih aktivnosti ter
ostalih aktivnosti, ki pripomośejo k ěim hitrejşi samostojnosti (Boyle, 1992).
ZN starostnika zato v´uěuje pśipravo bolnika na sist.th. in aktivno sodelovanje
posameznika in é{egove drużine V procesu zdravljenja in nadaljnje śehabilitacije s
ělani zdśavstvenega tima, kjer ima pomembno vlogo MS(Boyle,1992).
Zdravstveno nego starostnika zato lahko śazdelimo na tśi veěje sklope:. pśipśava na sist. th.
. pśepśeěevanje in obvladovanje stranskih uěinkov in komplikacij sist. th.
. pripéava na odpust v domaěo oz. v domsko oskrbo.
ZNACILNOSTI PRIPRAVE STAROSTNIKA
NA SISTEMSKO TERAPIJO
Priprava bolnika-staśostnika na prejem sistîmske teraplje ima velik vpliv na potek
in rezultat zdravljenja. Le informiśan bolnik lahko aktivno sodeluje pri zdrav´eĄju
in izvajanju ukśepov za zmanjˇanje in prepreěevanje stranskih uěinkov citostatske
60
terapije. Pri starostnikih je namreě moŽnost nastanka stranskih uěinkov 2-3 krat
veěja kot pri ostali populaciji (Miller' 1999).
Pripśava na prejem citostatske terapije pri staśostniku se zaśadi specifiěnih obolenj,
ki so posledica degenerativnih spśemîmb in procesov staranja, loěi od fizięne
pripśave bolnikov ostalih starostnih skupin. Pri staśostnikih onkoloşkih bolnikih sî
na posameznih ośganskih sistemih pricakuje veěja moŽnost zapletov (Boyle, 1992):
kśi in kśvotvośni organi - zmanjşana moŽnost obnovî kostnega mozga in s tem veěja
moŽnost za nastanek infekclje, anemije, sploşne slabosti;
imunski sistem - zmanjşan imunski odgovoś, avtoimunska oboleqja, nevarnost infekciie;
koża in sluznéce - stanjşanje koŽî in podkoŽja, mośebitna moŽnost slabşega celjenja
koŽe, intîrakcije z inkontinenco, nepokéetnostjo in s slabşo prehśanjenostjo;
nevśoloşka obolenja - zmanjşana hitrost Živěnega odgovora, zmanjşana oběut|ivost
Živcev, zmanjşani vidni, sluşni in taktilni ěuti;
Pśipravo na aplikacijo citostatskî teśapije pri staśostniku lahko razdelimo na fiziěno
in psihiěno (Koren, 1999).
Fiziěna pripśava
1. sprejem bolnika;
2. ocena trenutnega stanja;
3. negovalna anamnezal.
4. opazovanje bolnika;
5. pregled medicinske in negovalne dokumîntacijî (poudarek na mośebitnih
kéoniěnih obole4jih ter psihiěnih in telesnih omejitvah);
6' priprava in napotitev bolnika na posamezne diagnostiěne preiskave po naroěilu
zdraynika (hematoloşke, imunoloşke, biokîmiěnî preiskave kévi in urina, endogeni
krîatinin kliéîns, UZ stca, renograĎija, rentgenska slikanja pljuě in srca, CT
pśeiskave, EKG;
7. >zbiranje izvidov<;
8. vzpostavitev venskega kanala (peśifeśna venska kanila, centśalni venski kateter'
venska valvula);
9' hidraciia bolnika (staśejşi pacienti so pogosto dîhidriśani, prevelika hitrost
infuzij je kontraindicirana)
10. aplikacija premedikacije (opazovanje bolnika zaraôi stranskih uěinkov
l 1. premedikacijskih zôravil,);
12. aplikaci|a citostatske terapije z monotośingom.
6I
Psihiěna pśiprava
Pśi psihiěni pripśavi starostnika na teśapijo mora medicinska sestśa poleg bolnika
vkljuěiti tudi njegove svojce. Prav svojci so tisti, ki najveěkéat skébijo za starostnika.
Vendar se mora medicinska sestra zavedati pozitivne in negativne vloge svojcev
starostnikov, ki se lahko odzovejo pśeveě zaşěitnişko oziroma so pśeveě Željni
odloěati (Isaksen in sod., 2003).
S pomoějo bolniku razumljivega in sistîmatiěnega pogovoéa medicinska Sestra
seznani starostnika o zdravilih' ki jih bo pśejemal in o tem' na kakşen ěasovni
inteśval bo zdravilo prejemal, kakşni so stranski uěinki in kaj lahko sam naredi za
omilitev in prepreěevanje stranskih uěinkov, kdaj mora poiskati zdravnişko pomoě,
kakşno prehrano naj bolnik użiva,...
