LETO XXXII. — Številka 40 2. oktobra 1980 Cena 4.—šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt NSKS zahteva prepoved za KHD in NDR stran 2 Samo El Bilčovs solidarna z NSKS in ZSO stran 4 100 mladincev na pohodu sožitja v Selah stran 5 Tri dni so na celovški univerzi razpravljali zgodovinarji iz Avstrije, Češke, Madžarske, Jugoslavije in Združenih držav Amerike o plebiscitu in njegovih mednarodnih pogojih. Kot smo pisali, je prišlo do simpozija na pobudo slovenskih organizacij. Izvedba je bila poverjena univerzi. Simpozij je vodil prof. Rumpler (desno) Dvojezični napisi: »Vlak se je odpeljal« ■ zato pa milijoni za brambovce! »Vlak za dvojezične napise se je odpeljal« je odkrito in cinično dejal na pretekli občinski seji v Bilčovsu podžupan Franc Gasser. Zastopniki Enotne liste so namreč predlagali, da se z denarjem iz tako imenovanega plebiscitnega darila postavi v Bilčovsu dvojezične napise. (Poročilo o občinski seji objavljamo na 4. strani). S tem je podžupan Gasser priznal to, kar smo koroški Slovenci vedno trdili: Zakon o narodnih skupinah ni vreden niti svojega papirja! S SEJE PREDSEDSTVA NSKS: Podpora učiteljem na dvojezičnih šolah Ob ponovnem »NE« tako imenovane »slovenske« občine Bilčovs je NT v pretekli številki objavil žalostno bilanco dvojezičnih napisov, ki je samo ob sebi dovolj zgovorna in je ni treba komentirati. Kot zanimiv detajl ob robu samo to, da je na preteklem kongresu FUEV še trdil dr. Ogris z deželnega arhiva, da stoji okoli 70 dvojezičnih napisov in tako skušal »popravljati« statistiko. Ne bomo se spuščali v debate, ali zdaj stoji več ali manj tabel. Podatke so nam posredovali občinski tajniki, ki gotovo poznajo svoje občine. Pri tem se nam je zgodila neljuba napaka, na katero so nas opozorili z Radiš. Tudi ime »Tulce« je seveda prav taka izmišljotina zastopnikov dežele kot ime »Frajbah«. Pravilno se seveda glasi Tuce. • Zakaj ne polovična • cena tudi za S Oktobrski tabor? • Medtem ko za koroške Sloven- • ce ni prostora v ORF-u, medtem • ko se razgali zakon o narodnih • skupinah vedno bolj kot prefi- • njen instrument zatiranja, se je Za Slovence in Hrvate v ORF-u ni prostora Primeri očitne diskriminacije in zatiranja manjšin v Avstriji se nadaljujejo. Po zakonu o ORF-u je bi-|a dana tudi možnost poslušalcem 'n gledalcem, da v okviru zastopstva poslušalcev in gledalcev izražajo svoja mnenja o programu in s predlogi konkretno zastopajo inte-rsse tistih skupin, ki jih zakon ime-nuje »družbenorelevantne«. Centralne organizacije Hrvatov in Slovencev so v juniju naslovili na urad zveznega kanclerja prošnjo, da se razširi krog zastopanih sku-Pin tudi na manjšine in predlagali, da ena oseba zastopa Hrvate in Slovence. Pred kratkim se je sestal novi Qremij, v katerem sta celo zastopala kar oba avstrijska avtokluba z verna zastopnikoma. Osrednje organizacije obeh manjšin pa niso 'e niti toliko vredne, da bi dobile govor, zakaj avstrijske manjšine ^ls° toliko »družbenorelevantne«, a zanje v tem presvetlem zboru ni Prostora. • na koroške brambovce usul pra-% vi plaz podpor. Ne glede na to, • da je zvezna vlada dala Koroški • 20 milijonov šilingov »jubilejne- • ga daru«, bo vsak brambovec • dobil od Koroške po tisoč, vdo-J ve po 500 šilingov, kar po izja- • vah pristojnega referenta Gallo-2 ba znaša »dober milijon šilin- • gov. Država bo dodala še vsakemu nosilcu koroškega križa 1000 šilingov, nosilcem »posebnega koroškega križa« pa po dvafisoč šilingov. Več milijonov šilingov bodo torej dobili tisti, ki so pod vodstvom nacističnega zločinca Maier-Kaibitscha delali aktivno za priključitev k nemškemu rajhu. 2 Koliko so vredni v Avstriji ti- • sti, ki so se oboroženo borili 2 proti nacistom, bi lahko sklepa- • li iz tega, koliko podpore so do-2 bili koroški Slovenci. Za projekt • o izgraditvi dvojezičnih otroških • vrtcev je urad zveznega kancler-o ja odobril 50.000 šilingov, za 2 gradnjo Kulturnega doma Dani- • ce v Šentprimožu 3000(1) šilin* 2 gov, prošnja SRD Srce iz Dobrle • vasi pa je zaenkrat zavrnjena, 2 ker društveniki baje niso opisali • namen subvencije, čeprav so 2 zaprosili za podporo pri izgrad- • nji knjižice. K tem skromnim tisočakom, ki jih bodo prejeli brambovci v teh dneh, je treba prišteti še polovične vožnje in popustki za tiste, ki bodo šli 10. oktobra v Celovec marširat. Tako železnice kot avtobusi in mestni avtobusi bodo dajali posebne popuste, ki jih moramo plačati tudi slovenski davkoplačevalci. Uredništvo NT je prejelo več telefonskih klicev, v katerih nas bralci ogorčeno sprašujejo: Zakaj potem ne dobijo podpore tudi tisti, ki bodo šli na Oktobrski tabor? Res, zakaj pa ne?! Na šolskem področju je vrsta vprašanj, ki čakajo na nujno rešitev, če naj bi bila zagotovljena dobra jezikovna izobrazba naše mladine. Učitelji na dvojezičnih ljudskih šolah se prav zdaj borijo proti omejitvi ur za jezikovni pouk in za zmanjšajne maksimalnega števila učencev v razredu. Šolske oblasti očitno ignorirajo izkušnje in potrebe na dvojezičnih šolah. Predsedstvo Narodnega sveta zato popolnoma podpira učitelje, ki se prizadevajo za izboljšanje neznosnega stanja tudi z vlogami na Deželni šolski svet ter na prosvetno ministrstvo. Da bo treba te zadeve še temeljiteje obravnavati skupno z učitelji in odločneje nastopati, ker je ustrezna ureditev šolskih vprašanj za slovensko narodno skupnost na Koroškem dejansko prvenstvenega pomena, je bila soglasna ugotovitev predsedstva na seji v ponedeljek, 29. septembra 1980. Na tej seji je vodstvo Narodnega sveta razpravljalo tudi o nekaterih detajlnih predlogih k Operativnemu koledarju osred- SIC izdal 3. naklado »Das Volksgruppengesetz eine Lösung« Slovenski informacijski center (SIC) je izdal že 3. naklado študije dr. Pavla Apovnika, »Das Volksgruppengesetz — eine Lösung?«, ki je že tako znana, da je ni treba posebej predstavljati. Tretja naklada je izšla v ročni žepni obliki, njej pa je dodana še razprava dunajskega solidarnostnega komiteja iz leta 1976 »Für die Rechte der Minderheiten«. Zdaj je v eni izdaji zbrana temeljna informacija o koroških Slovencih in je predstavljen dejanski obraz julijske zakonodaje. Namesto predgovora je objavljen tekst Janka Ferka, ki je izšel v literarnem glasilu »ma-nuskripte« objavljeno je tudi razmišljanje dr. Saxerja o dvojezičnosti in razprava dunajskega zgodovinarja univerzitetnega njih organizacij. V izdelavi je neke vrste »gospodarski papir«, ki naj bi vseboval vse zahteve in predstave glede vključitve kor. Slovencev v gospodarsko dogajanje v koroškem prostoru in pa osnutek, ki obravnava problem slovenskih oddaj v avstrijskem radijskem in televizijskem programu. Predsedstvo se je nadalje ba-vilo z mladinskim delom in k tej točki dnevnega reda povabilo tudi zastopnike Koroške dijaške zveze. Z imenovanjem novega mladinskega referenta Franca Wakouniga si pričakujeta obe strani, da bo možno znatno izboljšati servis za mladino in mladino spet bolj vključiti v kulturno-politično delo. Na dnevnem redu seje so bile še točke kot poročilo Nadzornega odbora, organizacijske priprave in obravnava raznih prošenj za jesensko delo; v zvezi s pojavljanjem NDR na Koroških tleh prav zdaj v oktobrskih dneh pa je predsedstvo sklenilo izjavo za tisk, ki jo prinašamo na drugem mestu današnje izdaje NT. profesorja dr. Michaela Mitter-auerja o praznovanjih 10. oktobra. Brošura stane 35 šilingov. DAS VOLKS GRUPPEN GESETZ Eine Lösung ? Der Standpunkt der Kärntner Slowenen Dritte, mit einem Nachdruck von „FÜR DIE RECHTE DER MINDERHEITEN“ erweiterte Auflage Lane proti neonacističnim skupinam Zločinski bombni atentat v Münchnu, ki gre na konto nemškoradi-kalnoneonacistične »Skupine Hoffmann« je po vsem svetu sprožil val ogorčenja. V Avstriji se je včeraj oglasil k atentatu notranji minister Lane, ki je dejal, da segajo aktivitete neonacističnih skupin tudi v Avstrijo. S tem v zvezi je minister Lane dejal, da si ne more predstavljati, da je NDR financirala svoj volilni boj samo s prostovoljnimi prispevki. Kot je povedal minister Lane, obstajajo v inozemstvu gotovi konti, iz katerih prihaja denar v Avstrijo. Ti konti so bili ustanovljeni že pred letom 1945, je dejal Lane. Hkrati se je Lane izrazil proti temu, da se neonacistično skupino ANR — Aktion Neue Rechte še enkrat pripusti k visokošolskim volitvam. ANR (naša slika) nastopa tudi kot paramilitarno spremstvo pri nastopih predsednika KHD dr. Feldnerja. Oktobrski tabor v Pliberku Prireditve Oktobrskega tabora na podeželju se nadaljujejo. V soboto, 4. oktobra, bodo priredili organizatorji Oktobrskega tabora skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom »Edinost« iz Pliberka »Večer Pesmarjev«, ki ne bo, kot prvotno javljeno, pri Švarclnu, ampak v pliberški Posojilnici. Na Večeru pesmarjev bosta nastopila znana dunajska kantavtorja Heli Deinböck in Martin Auer, pridružilo pa se jima bo še duo Kora iz Raven. Organizatorji še posebej opozarjajo, da prireditev ne bo pri Švarclnu, ampak v Posojilnici. CZETTEL UMRL Srčna kap je zadela namestnika deželnega glavarja Nižje Avstrije Hansa Czettla. V osrednjem kraljestvu črnih je Czettlu uspelo, da se je dosedanjemu deželnemu glavarju Andreasu Maurerju pri zadnjih volitvah zelo približal, tako da bi po Maurerje-vem odhodu imel pri naslednjih volitvah veliko izgle-dov postati novi deželni glavar, saj je Maurerjev naslednik Ludwig zapleten v številne gospodarske škandale. Czettel je bil notranji minister velike koalicije in nasprotnik Kreiskega pri volitvah predsednika SPÖ. VOJNA OKOLI OLJA Med Irakom in Iranom je izbruhnila vojna, ki utegne imeti nepregledne posledice v tem labilnem prostoru. Sicer javljata obe strani svoje uspehe in neuspehe nasprotnikov, sicer je po dobrem tednu vojskovanja zmanjkalo obema orožja in predvsem municije in je precejšen del prevoznih sredstev in tankov ter letal uničen, vendar vlada negotovost naprej. Kajti proti nepreračunljivem koraku ene ali druge strani na naftna polja se nihče ne more prav braniti. ZDA so od olja manj odvisne kakor Evropa in Japonska. KREISKY SVARI V zvezi z vojno irak-lran je svaril kancler Kreisky pred dalekosežnimi posledicami. Treba je konflikt med obema državama umiriti. Kajti, tako Kreisky, tudi vrv proti drugim sodom smodnika gorijo. Kot primer je omenil Libanon, najhujše pa bi bilo, če bi stekli skupaj različni konflikti na Bližnjem Vzhodu. — V tej zvezi se pojavljajo glasovi, da je izbruhnil konflikt dober teden pred izbruhom ravno na Dunaju, kjer so se arabske države okoli golfa zavezale proti Iranu in tako opogumile Irak za vojno. ITALIJA BREZ VLADE Italija spet nima vlade: 39. povojna vlada, ki jo je vodil Francesco Cossiga, je odstopila, potem ko je v parlamentu doživela poraz pri glasovanju o gospodarskem programu. Glasovanje je izgubila vlada z 298 proti 297 glasovi. Dosedanja vlada je bila prva koalicija sredine in levice, pred njo pa je bil na vladi kabinet iz krščanskih demokratov, socialistov in republikancev. Pikanterija ob robu: tik pred glasovanjem je vlada dobila zaupanje. — Fiat je nato preložil svoj namen, da odpusti tisoče delavcev. ANDROSCH NAPREDUJE Avstrijski vicekancler in finančni minister napreduje: v nedeljo je vodil v Washingto-nu sejo mednarodnega odbora vrednot. To častno nalogo je dobil kot finančni minister z najdaljšo aktivno dobo. — Na Dunaju pa si utegne pridobiti dodatnih simpatij zaradi tega, ker je pustil svoje sodelavce v Consultatio izdelati načrt, kako bi svojo davčno pisarno prepisal v last svojim sodelavcem in bi tako napravil resničen korak v smer soodločanja zaposlenih, ki bi tako istočasno postali solastniki pisarne. 10. oktober je povod za občni zbor V zvezi s proslavami 10. oktobra bo na Koroškem tudi praznik posebne vrste: Burgerjeva nemškona-cionalna NDP bo priredila tukaj svoj občni zbor; to bo dan po plebiscitnih proslavah, katere bodo Burgerjevi kameradi brezdvomno ojačili. Pa še nekaj drugih prireditev načrtuje in organizira NDP za to priliko: med drugim koroški večer s koroškimi kameradi ter politično zborovanje. Na ta dejstva je opozorilo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer. NSKS je zato sklenil, da v posebnem pismu notranjemu ministru Erwinu Lancu zahteva prepoved teh prireditev. " NSKS pa je opozoril tudi na ozke personalne povezave med N PD in Heimatdienstom: organizator koroških prireditev NDP je neki inž. Franz Stourac, ki je kot dolgoletni organizacijski vodja Heimat-diensta visok funkcionar tega društva. Vendar ni edini heimat- NDP! dienstovski odbornik s stičišči s NDP. Celo predsednik Heimatdien-sta Feldner se je pri svojem predavanju na Dunaju lahko zanesel na »Saalschutz« nacističnih pretepačev; vse to samo zaokrožuje in izpopolnjuje nakazane povezave. Zato NSKS ponovno zahteva prepoved NDP in Heimatdiensta. Za ta korak ni treba novih ali posebnih zakonov; popolnoma zadostuje, če se oblast poslužuje obstoječih. To pa je zapoved ure in časa. Na žalost! Za 100.— šil. dnevno se moramo s temi poklicnimi skupinami zadovoljiti! Zvezna gimnazija za Slovence pošti v Celovcu Konec meseca avgusta sem na pošti v Gorici (Italija) oddal za Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu kot navadno pošiljko in kot tiskovino knjigo, toda pošiljka ni dosegla svojega cilja. Dne 22. 9. t. I. sem jo prejel po pošti nazaj, z navedbo, da se je naslovljenec preselil. Dobesedno: »Empfänger verzogen«; žig pošte: Klagenfurt 9020; slabo viden datum: 5. 9. 1980; drugi žig: »Zurück an den Absender«. Na pošiljki je bil naslednji naslov: Bundesgymnasium für Slowenen Zvezna gimnazija za Slovence (Knjižnica) Lerchenfelderstraße 22 KLAGENFURT/CELOVEC (Austria) Pri vrnjeni pošiljki so bile prečrtane besede: Lerchenfelderstraße 22 ter KLAGENFURT — CELOVEC (Austria). Omenjeni naslov oz. ulico sem vzel iz karte mesta Celovec, ki jo je izdala družba Freytag —Berndt u. Artaria, Wien. Datuma natisa na karti ni. Pač pa je tu navedba: »In Zusammenarbeit mit dem Stadt- bauamt der Stadt Klagenfurt«. — Potem ko sem pošiljko prejel nazaj, sem ponovno pogledal na to karto. In res, na seznamu celovških gimnazij na hrbtni strani karte je sicer navedena ulica, kjer naj bi bila Slovenska gipnnazija, kot Lerchenfelderstraße 22; toda na sami karti (zemljevidu) celovškega mesta jo najdemo tudi označeno z rdečo barvo, toda na Ebenthaler-straße. — Na videz je ravnala celovška pošta torej pravilno: naslov ni ustrezal, gimnazija se je preselila, zato je pošiljka romala nazaj v Italijo. TEDNIKOV KOMENTAR »Ce nam paše ali ne, zgodovinar ima v politiki mnogokrat opravka s starozaveznim izrekom ,Oko za oko, zob za zob’,« tako je okorno formuliral svoje poglede na zgodovinopisje zastopnik deželnega arhiva Ogris na minulem simpoziju o koroškem plebiscitu. Stavek zgovorno ponazarja dvomljive nazore, s katerimi imamo še vedno opravka na Koroškem. Izrek pa tudi potrjuje pravilnost osrednjih organizacij, da ne sodelujejo na proslavi ob 60-letnici plebiscita, ki bo letos spet neke vrste obračunanje, pač tako, kot je formuliral zastopnik koroškega »uradnega« zgodovinopisja — oko za oko, zob za zob. Zgodovina ni samo obračunavanje BORUT SOMMEREGGER Kljub tem izpadom Ogrisa, ki je pred mednarodnim forumom odličnih zgodovinarjev le povedal to, kar lahko beremo tudi iz glasila Koroškega Heimatdiensta in kar ne vrže ravno najboljše luči na njegova znanstvena prizadevanja, je simpozij potekal tako, kot so si pričakovali organizatorji. Zanje je formuliral vodja simpozija, prof. Rumpler že v prejšnjem Tedniku, da pri simpoziju ne more iti za neke vrste obračunavanja, zanj je »gotovo, da plebiscit ni bil zmaga ene skupine nad drugo, ampak kompromis manjšine z večino«. Slično je poudaril prof. Rumpler tudi v otvoritvenem predavanju k simpoziju, ko je omenil, da je iz tega »kompromisa« nastala za Koroško tudi obveza in da bi bil čas, da obveznosti tudi izpolnijo. Značilno je, da se je konfrontacije mnenj in raziskav zbal del nemškonacionalnih koroških zgodovinarjev, da je vedel Heimatdienst že pred začetkom simpozija, da »prireditev ne bo služila spominu osvoboditve (?) Avstrije«. Čeprav je preteklo še premalo časa od prireditve, da bi lahko premleli vse, kar je bilo v treh dneh povedanega, vendarle lahko ugotovimo, da bodo nekatere teze Martina Wutteja, papeža nemškonacionalnega zgodovinopisja, doživele tak polom, kot njegovi »vindišarji«. Gre v prvi vrsti za heroiziranje brambovcev in za mitologizacijo plebiscita. Nihče namreč ni dal zadostnega »opravičila« za dejstvo, da se je po plebiscitu pojavilo nekaj sumljivih glasov, na katere je opozoril prof. Bogo Grafenauer, ki je s svojo osebnostjo sodil med najzanimivejše predavatelje. Smernice bodočega dela zgodovinarjev je začrtal tudi dunajski zgodovinar Andrej Mo-ritsch, Ziljski rojak, z ugotovitvi- »neznana«? Toda, ko zadevo nekoliko bolje premislimo, se nam pokaže ravnanje odgovornih uslužbencev na celovški pošti v nekoliko drugačni luči: Je mogoče, da je Slovenska gimnazija omenjenim uslužbencem nekaj tako neznanega, da ne vejo, kam se je bila preselila z Lerchenfelderstraße? Ali ta gimnazija res ne prejema nikake druge pošte? Ker se mi upira misel, da so poštni uslužbenci v Celovcu tako malo razgledani in nevedni, je mogoče sklepati samo na eno možnost: motil je dvojezični naslov, nemško-slovenski. Zato je bila navedba uli- jo, da do sedaj še nimamo analize volilnih izidov, če izvamemo študije prof. Pleterskega. Za bodoče delo političnih organizacij pa bo treba še bolj razmišljati o dejstvu, da je po plebiscitu uspelo nemško-nacionalni politiki, da je izluščila iz slovenskega telesa velik del nezavednih Slovencev, ki smo jih izgubljali tudi po lastni krivdi. Karl Stuhlpfarrer je v svojem referatu nakazal, koliko ilegalnega denarja je teklo na Koroško, koliko se je kreditiralo za bodoče politične namene. Kreditna politika ilegalnih nacistov in njihovih pristašev ni bila nepomembna. Njej nasproti so stale borne slovenske Posojilnice, ki so dajale kredite le kmetom, kot beremo v Petkovih spominih. Tako so si Slovenci sami odtujevali delavski razred, in ne samo njega. Morda se tudi tu skriva del uspeha Wutteje-ve teorijo »vindišarjih«, ki je tej skupini Slovencev, ki se je polagoma odtujevala, dal še nekakšno »znanstveno« podlago. Ne upam si trditi, da je kreditna politika Posojilnic bila sokriva. Vem le, da se slični pojavi v naših Posojilnicah in njeni centrali ponavljajo. ce, kjer je bil stari sedež gimnazije, zadosten izgovor, da je bila pošiljka zavrnjena. Kot da bi bil Celovec kako svetovno velemesto in bi bila takšna ustanova, kot je Slovenska gimnazija, le ena izmed sto ali tisoč drugih! Postopanje je res edinstveno in bi mu v današnji Evropi težko našli primero. Na vsak način pa ni vest- no- Dr. Jožko Šavli Brambovci so hudi... Koroški Abwehrkämpferbund je naslovil na borce za severno mejo 1918/20 pismo, v katerem vabi ta podorganizacija Heimatdiensta, naj bi se srečali, se skupno spominjali mrtvih ter obujali spomine. Na prireditvi Abwehrkämpfer-bunda zadnjo nedeljo je hotel predsednik te organizacije Einspieler očitno postaviti svojo organizacijo kot kar se da miroljubno. Poročal je o tem pismu in o negativni reakciji nanj. Temu se ni čuditi. V listu strešne organizacije, KHD-ja, Ruf der Heimat, so bili vedno zopet ovjavljeni člani o borcih za severno mejo, ki so bili vse prej spravljivega značaja. Borci za severno mejo, tako bi se dalo razbrati, še vedno prežijo na »ugodno možnost«, da bi zagrabili s svojimi kremplji južno Koroško še enkrat. Morda pa so borci za severno mejo pazljivo zasledovali spomine gospodov od Abwehrkämp-ferbunda na svečanostih. Npr. na Ulrichsbergu vsako leto, kjer se zberejo brambovci in SS-ovci ter složno vbujajo spomine na slavne čase. In Abwehrkämpferbund se čudi, zakaj borci za severno mejö nimajo apetita, da bi sledili vabilu take organizacije. Pač pa so borci za severno mejo pred kratkim objavili resolucijo o trenutnem zaskrbljajo-čem položaju na Koroškem. TEDNIKOV KOMENTAR J Simpozij o plebiscitu: Nem-škonacionalne teze se majejo V soboto, 27. 