Medicinska sestra naj bolniku povedano posreduje z besedami, ki so bolniku
razumljive, ter v obliki pisnih navodil. Povedano naj veěkéat ponovi in vzpodbuja
bolnika k pogovośu z vpraşanji. S tem zmanjşa moŽnost, da bi staśostnik, ki ima
teÁavî s spominom, pozabi| pomembne informacije.
Bolnik mora imeti moŽnost, da postavi vpraşaqja, na katîśî mora dobiti odgovore.
Prav tako nai bolnik dobi ime kontaktnî osebe, na katero se bo lahko obrnil v
primeru dodatnih vpraşanj.
staśostnik pa potrebuje veliko psihiěne podpore in vzpodbude, ki mu jih delno
lahko zagotovi medicinska sestra ali pa ga ta usmeri k psihologu.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA, KI PREJEMA SISTEMSKO
TERAPIJO
ZN starostnika' ki pśejema sist.th., zajema şiroko podroěje pridobivanja podatkov
o bolniku in naěrtovanje ukrepov ob aplikaciji sist.th.
Priěne se z ocenjevaé{em staqja boénika, ciśvih terapij e, doz zôravil, naěina aplikacije
in seveda możnih stranskih uěinkov in komplikacij terapije (otto' 1998).
ZN vkljuěuje tudi opazovanje bolnika pśed aplicirano teśapijo, med njo in po njej.
Vse te informacije morajo biti zapisane in na voljo vsem ělanom negovalnega in
zdravstvenegatima, ki so vk|uěeni v oskśbo bolnika'
Sistemska terapija (citostatsko zdravljenje, hośmonskazdravlla, imunsko zdravlienje)
lahko povzroěa ob ugodnih uěinkih zdravljenja tudi stranske uěinke teś komplikacije
v delovarlu organov in ośganskih sistemov. Sîveda se le - ti med seboj razlikujejo od
posameznika do posameznika in temu primerno pacienta individualno tudi
obravnavamo.
62
Najbolj pogosti stranski uěinki in komplikacije sist.th. so:
MIELOSUPRESIJA ali SUPRESIJA KOSTNEGA MOZGA
ANEMIJA
LEVKOPENIJA
TROMBOCITOPENIJA
MUKoZITIS ali ToKSIĘm wr"rrvl NA GASTRoINTESTINALNI TRĆKT
STOMATITIS
EZOFAGITIS
PROKTITIS
GASTROENTEROKOLITIS
ZAPRTJE
MoTNJE V oKUŠANJU
ANOREKSIJA
SLABOST TN BRUHANJE
ALOPECIJA
FATIGUE
EKSTRAVAZACIJA IN KoŽNE SPREMEMBE
VPLJTV NA OSTALE ORGANE IN ORGANSKE SISTEME
KARDloToKStĘNosT
NEVRoToKsIĘNoST
NEFRoToKSIĘNosT
HEPAToToKSlĘNoST
ToKSIĘNoST NA RESPIRAToRNIH oRGANIH
Prîd samo aplikacijo je potśebno oceniti stanje bolnikove psiho-fiziěne kondicije in
organskih sistemov, spremljajoěa bolîzînska stanja - kśoniěne bolezni in stanja,
predpisano standaśdno terapijo. Vsi ti podatki so izhodişěe pri naěrtovanju
nadaljnjih ukśepov pri aplikaciji premedikacije in sistemske terapije.V ěasu
aplikacije sistîmske terapije meśimo vitalne funkcije (RR, pulz, temperaturo,
dihaĄiî, vnos in iznos tekoěine) in funkcije ostalih organoY (stanje koŽe in sluznic).
63
Z natanęnim in s stalnim opazovanjem lahko hitro in pśavoěasno ugotovimo
komplikacije sistemske teraplje in pśavoěasno ukéepamo.
Zgoônji stśanski uěinki terap!|e, ki sî pojavśajo Sta navzea in bruhanje, ki ju s primerno
predpripéavo (aplikacija antiemetikov) pravoěasno pśepreěimo in omogoěimo bolniku
bo!şo kakovost Življeqja in vîlikokśat prepreěimo nadalnje komplikaclje.