9. 1980, se je končal na celovški univerzi simpozij o plebiscitu, katerega je organizirala tukajšnja univerza (zgodovinski inštitut, prof. Rumpler). Kot smo že poročali, so se udeležili tega simpozija mednarodno znani znanstveniki. Kljub temu, da je koroško zgodovinsko društvo odklonilo sodelovanje, je simpozij uspel (ali pa ravno zaradi tega?) —. Simpozij je dokazal, da diskusija o plebiscitu in manjšinski problematiki ni samo mogoča, temveč tudi potrebna. Sicer eksponenti Heimatdiensta niso sledili nivoju referatov in diskusij, toda že navzočnost zgodovinarjev izven Koroške in Avstrije je preprečila demagoške izpade v heimat-dienstovskem stilu, ki smo jih bili vajeni prej kdaj. Kot smo že poročali pred simpozijem, je bilo pričakovati, da marsikatera ocena obdobja po prvi svetovni vojni ne bo zdržala znanstveni kritiki. Simpozij je to v celoti potrdil. Potek je prikazal vrsto nerešenih vprašanj, o katerih je do danes na Koroškem veljalo, da so nesporna. Organizator prof. Rumpler sam je na koncu simpozija ugotovil, da je prireditev prvi začetek ne pa konec skupne znanstvene diskusije. Sploh je prišlo na simpoziju na dan, da je plebiscitna problematika le bolj komplicirana, kot si to mislijo razni amaterski zgodovinarji. Tako je prof. Rumpler uvodoma, ugotovil, da se ne strinja z ugotovitvijo, da je o plebiscitu že vse povedal nemškonacional-ni zgodovinar dr. Martin Wutte. Univerzitetni deocent Haas iz Salzburga ter univ. asistent Stuhlpfarrer z Dunaja pa sta našla dosti kritičnih pripomb na račun Wutteja; z originalnimi citati sta dokazala nemškonacio-nalno usmerjenost tega na Koroškem še danes edino »veljavnega« zgodovinarja za plebiscitno obdobje. Zgodovinarji so si bili na jasnem, da plebiscitno obdobje oz. okoliščine plebiscitne odločitve ni moč analizirati izolirano od tedanje evropske situacije. Na pariških mirovnih pogajanjih ni šlo za samoodločbo narodov, temveč za interese zmagovalcev. Univerzitetni profesor Fellner iz Salzburga je v svojem referatu nazorno prikazal pogajanja na mirovni konferenci, in nakazal interesne skupine ter njihov vpliv na Koroški plebiscit. vo tezo: po tem naj bi se slovenski kmet odločil za Avstrijo, del delavcev oz. nameščencev pa za Jugoslavijo. Moritsch je svojo tezo zagovarjal z gospodarskimi argumenti. Agrarna Jugoslavija iz konkurenčnih vzrokov za kmeta naj ne bi bila pri- Med udeleženci simpozija: ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, prvi kandidat KEL Karel Smolle, član predsedstva NSKS dr. Franc Wutti (z leve) V tej luči pa je treba tudi videti pomen obrambnih bojev na Koroškem. Teza, da je edinole obrambni boj na Koroškem privedel do plebiscita, je nevzdrž-Ijiva. Vloga Italije, ki je nasprotovala kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bistveno olajšala pozicijo Avstrije. Obrambni boj je pri pariških mirovnih pogajanjih igral podrejeno vlogo. Zanimivo diskusijo je načel prof. Pleterski, ki je na ugotovitev, da je ob plebiscitu šlo za samoodločbo nemškogovoreče-ga prebivalstva na Koroškem, poudaril, da je moč govoriti le o samoodločbi koroških Slovencev, kajti ti so bili na južnem Koroškem v večini in poleg tega integralni del celotnega slovenskega naroda. Sploh pa etnični položaj južne Koroške ni igral bistvene vloge pri plebiscitni odločitvi. Socialni, predvsem pa politični momenti so bili bistveni pri plebiscitni odločitvi. Univ. asistent dr. Moritsch z Dunaja pa je v svojem referatu postavil povsem zanimivo in no- polagati večjo pažnjo na mikroanalize socialnega in gospodarskega položaja kot činitelja za plebiscitno odločitev. V referatih Haasa in Stuhl-pfarrerja, ki sta obravnavala medvojno obdobje na Koroškem, je bilo nazorno nakazano, da obljub pred plebiscitom niso nikdar v medvojnem obdobju izpolnili. Nasprotno, Stuhlpfarrer je nakazal tri funkcije nemške narodnostne politike po plebiscitu na Koroškem: priprave za priključitev k Nemčiji, integracija prebivalstva k autokratično obvladani skupnosti ter priprave nemške ekspanzije na jugovzhod. Nemška narodnostna politika na Koroškem, ki je bila tesno povezana s finančnimi institucijami v rajhu, je bila potemtakem antiavstrijska antide-mokratična in je imela ekspan-zionistični karakter. Haas, ki je govoril o strankah in njihovem zadržanju do slovenske manjšine je ugotovil, da so vse nemške stranke bile sovražno nastrojene proti Slovencem. Sicer socialdemokrati niso zagovarjali nasilne germanizaci- Dr. Karl Stuhlpfarrer (Dunaj) in dr. Haas (Salzburg) poosebljata novo zgodovinopisje Avstrije vlačna. Isti vzroki naj bi bili merodajni, da se je potem le odločil za industrializirano Avstrijo, kjer bi z lahkoto prodal pridelane izdelke. Čeprav se niso vsi zgodovinarji strinjali s to tezo, so si bili edini, da bo potrebno v bodoče je, pa tudi za Slovence se niso zavzemali, čeprav so se zavedali, da jih ob volitvah podpirajo Slovenci. Kako se časovna obdobja lahko ponavljajo, je bilo razvidno iz referata docenta Haasa. Ta je ob zaključku svojih izvajanj pri analizi socialnih demokratov dejal, da je bila njihova strategija taka, da sicer niso ojačevali proces asimilacije z nasilinimi metodami, ničesar pa niso ukrenili, kar bi pospeševalo razvoj manjšine. Ravnotako socialna demokracija nikdar ni priznala, da obstoja gospodarska in družbena neenakost. Te teze ter izvajanja Emila Brixa z instituta za avstrologijo na Dunaju, ki je nazorno pokazal, kako so ljudska štetja bila instrument manilpulacije in asimilacije koroških Slovencev, so koroški listi »sramežljivo« zamolčali. Udeleženci so se strinjali, da je simpozij nakazal celotno problematiko plebiscita, tako rešena in še nerešena vprašanja. Celoten potek plebiscita, atmosfera ter nivo referatov in diskusije, je bil pozitiven, tako, da bo mogoče v bodoče še naprej razpravljati o še nerešenih vprašanjih. Za upati je, da bodo odgovorni politiki na Koroškem, že kar kmalu zvedeli za rezultate simpozija. To pa zaradi tega, da bodo mogli revidirati določena stališče k plebiscitu. M. Odmevi iz publike Univ. as. Folti Sima, Celovec: Profesorju Rumplerju je uspelo, da je za simpozij pridobil kompetentne in priznane strokovnjake. Odločitev gotovih krogov, da se ne udeležijo simpozija kaže le, da se ti bojijo znanstvene konfrontacije, ker čutijo, da njihovi argumenti ne bi obveljali. Posebno me je razve- selil uvodni referat profesorja Rumplerja, ki je zelo jasno in pogumno povedal, da ima Avstrija iz teh časov gotove obveznosti do manjšine, ki jih naj končno izpolni. Mislim, da je drugi dan simpozija nekoliko zaostajal za ostalima dnevoma, vendar ni bilo pričakovati, da se bodo nove teze v tako širokem krogu udeležencev takoj utrdile. Na žalost vpliv simpozija na koroško javnost ni neposreden, saj koroško časopisje deloma popačeno poroča z zasedanja. Dušan Nečak, Ljubljana: Najprej je razveseljivo dejstvo, da je sploh do simpozija prišlo. Področje znanosti je tisto, ki na eni strani pomeni najbolj kvalificirano platformo razpravljanja o tako kočljivi temi. Drugič pa lahko znanstveno področje največ prinese k pravilnemu razumevanju te problematike. Velja staro pravilo: kdor ima pravilne in točne informacije in vedenje obeh strani, je na najboljši poti, da spozna pravo sliko dogajanja in jih v tej smeri obdeluje. Zato od simpozija predvsem pričakujem jasno konfrontacijo znanstvenih stališč, na drugi strani pa, da avstrijska publika in predvsem nemška javnost neposredno spoznata dosežke in dognanja slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev na tem področju. Doslej je namreč pri največjem delu nemških avstrijskih zgodovinarjev veljalo pravilo, da se slovenskih znanstvenikov ne uporablja, ker da niso objektivni, v ostalem pa zaradi nepozna-nja slovenskega jezika. Oba elementa sta privedla do tega, da z izjemo mladih histo-rikov slovenska historiografi-ja nemškim zgodovinarjem v originalu ni bila znana. Da simpozij izpolnjuje to nalogo, vidim v tem smisel sodelovanja. PLESNI TEČAJ 30 tečajnih ur Vodi: Gregej Krištof Prireja: ZSM Pliberk in Katoliško prosvetno društvo »Drava« — Žvabek Začetek: 4. oktobra 1980, ob 1930 Prijave: Posojilnica Pliberk Cena: 350.— šil. Kraj: dvorana Schwarzl v Pliberku Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Biičovsu vabi v okviru »Bilčovskega oktobra« na predavanje univ. asistenta dr. Hannsa Haasa, Salzburg, »60 let praznovanja 10. oktobra na Koroškem«, v nedeljo, 5. oktobra, ob 20. uri pri Espresso Koren v Kajzazah pri Biičovsu. Klub slovenskih študentov na Dunaju vabi v okviru Oktobrskega tabora na igro PRIZORI IZ NEMŠKE NOČI v petek, 3. 10. 1980, ob 18.30 v Dijaškem domu, Tarviserstraße 16 v soboto, 4. 10. 1980, ob 20. uri. v Kulturnem domu v Šentjakobu. ŠE O KOROŠKI LITERATURI Javim se k besedi, da bralci Slovenskega vestnika ne bi pomotoma mislili, da se s člankom izpod peresa nekega J. Z., ki je raje ostal anonimen, strinjam. Dejansko absurdno je, kako ta meni neznani avtor moje spontane izjave vzame iz zveze in jih namerno napak razloži. Sploh pa me neprijetno preseneča, če kdo bralcu, in tako tudi meni, na videz razlaga, kako se naj to, kar sem sam povedal, »verjetno« ali celo »jasno razvidno« razume — kakor da bi sam ne vedel bolje. Med redkimi originalnimi citati mi podtikava hude stvari, na primer »najbiižja (mu je) tista (književnost), ki jo slovenski avtorji pišejo v nemškem jeziku«. Pisec se razen tega še trudi, da bi spravil moje osebno mnenje v svojevrstno luč. Res vesel bi bil, ako bi bila slovenska literatura — zavoljo mene tudi tista, ki se piše na Koroškem — najvažnejša na svetu; da temu ni tako, lahko samo obžalujem, ne morem pa s pomočjo lažnivega hvaljenja odpraviti. Spoštujem tisto danes pisano slovensko literaturo, ki kompleksnost današnjega življenja v adekvatni ali približno adekvatni jezikovni obliki dojame ali vsaj sluti. Dnevna literatura — in tudi trivialna — ima vsekakor določene naloge, a te so izvenliterarne. Družbene danosti so jasno integrirani del literature. Politična komponenta v literaturi, ki jo cenim, pa ne sme postati sama sebi namen, in se ne sme ločiti od celotnega življenjskega kompleksa. Ogorčenje, preobčutljivost in jokavost, na katere sem naletel ob svojem iskanju prevajanja vrednih del iz koroške slovenske literature, ki so mi jih nekateri priporočili, so mi bile od vsega začetka zoprne. Odbija me tudi le črno-belo-slokanje. V prvi vrsti sem sam sebi moralno dolžan, da sem odkrit in da svojih subjektivnih vidikov ne zakrijem zaradi udobnosti ali da jih celo obrnem v nasprotno. Vašim bralcem lahko samo priporočim, da preberejo brez predsodkov celoten intervju v Našem tedniku (21. avgusta 1980, str. 3) in si ustvarijo nepristransko sodbo. Menim namreč, da bodo stvarneje ocenili moja stališča kot člankar J. Z. peter Kersche, Celovec Peter Kersche je pismo poslal Slovenskemu vestniku in nam s prošnjo za objavo. Pismo se nanaša na oceno Tednikovega pogovora v Slovenskem vestniku (29. avgusta 1980). Romarski polet na Poljsko od 13. do 17. oktobra 1980 Cena: šil. 3900.— EL Bilčovs: Solidarnost z NSKS in ZSO! V torek, 23. 9. 1980, je bila občinska seja v Biičovsu, ki jo je vodil Franc Gasser. Pod točko o dopolnilnem proračunu je poročal podžupan Gasser, da je dobila občina Bilčovs 296.000.— šil. plebiscitnega darila. Občinski odbornik EL Bilčovs Miha Einspieler je predlagal, da se ta denar investira za pokritje postajališč, njegov kolega Anton Krušic pa je stavil predlog, da se s tem denarjem plača tudi postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Predlog, da se pokrijejo postajališča, je bil soglasno sprejet. Gasser je na predlog o dvojezičnih napisih odgovoril, da je občinski svet ta predlog že enkrat odklonil in da ima v demokraciji večina vedno prav. Miha Einspieler je ob tem opozoril, da se občinski svet in predstojništvo blamirata, če se zakon ne izpolni. Problem, da tako dolgo ne bo rešen, dokler napisi ne bodo stali. Nato je podžupan Gasser izpovedal tisto, kar njegova stranka misli. Dejal je, da daje ustava občini avtonomijo, da za svoje območje po svoje odloča. »Die Tafeln sind zur richtigen Zeit entfernt worden, da sie später dem Gesetz nicht mehr entsprochen hätten. Dieses Gesetz wird der Gemeinde eingeschoben und bringt die Lösung nicht von oben. Der Gemeinderat hat nicht den Staatsvertrag gemacht, deswegen wird sich die Gemeinde nicht hineinmischen. Der Zug ist abgefahren.« (Table so se odstranile v pravem času, ker pozneje ne bi več odgovarjale zakonu. Ta zakon vsiljujejo občini in ne prinaša rešitve od zgoraj. Občinski svet ni delal državne pogodbe, zato se občina v to ne vmešava. Vlak je odpeljal). Dopolnilni proračun je bil sprejet s protiglasovi EL. Do nesoglasij je spet prišlo pri posojilu za gradnjo nove šole v višini 4,5 milijonov šilingov. Miha Einspieler je vprašal, zakaj občina ne vzame posojila pri domači Posojilnici, saj vsi vedno govorimo o krepitvi domače obrti? Odgovoril je spet podžupan Gasser. Dejal je, da je Celovec že vse uredil preko Hypo, vse listine so gotove, samo podpisati jih je še treba. Posojilo je že odobreno z 9,5% in drugače bi zgubljali čas. Tudi proslave 10. oktobra so bile na dnevnem redu. Oba občinska odbornika sta se izrekla solidarna z osrednjima organizacijama ter odklonila sodelovanje pri praznovanju 10. oktobra. V utemeljitviji je Miha Einspieler še poudaril, da izreka vse priznanje »Abwehrkämpferjem« za meje 1. republike. Ne smemo pa pozabiti, je nadaljeval, da so ravno ti ljudje izdali Koroško in Avstrijo velenemškemu 3. rajhu, in so s tem zbrisali meje Koroške. Za današnje meje Koroške pa gre zasluga odporniškemu gibanju. Poganjanja v Londonu dokazujejo, da ima avstrijski osvobodilni bataljon, ki se je formiral v Sloveniji in močno odporniško gibanje na Koroškem, v katerem so sodelovali slovensko- in nemškogovoreči Korošci, glavne zasluge za meje današnje Koroške. Zato pod obstoječimi pogoji za Slovence 10. oktober ne more biti praznik, obratno — še naprej je provokacija. Odbornika EL sta odklonila tudi odkup značk 10. oktobra, ki so jih vsi ostali odborniki kupili 10, torej tudi tisti Slovenci, o katerih je Hanzi Ogris na sestanku v petek, 19. septembra, trdil, da ne bodo sodelovali pri 10. oktobru. Vsi bodo sodelovali in pridno maršira-li... marširali... marširali po tistih cestah, v katerih so še po vojni preganjali z brizgalkami njihove svojce in rojake-izseljence: pač še vedno zmaguje »abwertskampf« lastne osebnosti. M. Zablatnik Simpozij: sprejem na Radišah — zgodovinarji navdušeni nad prisrčnostjo Za predavatelje in udeležence znanstvenega simpozija so priredile osrednje organizacije koroških Slovencev kulturni večer in sprejem v Kulturnem domu na Radišah. Pozdravne besede je spregovoril Tomaž Ogris tako v imenu domačega društva kot tudi v imenu SPZ in na kratko orisal narodni in zemljepisni položaj Radiš. Poseben ponos slovenskega prebivalstva na Radišah je Kulturni dom, dokaz življenjske volje koroških Slovencev. Za pevski spored so poskrbeli radiški moški zbor (Stanko Wru-lich), Ženski oktet z Obirskega (Valentin Polanšek), in ansambel Mladi mi (Stanko Polzer), folklorna skupina kapelške Zarje (Franci Sadolšek) pa je navdušila s starimi ljudskimi plesi. Valentin Polanšek, predsednik SPZ, je prebral nekaj svojih tekstov o sožitju in o problemih pri sožitju med obema narodoma na Koroškem, tako v sedanjosti kakor v nedavni preteklosti. Povezoval je dr. Janko Zerzer, podpredsednik KKZ, ki je uvodoma tudi poudaril, da je prireditev namenjena predvsem neslovenskim udeležencem simpozija. V imenu obeh osrednjih političnih organizacij, NSKS in ZSO, je navzoče pozdravil dr. Matevž Grilc. Geslo »Begegnung in Kärnten« (srečanje na Koroškem) se je uresničilo samo v okviru tega znanstvenega simpozija, nikakor pa ne pri plebiscitnih proslavah, in to po krivdi političnih strank in deželne vlade, Celovški univerzi in prof. Rumplerju se je zahvalil za organizacijo in izrazil željo, da bi bil ta simpozij začetek resničnega srečanja na Koroškem. . \ V Nove teze o plebiscitu je predstavil dr. Andrej Moritsch (Dunaj) Z velikim navdušenjem so v nedeljo, 28. septembra, sprejeli na Selah dekliški zbor iz Devina, ki je v Selah dal skupaj z moškim zborom SPD Kočna koncert. Naš posnetek je s Sveč, kjer so dekleta pela v nedeljo dopoldan pri sv. maši. Dvor pri Šmihelu V Dvoru je umrl mizarski mojster Jožef Vogl, star šele dobrih petdeset let. Bil je sin dobre žene, pd. Pernatove Mice, ki je od doma podedovala nekaj zemlje in si na njej postavila stanovanjsko hišico. Sina edinca je dala v uk k mizarju Robaču v Šmihelu. Fant je pokazal izvrsten talent in kmalu dobil sloves solidnega rokodelca. Po letih je postal mojster in prizidal k mali materini hišici moderno mizarsko delavnico. Naučil je več vajencev. Oženil se je z marljivo ženo Vodovnikovo Micko, doma v žvabeški fari, ki mu je pomagala v obratu. Prvega sina je dal v uk na višji tehnični zavod v Beljak in je zdaj že mojster. Drugega pa je sam izučil za mizarja. Najmlajši pa se uči za peka v Globasnici. Hčerka, ki se je pred kratkim poročila s sinom ljudskega vižarja Petjaka v Štebnu, pa se je izučila za pisarniško moč. Na žalost pa je prišla nad glavarja te dobre družine zahrbtna bolezen., Iskal je pomoči, a je ni našel. Zapustiti je moral svojo pridno družino in prepustiti načrte za bodočnost naslednikom, da jih uresničujejo. Dne 27. sept. so ga z veliko častjo pokopali na novem pokopališču v Šmihelu. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Trije duhovniki so ga spremljali do preranega groba. Veličastno so donele žalo-stinke združenih zborov iz Štebna in Šmihela. V zadoščenje, ker so pri hiši vsi ljubili slovensko pesem. Naj si spočije, dobri narodno zavedni oče v domači zemlji. Družini izrekamo iskreno sožalje. Vogrče shajala, je postal še občinski uslužbenec. Zadnja leta je zelo veliko pretrpel, revma ga je strašno zdelala in še druge težave. V veselje in tolažbo so mu bili obiski in branje slovenskih knjig in časopisov. Bil je tudi naročnik NT in ga zvesto prebiral. Bil je večkrat v bolnici in tam ga je tudi nepričakovano doletela smrt, ko je še trdno upal, da se vrne domov, kjer so se vsi tako radi imeli. Pri pogrebu se je zbralo zelo veliko ljudstva, saj ima široko sorodstvo, da so spremili trpina k farni cerkvi, kamor je vse življenje zvesto in rad zahajal in je pogrebne obrede opravil domači župnik, pevci pa so mu zapeli v slovo. V imenu občine se mu je namesto odsotnega župana zahvalil za delo pri občini podžupan, mladi Črčej, obenem se je poslovil od njega v imenu kmetovalcev. Šmarjeta V Vogrčah je že star pregovor, da smrt rada trikrat udari. Tudi sedaj se je to ljudsko mnenje uresničilo: v osmih dneh je ugrabila tri farane: 12. septembra Weg-maherjevega očeta Alojzija Petjaka v 76. letu, 17. septembra Valentina Lubasa, pd. Zgonca v 54. letu (o čemer je poročal zadnji NT), in 20. septembra Voglovega očeta, Franca Kerbica v 66. letu starosti. Iz Voglove družine so prišli Franc, ki je podedoval doma, Jaka, Micka, por. Skias in Foltej, ki je padel v vojni. Franc se je že pred vojno zelo udejstvoval v prosvetnem življenju: bil je predsednik »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« in je mnogo igral in režiral. Kaže, da sta igralski talent podedovala tudi oba živa otroka: Lojz in Micka, ki sta oba igrala pri »Farni mladini« v Vogrčah. Micka se je poročila v Železno Kaplo in tako je ostal