Navzea in bruhaqje sta najbolj pogosta stranska uěinka pśi aplikaciji sistemske
terapije in povzroěata pri staśostnikih najveě teÁav,ks lahko vodijo v veěje teŽave in
komplikacije sistîmske terapije (anoreksija, motnje v elektśolitskem ravnoteŽju,
posledińno v motéle ritma sśca) (Maśek, 2003)'
Poznamo ancipiatorno naYzeo in bruhanje (pśed aplikacijo terapije - poslediěno
izzvane zaradi slabih izkuşenj s prejşnjimi terapijami), akutno (takoj po aplikaciji)'
podaljşano (6- 24 llt po aplikaciji in lahko traja do 7. dne) in perzistentno (kljub
vsem predpisanim zdravilom se ne umiri).
Bolnik in njegovi svojci morajo biti seznanjeni z naěini prepśeěevanjatehteŽav in
ukéepov v ěasu le - teh. Pśi starostniku ocenimo sposobnost żveęenja ter ga
spodbujamo in pouěimo o:. uŽivanju ştevilnih, manjşih obrokov,
. izogibanju mastni, zaęiél1eni, kisli in pśesladki hrani,
. izogibanju ostrim vonjavam in okusom,
. uŽivanju hladne, suhe hranî (pudingi' kśekerji, toast, inp.),
. uŽivanju zadostne koliěine bistre tekoěine (brez Co2) - juhe, ěaji, voda v veějih
koliěinah' ńe mu to njegove kéoniěne bolezni ne omejujejo,
. uŽivanju polnovredne hśane.
Seznar{eni morajo biti tudi z moŽnostjo, da lahko kontaktirajo z osîbo, ki jim bo
lahko svetovala in tudi primerno ukéepala, kadar bi teŽave postale neobvladljive.
Mielosupresija ali supresila kostnega mozga je drugi, a ne tako nepomembni
stranski uěinek sistemske terapije, ki je lahko posledica nekateśih bolezni ali
zdravllenja s sistemsko terapijo (Zajc, 1998) in zajema:
ANEMIJO - zmanjşano ştîvilo eritrocitov,
LEVKOPENIJO - zmaqjşano ştevilo levkocitoé
TROMBOCITOPENIJO - zmanjşa'no ştevilo tśombocitov.
Anemija je ena od pogostejşih spéemljevalnih staĄj pri starostniku Že pred
priěetkom terapije in je seveda kot stranski uěinek sistemske terapije ter se kaŽe kot:
. vrtoglavica,
. omotica,
. sploşna oslabelost,
64
. preutśujenost,
. razdraÁl]iYost'
. bLeôakoŽa,
. oteŽkoěeno dihanje in
. tahikaśdija.
Bolnika je tśeba pouěiti o naěinu ŽivIjînja in mu omogoěiti, da ob hitrem
pśepoznavaqju stranskih uěinkov na kostni mozeg pśavilno ukśepa. Ęe se anemiji
pridru½ita şe levkopenija in tśombocitopenija, je lahko stanje starostnika żivljenjsko
ogroż,ajoęe. Starostnik in njegovi svojci mośajo znati prepoznati tovrstna stanja,
primerno ukéepati in poiskati zdravnişko pomoě' V pśimeśih, ěe se pojavijo blage
teÁave v smislu supśesije kostnega mozga, starostniku svetujemo:
. poěitek.
. nadzor nad moŽnimi viri kśvavitve (sluznica, koŽa, veějî poşkodbe)'
. uŽivanje polnovredne teśmiěno obdelane hrane, bogate z beljakovinami, mineśali
in vitamini,
. poostśeno osebno in ustno higieno, ter higieno rok,
. skéb za rîdno odvajanje (mehko blato, redno odvajanje, opazovanje uśina in
blata-okultna kévavitev),
. izogibanje morebitnmi viri infekta.
V primeśu, ěe se pojavi tempeśatura (vişja kot 38o), mśzlica, kśvavitev ali teŽko
dihanje, je potrebno nemudoma poiskati zdravnişko pomoě.
Mukozitis jî geneśalizirano vnetje sluzniěne membśane gastrointestinalnega trakta,
ki nastane zaradi uniěenja hitro se deleěih celic sluznicî pśi bolnikih, ki prejemajo
nekatere vrste citostatikov. Mukozitis lahko zajame sluznico celotnega gastśointe-
stinalnega tśakta (Skela-Saviě'1998).
Vidni mukozitis je opazen kot vnetje sluznice zgornje pśebavne cevi z dysfagijo,
odinofagijo in zmanjşanim vnosom hśane in tekoěine skozi zgornja prebavila ter
drisko (Balducci, 1998).
Glede na lokalizacijo vnetja poznamo razliěne oblikî mukozitisa:
. stomatitis
. ezofagitis
. proktitis
. gastroenterokolitis.