le še Lojz, da vodi kmetijo, je obenem mehanik, rad pa se pokaže na odru. Trdo delo na kmetiji mu je zrahljalo zdravje. Da je družina lažje V starosti 78 let je umrla v nedeljo, 21. septembra 1980, Rozalija Jakopitsch, Jarčeva v Šmarjeti. V večnost je odšla koj kmalu za svojim bratom Jozijem, ki so ga julija letos povozili v smrt. Zadnje čase je bolehala in je bila navezana na pomoč drugih. Pokopali so jo v torek, 23. septembra, v Kotmari vasi. Rožek Na zadnji seji občinskega sveta tržne občine Rožek je vladalo stvarno vzdušje. Pregled računov ni prikazal nobenih pritožb, kot je povedal predsednik kontrolnega odbora Ludvik Lesjak (EL). Sklenilo se je povečanje šolskega igrišča, asfaltiranje poti v Spodnjih Goričah, v Puhmu in na Gori pri Lipi. Požarna bramba v Dolinčičah bo dobila nov voz, na slavnostni seji ob državnem prazniku se pa bo počastila vrsta zaslužnih mož s področja rožeške pošte in žandarme-rije. Sklenili so razpustitev smetišča v Šmartnu in nov občinski red za podpiranje društev, ki obstajajo v občini. Po tem redu, katerega sklep je predlagal Ludvik Lesjak (EL), bodo delili občinske subvencije po strožjih kriterijih kot doslej. V okviru točke »poročila« je poročal župan H. Schiller, da se je število nočitev povišalo letos za 30 odstotkov tu na 56.500 in da se bo začela prezidava sodnijskega poslopja z gradnjo otroškega vrtca v prihodnjem letu. Družini sodnika v Železni Kapli dr. Augusta Brumnika se je rodil sin Boris, družini Tonija Sticker (Pečnica) pa hčerkica Maja. Staršem želimo veselja z naraščajem, Maji in Borisu pa mnogo sreče na življenjski poti. ■naš tednik. Knjige, ki jih priporočamo Pomembne publikacije ob 60-letnici plebiscita oktoberArena OKTOBRSKITABOR Ob simpoziju je izdal Slovenski znanstveni institut (SZI) pomembno študijo dekana ljubljanske univerze prof. Janka Pleterskega »Elemente und Charakter der ple-bisizitären Entscheidung in Kärnten«. Študija je izšla v zborniku Koroški plebiscit, ki ga je izdala Slovenska matica 1970. Prevod je izšel kot 5. zvezek SZI v seriji »disertacije in razprave«, obsega 90 strani in ga prodajajo za 90 šilingov. Prevod ilustrirajo skrbno izbrani primeri plebiscitne propagande. Avtor v študiji osvetljuje ozdaja plebiscitne odločitve in pride do zakljkučka, da spoštovanje manjšinskih pravic ni samo nek »častni dolg«, ki si ga je naložila Avstrija, temveč predvsem predstavlja edino pot k obojestransko zadovoljivi rešitvi koroškega vprašanja. Prireditelji Oktobrskega tabora so pretekli teden predstavili na posebni tiskovni konferenci dvojezično brošuro, ki nosi naslov »Dvojezično v osmo desetletje«. Bro- zwei dvo sprachig jezično in die v osmo 80er jahre desetletje zoper proa-manjšmski pakt treh strank za nov oktober minderheiten- feindlichen dreiparteienpakt für einen nenen oktober Janko Pleterski Elemente und Charakter der plebiszitären Entscheidung 1920 in Kärnten šura opisuje razvoj gibanja okoli Oktobrskega tabora, predstavlja koncept za nov oktober, objavljeni so tudi odlomki literarnih del Dela Vedernjaka, Janka Messnerja, Prežihovega Voranca, Bernharda Biinkerja in drugih. Brošura obsega 100 strani in je opremljena z bogatim slikovnim materialom. Pod naslovom »Zoper proti-manjšinski pakt treh strank« je objavljena kritična analiza tristrankarskega sporazuma iz leta 1979. V analizi ugotavljajo avtorji, da je pakt treh strank dosledno nadaljevanje že več kot dve generaciji trajajoče nemškonacio-nalne propagande, vrh tega pa tudi njen uzvrševalec. S to brošuro je izdajateljem hkrati uspelo, da podajo obsežen pregled dela Oktobrskega tabora. Brošuro prodajajo v slovenskih knjigarnah za 40 šilingov. Tudi iz Kluba slovenskih študentov javijo, da so izdali brošuro, ki obravnava problematiko plebiscita in praznovanj h 10. oktobru. Ml ZA VAS PIŠE MIHA ZABLATNIK Kulturni sprehod na Ziljo Kulturno-zgodovinski ogled cerkve na Vratih v Ziljski dolini, tik ob tromeji, je bil nova iniciativa, ki se je na mah obnesla. Dr. Marijan Zadnikar (Ljubljana) je lepemu številu domačinov, ki so se odzvali povabilu Katoliške prosvete in Prosvetnega društva »Žila«, zelo izčrpno podal zgodovino cerkvene stavbarske umetnosti na sploh in zgodovino stenskega slikarstva prav cerkve na Vratih, ki sodi med najznamenitejše umetnostne spomenike našega kraja. Leta 1886, v rojstnem letu slovenskega umetnostnega zgodovinopisja (rojstno leto pionirjev te znanosti: France Stele, Izidor Cankar, Bojeslav Bolš), so te freske prvič odkrili, pred 15 leti pa drugič. Tokrat so jih tudi skrbno restavrirali in obdelali tudi znanstveno. Ogled cerkve je brez dvoma posebno doživetje; pri gostišču Straßhof (družina Zwitter) se odcepi pot h cerkvi. NT je vprašal iniciatorja tega ogleda Janka Merkača, ki hoče organizirati podobne oglede tudi v bodoče, po motivih te spodbudne akcije: »Prvi motiv je ta, da spoznavamo ali vsaj zvemo za našo kulturno dediščino. Turistom sicer ponujamo svojo kulturo, sami pa se malce premalo brigamo za svoje kul- Dr. Marijan Zadnikar turno izročilo. Domačini naj bi se začeli ukvarjati z zgodovino —- tudi kulturno-umetniško — svojega domačega kraja, ki je bolj pregleden in dojemljiv. To bi bil drugi motiv, tretji pa je ta, da je dr. Zadnikar napisal edinstveno knjigo na to tematiko, ki jo mi vse premalo poznamo. S takimi kulturnimi prireditvami naredimo korak naprej v lastnem izobraževanju, medtem ko pri tradicionalnih prireditvah hočemo posredovati kulturo drugim, gostom, ki jih vabimo.« FK 100 mladincev na pohodu sožitja Katoliška mladina Koroške je vabila na srečanje slovensko- in nemškogovorečih mladih Korošcev ter skupen pohod na Obir. Skupen pohod in srečanje naj bi nakazala nov pristop k praznovanju zgodovinskih obletnic, tokrat 60. obletnico plebiscita. Že v soboto popoldan so prišli mladinci iz vseh predelov Koroške v Sele, kjer so noč prebili na Kali-šu. Tam so se spoznali, se pogovarjali in pripravljali besedila za nedeljsko mašo na vrhu Obirja. Ker nam koroškim Slovencem primanjkuje na raznih področjih besedni zaklad, objavljam na tem mestu priročni »nemško-slovenski slovar«, ki ga je sestavil dr. Pavel Apovnik, član vodstva Koroške enotne liste, izšel pa je pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov. Landesplanungsgesetz — zakon o deželnem načrtovanju (ne velja več, zdaj: Raumordnungsgesetz — zakon o prostorskem načrtovanju, in Gemeindeplanungsgesetz — zakon o občinskem prostorskem načrtovanju) Landesvollziehung — izvajanje deželnih zakonov Leichen- und Bestattungswesen — pogrebništvo Lustbarkeitsabgabe — dajatev na zabave, veselice Mandat —- mandat = pooblastilo izvoljenega predstavnika, da zastopa volivce Mandatar — mandatar = kdor ima pooblastilo, t. j. odbornik, poslanec Mandatsverlust — izguba mandata Marktgemeinde — trška občina Marktpolizei, örtliche — tržno nadzorstvo, krajevno Mißstand — neprilika, nepravilnost Mißtrauensvotum — nezaupnica Müllabfuhrgesetz — zakon o odvažanju smeti Müllgrube — smetišče Müllverbrennung — sežiganje smeti Müllverbrennungsanlage — naprava za sežiganje smeti Muster — vzorec, obrazec Nachtragsvoranschlag — dodatni proračun Nachwahlen — dodatne, dopolnilne volitve namentliche Abstimmung — poimensko glasovanje nichtbehördliche Aufgabe — neoblastvena naloga Nichtigerklärung — izrek ničnosti nichtig erklären — izreči za nično Nichtigkeit — ničnost nichtöffentlich — nejaven, -na, -o Niederschrift — zapisnik (protokol) Niederschrift verfassen — sestaviti zapisnik Notstand — stiska, izjemno stanje Notstandsmaßnahmen — ukrepi ob izjemnem stanju Oberbehörde — nadrejena oblast (oblast druge stopnje) Obmann — predsednik Öffentlichkeit — javnost öffentlich-rechtlich — javnopraven, -na, -o ordentlicher Wohnsitz — redno bivališče Ordnungsbestimmungen — določila o redu (poteku sej) Ordnungsruf — poziv k redu örtlich — krajeven, -na, -o ortsansässig — bivajoč v kraju, domač Ortsansässiger — domačin Ortschaft — kraj, naselje Ortschaftsverzeichnis — seznam krajev, krajevni imenik V nedeljo zjutraj se je nad 100 mladincev odpravilo na Obir. Preko Šajde in mimo Kacmuna so se vzpenjali po strmi stezi proti vrhu. Marsikomu je zmanjkovalo sape, a bodrilne besede in dober vzgled ostalih so pomagali, da so vsi prišli na vrh. Pohoda na Obir pa so se udeležili tudi starejši semestri in tisti, ki jim mir, sprava, spoštovanje, skupnost mnogo pomenijo, kot dr. Rober Saxer, Pepo Mandl in drugi. Po odmoru na vrhu in kratki vaji, vadili so mašne pesmi, sta kaplan Franc Valentinič in duhovni asi- stent za mladino, Rudolf Pacher, opravila sveti obred. Oba mlada duhovnika sta formulirala glavne misli tega srečanja, spravo, medsebojno spoštovanje, hrepenenje po miru. Mladinci pa so v priprošnjah izpovedali, da so za dosego sprave in miru pobožne želje davno premalo. Vsak posameznik in vsi skupaj moramo v vsakdanjem življenju kazati in hoditi pot do cilja, do skupnosti. Dvojezična maša in skupno zapete slovenske ter nemške mašne pesmi so pokazali, da bo vsaj del koroške mladine šel po tej gotovo ne rožnati poti. Na vrhu so se pridružili še mladinci, ki so tja prišli od gališke, šmarješke in kapelške strani ter turisti, ki so ta dan šli na Obir. Izobraževalni referat pri Krščanski kulturni zvezi je organiziral 21. septembra izlet v Hallein z ogledom znamenite razstave »Kelti v Srednji Evropi«. Na sliki vidimo del udeležencev, naš rojak dr. Mirko Wakounig jim je razkazoval mesto Salzburg. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na Revijo mladinskih zborov v nedeljo, 19. oktobra 1980, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Pokrovitelj revije: Zvezni minister za pouk in umetnost dr. Fred Sinowatz. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz_ Žvabeka, Libuč, Globasnice, Dobrle vasi, Šentlipša, Žitare vasi, Celovca, Šmarjete v Rožu, Sel, Slovenje-ga Plajberka, Šentjanža v Rožu, Sveč, Škofič, Šentilja, Rožeka, Borovelj, Šentjakoba v Rožu in iz Ukev v Kanalski dolini (Italija). Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel.: 0 42 22-72 5 65/23 ali 24, ter eno uro pred koncertom pri blagajni. BENO ZUPANČIČ - 1925-1980 D^^DCD rUvarthD «SS2 (3. nadaljevanje) Martin in Ludvik sta še vedno govorila o vremenu. Samo zaradi mene govori o vremenu, sem pomislila in prisluhnila pogovoru, ki ga je bilo slišati iz sobe. »Veš, prava figa, kam te pokopljejo. Kaj pa po vojski, ko smo pokopavali trupla, kjer koli je naneslo. In nismo nič spraševali, kakšne je bil kdo vere.« »Vojska, to je druga reč.« »Saj ni res. Ko je človek mrtev, strohni, pa ga deni kamor hočeš, čeprav pod oltar.« »Že res. Kaj pa duša?« »Duša? Butec, duše ni.« »Nehaj, no!« »Kdaj krenemo?« sem vprašala Ludvika. »Ob pol devetih, zdaj je pol osmih.« Očitno se mu ni dalo dosti govoriti. Ugriznila sem se v ustnice in odšla brez namena ven. Vojaki za hišo so se obračali na petah, dvi- gali in spuščali puške, šklopotali z zapirači, kakor da nameravajo v resnici streljati. Podčastnik z ostrimi črnimi brki je vpil in se jezil. Sosedov Belin se je postavljal na zadnje noge, strigel z ušesi, gledal skozi plot in kdaj pa kdaj nestrpno zacvilil. Pod hišnim kapom so stali štirje neznani častniki in kadili. Zraven njih se je zbral trop pobalinov. Zijali so v vojake in si brisali nosove z rokami. Eden med njimi je ves čas ponavljal: »Mauzerke so, vidiš? Ali zdaj veš, teslo, kakšne so mauzerke?« Zavzdihnila sem in se vrnila v hi- šo. Matere ni bilo videti. Stopila sem v kuhinjo, kjer je sedel Matija in ravno zajtrkoval. Očitno je pripovedoval Mici nekaj smešnega, ker ni vedela, ali naj bi se smejala ali jokala. Ko sem vstopila, je nemudoma utihnil. * Čez čas je vstopila mati. Pogledala sem v skodelico in se nemirno premaknila. Če bi bila vedela, da pride, ne bi bila zašla sem. Njena navzočnost me je vselej dražila in vznemirjala. Mati je stopila k štedilniku, dvignila skodelico s kavo in začela pihati vanjo. Matija se je dvignil, da bi ji napravil prostor pri mizi, mati pa je odkimala in rekla: »Kar sedite. Vse življenje pijem kavo stoje.« Potem je tiho srebala kavo in šla z očmi od obraza do obraza. Črna ruta ji je metala senco na obraz, ki je bil tako še bolj teman in suh. Iz sence so ji žarele oči, objokane in vnete. Matija je bil popolnoma miren. Spil je kavo, si prižgal cigareto in neprizadeto gledal okoli sebe. Mici se je smukala okoli štedilnika in nama kazala hrbet. Ko je mati kavo spila, je tiho spregovorila in pri tem gledala vame: »Veš, Karlinca, nikoli ga nisi imela rada. To ti zdaj že lahko povem. Njemu sem povedala že zdavnaj, pa mi ni verjel. Zato bi vsaj zdaj lahko popustila.« »Mama!« je preplašeno vzkliknila Mici in se obrnila. »Nikar spet ne začnite!« Razburjena sem vstala. »Odslej boste lahko najedali drugega,« sem izbruhnila. »Nikoli nisem nikogar najedala,« je mirno odgovorila mati. »Ampak tebe tudi ni mogoče, ker nimaš ne vesti ne srca. Takšna ženska, ki zmeraj vse naprej preračuna, ni nikoli kaj prida. In ti si to vedno delala. Zdaj se ti bo kolcalo, mislim.« Matija je gledal v mizo in frcal s prstom krušne drobtinice. »Hvala lepa,« sem rekla. »Kmalu bova opravili in potem mi ne bo več treba poslušati vaših zlobnih namigovanj.« oktoberArena oktobrskiTabor Andre Heller. Toni Stricker. Schmetterlinge. Auflauf. Georg Danzer. Sigi Naron. Peter Turrini. Danka. Rož. The Brew. B.C. Bunker. Danica Certov. Harald Imberger. Mira Lobe. Dietlind Macher. Valentin PoianSek. Robert Schindel. Reinhart Seüner. Eda&Sihnja Velik. Gustav Emst. zwei dvo sprachig jezično in die vosmo 80er jahre desetletje 3 gegen den X minderheiter feindlichen dreiparteienpakt für einen neuen oktober zoper proti-manjšinski pakt treh strank za nov oktober cKffiFURT 11.10.1980 Messehalle 3 - Sejemska hala 3 (Eingang/vhod: Florian-Gröger-Straße) BEGINN: nachmittaa _ _ abend Ä ZAČETEK: popoldne 13.30 zvefer 19.30 »Kar je resnica, ni namigovanje,« je rekla ostro mati. »Resnice nisi ti nikoli spoštovala. Jaz sem jo, bog ve, da je res. Jaz sem mu bila mati in sem ga poznala vsaj tako dobro kakor sebe. Tudi tebe sem poznala. Le Miklavž je bil s slepoto udarjen in se je ujel na zapeljive oči.« »Lahko bi že nehali!« Solze užaljenosti so mi udarile v oči. »Ali odstopiš?« je hitro vprašala mati. »Ne,« sem rekla in udarila z no- Šiptar. Za njim so stala na tleh lesena nosila. Nanje bodo tisti štirje častniki položili krsto. Zraven so bili še štirje vojaki z nasajenimi bajoneti, ki so se že orosili od pršečega dežja. Eden izmed vojakov je imel ves čas v rokah mastno krpico, s katero je kdaj pa kdaj potegnil po zapirčku. Drugi mu je rekel: »V dveh urah ti je ne bo rja požrla.« Oni je odgovoril: »Pozneje mi je ne bo treba drgniti.« Potem so bili vojaki z venci, za njimi jaz z Micinim dežnikom in s kapetanom Od leta 1970 nastopajo dekleta madžarske folklorne skupine iz Gradiščanskega. Skupina deklet, ki bo sodelovala na Oktobrskem taboru, goji izključno ženske vaške plese. Imenuje se pa »Magyar Le’anytanccsoport«. go po tleh. »Ne odstopim. Nalašč ne, ker me hočete prisiliti.« »Dokler bom živa,« je rekla mati, »te bom pomnila. In sebi ne odpustim, ker sem dopustila, da se je tako zgodilo.« »Mar mi je za vaše odpuščanje,« sem zavpila. »Tudi če bi bila res kaj zakrivila!« »Dovolj si mi prizadela. V srce si me zadela takrat s poroko, takrat ko si mi ga ukradla. Zdaj bi me rad do konca strla s pogrebom. Nikoli nisem mislila, da doživim ...« Solze so ji polile lica. Odprla sem vrata in odšla. Tudi Matija je vstal in stopil za menoj. Na pragu sva trčila v Ludvika, ki naju je izprašujoče pogledal. Nato je zamrmral: »Treba bo iti.« Pred hišo je bil Ludvik medtem že razvrstil sprevod. Spredaj je stal vojak z zastavo, ovito okoli droga. Imel je črnikast, ptičji obraz in temno rjave oči, ki so se radovedno ozirale naokoli. Nehote sem pomislila, da je najbrž Matijo. Pred nju sta morali priti še mati in Mici. Zadaj je stal s preluknjanim dežnikom učitelj Blaž in za njim otroci, ki so skušali potegniti glave med ramena pred hladno roso. Pod rokami so stiskali cekarje in torbice, dokler se ni Blaž spomnil in jim rekel, naj vse skupaj zložijo v vežo. Čemu bi vse to nosili na pokopališče. Šole danes tako ne bo več. Bil je pravzaprav na trnih in ni vedel, ali naj bi poslal domov vsaj deklice, ki so bile razoglave, ali kaj. Če se mu pol šole prehladi, bo le nerodno. Pomislila sem, kako se je postaral od tistih časov, ko me je še učil. Takrat je bil mlad, zavzet učitelj, ves nestrpen od prepričanja, da bo vas v dveh letih spreobrnil. Za otroki so stali pevci, za njimi vaški gasilci v uniformah. Ker je bil nekdo med njimi prišel z dežnikom, se je vnel glasen prepir. V uniformi si, pa z marelo? — Drugače bo mokra in še nova je. — Cepec, kdaj si še videl zraven uniforme marelo? — Ta dva ne sodita skupaj. — Me nič ne briga. (Dalje prihodnjič) Valentin Polanšek Križ s križi Sl Vrag pa je bil, če so s kaznijo stopnjevali: Zdaj so bili pri roki že s prepovedjo kina za teden ali celo mesec dni. V skrajnih in prav hudih primerih pa z odtegnitvijo žepnine. Kaj takega so prakticirali samo pri prav dobrih učencih. Kdor je bil pri učenju poprečnež ali je imel posebno hibo, recimo v zgodovini ali nemščini, ta ni imel prilike uživati skrajne kazni. Takega so zmleli po prvi malenkostni kazni, ker je pri tršem izpraševanju klecnil kot nič. Pa je lahko pospravil kovček. Vedno lepša je bila pomlad. Vedno več skrivnosti pa je bilo s Charloto. Ni vselej prihajala po končani vaji na klavirju v vili. Skrbelo ga je, kaj da ne pride več v vilo. Ni je pa spraševal. Zdaj tudi po Tonetu ali pošti ni več dobival takoj obvestila za njeno odsotnost. Kolovratil je okoli cerkve in tistih skrivnih vrat. . . In je zamudil po dolgem času spet študijsko uro. Prav domski upravitelj sam je spet dežuril. In pri večerji je dobil tudi on med drugimi prepoved za kino. Za teden dni. Pa Guč, ki je bil razkačen. Trdil je, da so ga namerno „pomočili". Pritožil se bo, je dejal dijaku. Hkrati pa se je zjokal prav trdo, ker je uvidel, da govori nesmisel, ker pritožb ni. Dromelj je v svojih velikih, vedno prašnih copatah jadral mimo. Sama zloba ga je bila in škodoželjnost. Pri kontroli Zdravkove omare zabrusi živčni Ho-far: — Lahko, lahko, greš, greš takoj k banditom, k banditom! 22. marca 1944 so priredili v veliki šolski dvorani spet skupinsko uro pod geslom „Dijaki muzicirajo". Ponta, Hubar in Zdravko so bili izbrani iz 2. b letnika. Vse je šlo v redu. Črnikasta profesorica je dijaka po končani prireditvi zelo jasno pohvalila: — Zbrano in izenačeno si podal menuet. Sem zelo zadovoljna s teboj. Seveda je laskala pohvala. Nepričakovana pohvala. Dan navrh pa so odhajali dijaki na prvi smučarski tečaj na Koroško. Le redki so vedeli, kje je tista gora Hochrindl. Sam Hofar je vodil oba letnika. Zdravko je opazil, da se mu profaks z očmi izogiba. Namerno ga je iskal ob vsaki priložnost iz očmi. Si čul včeraj moj menuet? In profesorično pohvalo? mu je mladi človek ponujal v mislih. Med dijaki se je pošepetavalo, kako se Hofar boji banditov, kajti zadnje dneve je vedno pogosteje po- kalo v bližini mesta. Nekateri so trdili, da imajo banditi tudi težje orožje. Pokalo je, da so domska okna cingljala. Hofar pa je letal po hodnikih in momljal sam zase: Morali bi vsi v klet! Še dobro, še dobro, da imam pištolo pri sebi! To je ujel neki dijak, pa so skozi ves smučarski tečaj uganjali svoje burke s tisto pištolo. Cel teden od 23. do 31. marca 1944 je mladež uživala čudovite zimske planinske dneve. Sonce je slepeče sijalo. Snega je bilo. Na koči so razdelili dijake na več skupin. Tuji smučarski učitelji so jih prevzeli. V vojaški opremi so bili. In dobri smučarji so bili. Pa znali so ravnati z dijaki, tako je vladalo prijetno vzdušje. Spočetka so vadili