65
Najpogostejşi stśanski uěinek jî stomatités. Prvi znaki mukozitisa se pojavijo że 5'-7.
dan po prijemu terapije. Standaśdiziran naěrt zdravstvene nege se razlikuje glede
na lokalizacijo mukozitisa' osnovno vodilo pri naěrtovanju zdravstvene nege je
preventivno delovanje proti okvari sluznice in pśepreěevanje poslabşanja stanja
sluznice, ko je ta Áe prizaôeta (Skela-Saviě'1998).
Kliniěni podatki kaÁe1o, da so starostniki boéj nagnjeni k mukozitisu in diareji in so
Ie- ti znaki velikokéat nepremagfiivi v smislu pśepśeěevanja nastanka (Belucci, 1998),
a s primernimi strogimi standardnimi ukéepi lahko pśepreěujemo poslabşanje stanja
poşkodovane sluznice.
Pśeventivni ukéepi so:. poostrena ustna higiena (umivanje zob oz. ustne pśoteze po vsakem zaużitem
obśoku);
. izpiranje ust 15X -20XzŽajbljevim ěajem;
. uŽivanje veěje koliěine tekoěine;
. uŽivanje primerne hrane po konsistenci, tempeśaturi in zaěinjenosti;
. prepoved uŽivanja Žganih pijaě in kajenja.
Pśi diareji so najbolj pomembni ukéepi:. zadostno pitje elektrolitsko uravnoteż,enih tekoěin,
. vodenje tekoěinske bilance ter
. prepreěevanje vnetja sluznice perianalnega predela.
Do sedaj so bili v prispevku omenjeni najbo´ pogosti stranski uěinki sistemske
teéapije in najbolj ogroŽajońi za starostnika' To pa seveda nikakoś ne pomeni, da
ostali stranski uěinki sistemske terapije, kot so fatigue, alopecija in koŽnî
spremembe, ne vplivajo veliko na kakovost Življenja starostnika, le toliko manj
Življenjsko ogroŽajoěi so. Zahtevajo dobro psihiěno podporo in vodenje starostnika
skozi te spremembe. Le - te pa so lahko pogosto bolj zahtevne oô vzdrŽevanja
fizięnega poěutja bolnika. Potśebno je izpostaviti tesno sodelovanje s svojci in
aktivno sodelova²|e starostnika v tem pśocesu,btez katerega se najveěkéat naş trud
lahko izniěi'
Komplikacije, ki se pojavljajo pri sistemski terapiji in vplivajo na razlięnî organe
ter so veěinoma posledica toksiěnih vplivov samih zdravil na te organe' So:
KARDIOTOKSIĘNOST, ki se kaŽe v motnjah sśěnega ritma in poslediěno péipelje
do kongestivne odpovedi srca.
NEvRoToKsIĘNosT- v smislu perifernih nevropatij, parestezij in poşkodbe
sluşnega Živca.
66
HEPATOTOKSIĘNOST, ki lahko privede do kemiěnega hepatitisa in v skéajnih
primerih do odpovedi jeter.
NEFROTOKSIĘNOST, ki se kaŽe v slabşi ledviěni funkciji in lahko privede do
odpovedi ledvic.
Vsa ta stanja lahko pśavoěasno predvidimo in prepreěimo s stalnim opazova²jem
bolnika in z naôzorom kévnih preiskav.
PROCES PLANIRANJA ODPUSTA IN POTREB PO ZN
STAROSTNIKA V NADALJNJI OSKRBI IN REHABILITACIJI
MS na kliniěnih oddelkih imajo enkśatno priloŽnost zbiśanja podatkov o
staśostnikovih zmoŽnostih in omejitvah v samooskébi. obenem pa imajo moŽnost
planiranja ukepov, ki so nujni v nadaljnji oskébi. Zatorej je potśebno planirati
odpust starostnika v ěasu hospitalizacije in ga pśilagajati na potrebe po ukéepih ZN
za ias, ko bo starostnik premeşěen v drugo ustanovo ali domaěo oskébo, kjer bo to
vlogo pśevzela patrona½na MS ali MS, zaposlena v teh ustanovah.
S pomoějo socialne sluŽbe, ki je vezni ělen med timi na kliniěnih oddelkih in
zdravstvenimi delavci dśugod, je omogoěeno latje komuniciranje in nadaljnje
zbiranje podatkov, planiranje in izvajanje ukéepov ZN staśostnika. MultidiscÇ
plinarni tim, ki obśavnava starostnika, je logiěna odloěitev. Vîlikokéat je zaraôi
zgodnjega odpusta nemogoěe obvestiti vse ělane teh timov, kar ne sme biti ovira,
da se ta postopek ne izyedî, ko je starostnik Že v drugi oskśbi.