dopoldne, po pol-danskem premoru pa spet; pozneje pa so se podajali na daljše celodnevne ture. Bledokožci so porjaveli. Bilo je smeha in šal. Samo, samo lačni, lačni so bili vedno sproti. Kljub krepki kmečki hrani. S sabo pa iz kranjskega doma niso jemali kakega zasebnega priboljška. Rečeno je bilo od drugih tečajnikov, da bo dosti za pod zob. Zdaj se je sklepalo mnogo novih prijateljstev s tistimi, ki so imeli resnično velik in pristen kos domače slanine s sabo. To so bili sedaj ugledne-ži. Dromlja ni bilo na smučarskem tečaju. V bolniški sobi v Kranju je zaostal. Očitno se je pokazalo, da kar nikogar ni glasno brigalo, zakaj ga ni. Zdravko in Karli pa Guč so se samo veselili, kajti zmerom je bilo kaj z ,naj večjim atletom’ navskriž. (Dalje) naš tednik ir m '-i jan sablatschan I KRITIKA Državljani Zvezne republike Nemčije, pa tudi vsi drugi, ki imajo možnost gledati zahodno-nemške tv-programe, so dobili servirane na ekranu sadove rjavih teroristov. V Miinchnu je nacistična bomba poskrbela za kratkoročno kurjo polt. To je bilo ta konec tedna. Nekaj tednov poprej so dobili taisti gledalci servirano na ekranu seme rjavih teroristov. Bila je to propagandna oddaja nemških radijskih postaj, ki je bila na razpolago NDP, ki sme kandidirati pri volitvah v Bundestag konec tedna. V__________________________________ Rjavi propagandi strokovnjaki so se te možnosti temeljito po-služili in dokazali, da niso pozabili svojih idolov Göbbelsa in Streicherja. V istem stilu in tonu kakor svojčas proti Judom je v tej propagandni oddaji šlo proti gastarbeiterjem in potujčevanju, kot kontrast pa je zalajal rezki glas plavolasega čistokrvnega arijskega mladeniča. Tista oddaja je prav tako poskrbela za kurjo polt pri marsikaterem državljanu. Kurja polt pa je hitro minila — brez posledic. Troštali so se pač, da ima NPD na razpolago samo dve oddaji, večinske stranke pa mnogo več. Približno ob istem času je bil ORF »obsojen« prekrška zakonskih določil o uravnovešenosti komentarjev in sta- lišč, ker je pri avstrijskih predsedniških volitvah napravil edino pošteno dejanje demokrata: da ni pustil do besede Burgerja — morda še v enaki meri kakor Širjenje ideologije teroristov prezidenta Kirchschlägerja in da morda ni omogočil shake-handsa, torej stiskanja rok obeh kandidatov, zveznega predsednika in (vsaj zaenkrat) neuspešnega firerja NDP. * »Brandstaller und Gatterer — Brandstifter und Schnatterer« ter »Brandstaller und Gatterer in Kärnten unerwünscht« so bili pred štirimi leti slogani Heimat-diensta in FPÖ. Takratni člove-kolov na najbolj nizkotni ravni ni imel uspeha, pa naj se je Heimatdienst proti njima še tako hudoval. S časom sta bila oba urednika ORF-a vedno bolj izolirana tako znotraj ORF-a, kakor tudi navzven glede izbire tem. Brandstallerjeva se je omejila na ženske teme, Gatterer pa je bil založen s številnimi drugimi problemi, ki smo mu prav tako prinesli mnogo nevšečnosti, njegovemu teamu pa tudi nagrade. Obema, Gattererju in Brandstallerjevi, pa so spreminjali termine in programe oddaj ter število. Sedaj se močno širijo govorice, da bo obema maga-cinoma odklenkalo — tako Teleobjektivu kakor tudi Prizmi. "N •••••••••••••••••••••••••••••• Razpis celodnevnega službenega mesta pomočnice v otroškem vrtcu »Naš otrok« v Celovcu. Delo pomočnice obsega sodelovanje pri vzgojnem delu in čiščenje prostorov. Pogoji za nastavitev so: znanje obeh deželnih jezikov, veselje do dela z otroci in čut za red. Pismene prošnje z življenjepisom pošljite na naslov Otroški vrtec »Naš otrok«, 10.-Oktober-Str. 25, 9020 Klagenfurt. Iščem za svojo pisarno na Dunaju pisarniško moč z znanjem slovenskega in nemškega strojepisja. Izpo-polnitvene tečaje plačam. Prijave pod šifro »vestna« na upravi NT. do sobote, 11. oktobra 1 J m ■/3 mm J/V NEDELJA, 5. oktobra: 11.00 Pričetek ~ 11-15 ORF-stereo-koncert — 12.45 Šoferski list za starše — 14.55 Nevesta za 7 bratov — 16.35 Črni z belo kožo — 17.15 Čebela Maja — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Volitve v Bundestag — 18.30 Ljudska glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki ob nedeljah — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Vrnitev — 21.10 Volitve v Bundestag — 23.00 Poročila PONEDELJEK, 6. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Šoferski list za starše — 10.00 Skozi mesto in deželo — 10.15 Vesoljska ladja Terra — 10.30 Poštni mojster — 17.00 Am, dam, des •— 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Sedmi kontinent — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Akcija v Manhattanu — 22.00 Večerni šport — 22.30 Poročila TOREK, 7. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Follow me — 9.45 Follow 11,6 — 10.00 Fizika — 10.30 Nevesta za sedem bratov — 17.00 Am, dam, des ~~ 17-25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kurir cesarice — 18.30 fvii — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv ~~ 21.00 Videoteka — 22.45 Zizi Jean-marie — 23.25 Poročila SREDA, 8. oktobra: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Salzkammergut — 10.30 Žena, ki ^se pozna — 17.00 Ugankarski kralj — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Za ahko noč — 18.00 Robinovo gnezdo ~ 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 9.30 čas v sliki — 20.15 Maigret — 21.45 Poročila ČETRTEK, 9. oktobra: 9.00 Am, dam, es _ 9 30 Avanti, avanti! — 10.00 Mesto dela zgodovino — 10.30 Zjutraj sedmih je svet še v redu — 17.00 dam, des — 17.30 7 Prijateljev — ■55 Za lahko noč — 18.00 Moda in trend — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v Sliki — -19.30 čas v sliki — 20.15 Vas ob meji — 22.10 Večerni šport — 22.40 Poročila PETEK, 10. oktobra: 8.55 Am, dam, ®s — 9.20 Ruščina — 9.50 Koroški ■ oktober — 17.00 Am, dam, des — .J'30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 'a-00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 vstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — vj.'15 S polno paro — 21.25 Modna repi9 ~ 21.30 Nonstop nonsens — '15 šport — 22.25 Zgodovinarstvo — aPtedek zgodovine? — 23.25 Poročila bimP^TA, 11. oktobra: 14.30 Rop Sa-br^ — 16.00 Visoka hiša — 17.00 Kdo n.KIJa z nami? — 17.30 Wickie in moč- 18nn°Žje ~ 17-55 Za lahk0 noč — • 0 Dva krat sedem — 18.50 Znani 171 ~~ 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južno Tirolsko — 19.50 Šport — 20.15 Ni mrliča brez Liliy — 21.50 Šport — 22.10 Schifterjeve stare plošče — 22.25 Poročila NEDELJA, 5. oktobra: 11,00 Prenos bogoslužja — 16.10 Sandokan — 16.55 Zadnji milijonar — 18.25 Volitve v Bundestag — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Žena, ki vse pozna — 22.10 Charlie Chan v Egiptu — 23.20 Poročila PONEDELJEK, 6. oktobra: 18.00 Follow me — 18.30 Na poti po Avstriji — 18.55 Kviz v bibliji — 19.00 Znanje danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 J. Offenbach — 21.15 Apropos glasba — 21.50 10 pred 10 — 22.20 Smrt v Holly-woodu TOREK, 7. oktobra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Zverine — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Večer v magičnem krožku — 21.50 Club 2 SREDA, 8. oktobra: 18.00 Avanti, avanti! — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.05 Zaklad na njivi — 21.50 10 pred 10 — 22.20 Skrivališče — 23.50 Poročila ČETRTEK, 9. oktobra: 18.00 Ruščina — 18.30 Pota k umetnosti — 19.00 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, dalli — 21.50 10 pred 10 — 22.20 Club 2 PETEK, 10. oktobra: 17.30 Avstrijska sodobna zgodovina — 17.45 Vesoljska ladja Terra — 18.00 Šoferski list za starše — 18.30 Orientacija — 18.55 Kviz o bibliji — 19.00 Vi želite — mi igramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svet knjige — 21.00 Sužnji —- 21.50 10 pred 10 — 22.20 Korzijski bratje — 0.15 Poročila SOBOTA, 11. oktobra: 15.30 Schu-bertiada — 17.00 Waltonovi — 17.45 Vodič antikvitet — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Kdo ima strah pred Virginia Woolf? — 22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Krvava sled — 0.00 Poročila LJUBLJANA NEDELJA, 5. oktobra 1980: 8.15 Poročila — 8.20 Za nedeljsko dobro jutro — 8.50 Priljubljene zgodbe — 9.20 Jazon iz vesolja — 9.45 Zgodovina pomorstva — 10.30 Vrnitev odpisanih — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Speedway za zlato čelado — 15.25 Poročila — 15.30 Pot na vzhod — 15.55 Dirkalna mrzlica — 17.25 Košarka: Bosna:Fran-cana, v odmoru propagandna oddaja in športna oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zdrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ščuke pa ni, Ščuke pa ne — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.35 V znamenju — 21.50 Zabavno glasbena oddaja — PONEDELJEK, 6. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šo- NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200,— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.—,šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablat-’ schan.— Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Nedelja, 5. oktobra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 6. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo. Torek, 7. oktobra: 09.30—10.00 Pisani svet — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Ob zvokih tamburic — Zanimalo vas bo. Sreda, 8. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Komorna glasba — Koroški kulturni pregled. Četrtek, 9. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke. Petek, 10. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Spominjamo se. Sobota, 11. oktobra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. II — 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku — 17.35 Ustvarjalni miselni vzorci — 18.00 Znana — neznana Jugoslavija — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Sedma zapoved, kradi malo manj — 22.30 Propagandna oddaja — 22.35 V znamenju. TOREK, 7. oktobra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli do 11.55 — 16.00 Šolska TV — 17.00 Poročila — 17.05 Dim-nikarček se potepa — 17.15 Pisani svet — 18.