Potrebno je zagotoviti pśetok informacij znotraj multidisciplinaśnega tima za
kakovostnejşo kontinuirano oskśbo starostnika po pśijemanju sistemske terapije.
Pisna navodila ob odpustu pa So starostniku, njegovim svojcem in ostalim ělanom
tima dobrodoşli in dragoceni' Vsebujejo osnovna navodila za pśepreěevanje
pogostih stśanskih uěinkov, navodila za jemanje zdravil ter imena kontaktnih oseb
in njihove telefonske ştîvilke.
ZAKIJUCEK
Vloga MS je pri ZN starostnika, ki prejema sistemsko terapijo, kompleksna in
veěplastna. Njena vloga ni pomembna Samo v kliniěnem delu, ampak tudi izven
qjenega delovişěa, kot informatorka, uěite|iica, svetovalka starostniku, njegovim
svojcem in pśedvsem je pomemben ělen pri izme²|avi znanj in izkuşeqi z drugimi
ělani negovalnega Çima.
Znanja, k jih Ms nujno potśebuje pri tem delu, so obşirna in se śazvijajo zelo hitro.
Novi doseŽki v medicini se nujno povezujejo z razvojem ZN, spśemljanje novih
smernic in standardnih postopkov ZN pa je nujno potśebno za kakovostno ZN,
s katero so zadovoljni naşi bolniki, njihovi svojci in navsezad²je me same s seboj!
6',t
Literatura:
1. Bailey C., Corner J. Care and the older person with cancer. Euśopean journal
of cancer care' 2003:IŻ:I1 6-182.
2. Balducci L. in sod. Comprehensive geriatric oncology.Amsterdam:Harwood
acadîmic publisheś'1998
3. Boyle D. in sod. oncology nursing society position paper on canceś and aging:
The mandate for oncology nursing. Oncology Nursing Forum, 1992:913'33.
4. Eliopoulos C. Gerontological nursing.Philadelphia: Lippincott-Raven Publishers,
t997.
5. Fieler V. K. in sod. Patients' use of prevention behaviors in managing side
effects śelated to chemotherapy.oncology Nursing Forum, 1995 ; 22:'l 13-7 16
6. Gillespie T. W. Anemia in Cancer.Canceś Nursine,2003;26:l19-128
7. Golant M. in sod.. Managing cancer side effects to improve quality of life.
Cancer Nursing,200 3 :26:37 -4 4
8. Isakesen A. in sod. Patiens with cancer and their close relatives,2003;l:68-74.
9. Johnson F' M. G.Aéterations in tastî sînsation'Canceś Nursing '200I;24:149-155
10. Korîn P. Pśipśava bolnikov na citostatsko zdravśenje in opazovanje bolnika ob
aplikaclji citostatske terapije, Interno izobraŽevanje na onkoloşkîm inştitutu, 1999.
11. Maśek C. Antiemetic theśapy in patients śeceiveing cancer chemotherapy.oncology
Nuśsing Forum, 2003 ; 30:259 -269
12. McCorkle R' in sod. Cancîr Nursing. 2 nd.edition. Philadelphia:W. B. Sunders
company,1996
13' Miller M. Ageism within cancer care: a pśiośity foś nursing, 1999:3:25-30
14' o'Connoś K. Gastric cancer'Sîminaśs in oncology Nursing'1999;15:26'35
15. Otto S. E. Oncology nursing.2 nd. Edition.St Louis:Mosby,1993
16' Skela Saviě B.ZdśaYstvena nega bolnika pri gastrointestinalni toksiěnosti
citostatikov.ESMO-EONS Simposium,Ljubljana; 199 8
17. Skela Saviě B.Standaśdi zdravstvene nege poşkodovane ustnî sluznice ob
zdravljîqju s citostatiki:l9.izobraż,evalni dan iz onkologijî za medicinskî
sestre.Ljubljana:onkoloşki inştitut' 1996: 34-5 1
18. Skela Saviě B. Zdravstvena nega bolnika, ki prejema citostatsko terapijo.
Priroěnik iz onkoloşke zdravstvne nege in onkologije, 2000:109-128.
l9.Thorne B. in sod. The Experiencîs of older people living with cancer,2003;
2:85-96.
20. Velepiě M., Skela_Saviě B., eds. Kemoterapija in vi. Ljub|iana: onkoloşki inştitut, 1998.
2I. Zajc M' Zdśavstvena nega bolnika s pancitopenijo. ESMO-EONS Simposium,
Ljubljana;1998
68