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualna oddaja — 20.55 Ligabude — 20.55 V znamenju — 22.15 Iz baletnega arhiva naše TV hiše. SREDA, 8. oktobra: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli do 11.20 — 17.25 Poročila — 17.30 Zbis: Ankine risbe — 17.45 Velike razstave — 18.10 Od vsakega jutra raste dan — 18.40 Mozaik — 18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Verino šolanje — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 V znamenju — 21.55 625 — 22.30 Športni pregled. ČETRTEK, 9. oktobra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli do 11.40 — 13.55 Šolska TV — 14.55 Nogomet: Vojvodi-na:Sarajevo — 17.05 Poročila — 17.10 Zgodovina pomorstva — 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 V živo — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 V znamenju — 21.50 Glasbeni magazin. PETEK, 10. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli do 11.55 — 14.55 TV v šoli do 16.00 — 17.15 Poročila — 17.20 Leti, leti, Pikapolonica — 17.35 Družina Smola — 18.00 Rock koncert — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Človek in Jadran — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Blakovih sedem — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Cesar. SOBOTA, 11. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Vrtec na obisku — 8.25 Zbis — 8.40 Dimnikarček se potepa po svetu — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Pisani svet — 9.50 Korenine — naslednje generacije — 11.20 V izjemnih okoliščinah — 11.45 Dokumentarna oddaja — 12.15 625 — 12.55 Poročila do 13.00 — 14.25 Nogomet: Zagreb: Velež, v odmoru propagandna oddaja — 16.25 Rokomet: SlovamDimov — 17.50 Gospod Selkie — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Bolnišnica na robu mesta — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Muppet Show — 21.20 Buck in pridigar — 23.00 TV kažipot — 23.20 Poročila. NEDELJA, 5. oktobra 1980: 9.00 Oddaje za JLA do 12.00 — 15.40 Nedeljsko popoldne — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Igrani film do 22.45. PONEDELJEK, 6. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Medvedek uhec — 18.00 Bajke daljnih ljudstev — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Washington za zaprtimi vrati do 22.50. naTtednikj Oglašujte v našem listu! TOREK, 7. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Književnost — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Prvi sledovi — 22.00 Poezija do 22.30 SREDA, 8. oktobra: 17.10 TVD v mad-žaršini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Alkoholizem — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TVD — 20.00 TV drama — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.35 Pot na vzhod — 22.05 Be-mus 80: koncert do 22.50. ČETRTEK, 9. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Zeleni oblaki — 18.15 Nuklearna revolucija — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Po izbiri ... do 23.00. PETEK, 10. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Jazz za izvoz — 19.30 TVD — 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Spomini: Razvoj KPJ od 1945 -1950 — 22.05 Igrani film do 23.45. SOBOTA, 11. oktobra: 17.45 Zapisi z vasi — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda TV... — 19.30 TVD — 20.00 Bemus 80 — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.40 Iz oči v oči — 22.10 Športna sobota. 11 ■ naš tednik Obrazi povedo vse: prireditev Oktobrskega tabora ... V soboto, 11. oktobra, vsi na Oktobrski Tabor: Za nov oktober — Dvojezično v osmo desetletje Kot poročamo na posebnem mestu, so prireditelji Oktobrskega tabora izdali posebno brošuro, ki predstavlja gibanje za nov oktober. Iz te brošure prevzemamo del, ki govori o novih alternativah, o novem načinu praznovanja, ki ne predstavlja Spektakel ali nemškonacionalni obračun s Slovenci. Oktobrski Tabor je nastal iz specifičnega spopadanja z 10. oktobrom kot kristalizacijske točke protislovenskega koroškega nemškega nacionalizma. Zaradi dolgoletnih hudih izkušenj s tem dnevom je treba v »jubilejnem letu« 1980 z vso odločnostjo ugotoviti: 10. oktobra ni več moč »praznovati« v dosedanji obliki, pregloboko in predolgo je uničeval sožitje na Ko- roškem. Zaradi tega je potrebno proti destruktivnemu nacionalizmu tega »praznika« razviti konstruktivne alternative za Koroško. Izhajati je iz preudarka oz. izkušnje, da 10. oktober nikoli ni bil le posamezen dogodek, izoliran od ostalega javnega življenja, temveč mu je javno življenje vedno vtiskalo svoj pečat in je s svoje strani koncentrirano učinkoval nazaj na javno življenje. Zaradi tega se tudi refleksije o alternativah za oktober ne morejo omejevati na sam oktober, temveč morajo zaobsegati celotnost koncepta dvojezičnosti, ki ga hočemo uresničiti. V tem smislu se zastopniki Oktobrskega tabora razumejo kot gibanje, ki daje ideje za uresni- čevanje načela dvojezičnosti, razvija koncepte, jih na kulturnem področju tudi samo izvaja in pospešuje sodelovanje med nemško- in slovenskogovoreči-mi demokrati. V tem okviru je treba definirati tudi funkcijo oktobra, kot ga razume Oktobrski Tabor/Oktober Arena v svojem geslu »Za nov oktober«. Oktober ne sme kopati in poglabljati narodne in socialne prepade, temveč mora meriti na odpravo ločujočega v deželi. Obrnjen ne sme biti v prvi vrsti v preteklost, temveč v boljšo prihodnost Koroške. Napraviti mora konec nevarni nacionalistični emocionalnosti, ki se je poslužuje tanek nemškonacionalni sloj, ki ima v rokah Alternative dvojezičnosti — oktobrske alternative vajeti oblasti, da spet in spet razdvaja ljudstvo. Iz tega razloga naj tudi koroški oktober ne bi bil le posamična prireditev, temveč naj bi sestajal iz kompleksa prireditev in drugih ukrepov, katerih glavni predmet je uresničevanje dvojezičnosti in manjšinskih pravic. Ker sta ti dve delovni področji stalno prisotna politična naloga, spada k značaju oktobra tudi to, da po- stane kristalizacijska točka stalnega razvoja, v katerem se posebno tematizirata imenovani področji in spravljata v zavest javnosti. Na osnovi teh načelnih premišljevanj je Oktobrski Tabor/ Oktober Arena izdelal začasni katalog alternativnih predlogov, ki temelji na načelu dvojezičnosti in ga imajo zastopniki Oktobrskega tabora za nujno potreben pogoj za njeno uresničitev. S korakom do konkretnih predlogov stopamo hkrati na tla neposrednega političnega dela, torej na tisto področje, na katerem se obe slovenski osrednji organizaciji zavzemata za interese slovenske narodne skupno- sti. Zadnji izraz politične usmeritve obeh osrednjih organizacij je Operativni koledar, izdelan konec 1979 in predložen zvezni vladi, 7. decembra 1979. Oktobrski Tabor/Oktober Arena načelno stoji na temelju politike obeh osrednjih organizacij in se skupno z njima prizadeva za isti cilj. Zato alternativni katalog ni nič temeljno drugačnega kot Operativni koledar, temveč le njegov zaobsežnejši ana-logon in njegova dopolnitev. V nasprotju z Operativnim koledarjem, ki je nastal iz neposrednega političnega dela id zato vsebuje konkretne politične predloge, je alternativni katalog razvit iz načelnih preudarkov. ... in demonstracija Heimatdiensta Veselica v Kotmari vasi Že lepaki sami so vzbujali pozornost, saj so že sami po sebi prava dokumentacija organiziranega slovenskega prosvetnega delovanja v Kotmari vasi, in to ne samo zadnja leta, kakor bi nekateri radi vbili v ljudi, ampak že od začetka našega 20. stoletja. Seveda se je društveno delo začelo že prej, kakor pričajo zapisani dokumenti. Bili pa so lepaki tudi dvojezični, vabilo je bilo namenjeno vsem občanom Kot-mare vasi in vsem prebivalcem na Gurah in v okolici, kakor je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru tajnik SRD »Gorjanci« Vinko Wiesen V polni dvorani Pučnikove gostilne v Šentkandolfu je pozdravil tudi kotmirškega župana Josefa Strjgerja s soprogo, podžupana Josefa Liendlna s soprogo, in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca s soprogo. Ob začetku »Veselice Gorjancev« je zapel domači mešani zbor pod vodstvom Stanka Wrulicha nekaj pozdravnih pesmi v obeh jezikih, kot prvo Prešernovo »Zdravico«, visoko pesem spošto- vanju, sožitju in prijateljstvu med narodi. Seveda ples ne bi bil ples, če ne bi bilo godbe; igrali so zares dobri godci, »Fantje iz Podjune« so navdušili in zvabili na plesišče staro in mlado, prav do zgodnjih jutranjih ur. Sreča je bila tudi ta, da je prav noč med soboto, 27. septembrom, in nedeljo, 28. septembrom, zaradi časovne spremembe trajala za celo uro dalje. Bilo je torej kar dvakrat polnoč. Za prvo polnoč so dobili nagrade tisti, ki so najbolje ocenili težo košarice z darili. Potem ko je župan Struger uradno stehtal košarico, je tudi uradno razglasil njeno težo. Prvo nagrado, košarico, je dobil Hanzej Reichmann iz Želuč, drugo nagrado, steklenico sekta, ki jo je poklonila kotmirška Enotna lista, pa Peter Fantur iz Šentjakoba v Rožu. Pri nagradah so bile tudi enoletne naročnine za Naš tednik in Slovenski vestnik. Naš tednik sta dobili Magda Pack in Magda Adlaßnig, Dravčeva na Novem selu. Milina Vašega srca se je iztekla, spomin nanjo ohranja naj ljubezen t ra ir’o Vsem nekdanjim izseljencem in znancem sporočamo, da so v večno domovino k Bogu, kateremu so v veri in ljubezni zvesto služili, odšli naša dobra mati, stara mati, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Wieser pd. Pavrova mama Blaga rajna nas je zapustila po kratki bolezni nepričakovano v torek, 30. septembra, v 81. letu starosti, okrepčana s tolažili svete vere. Drago mamo bomo spremili v soboto, 4. oktobra, ob 14.30 uri od mrtvašnice v Šentjanžu v Rožu na tamkajšnje pokopališče, kjer jo bomo po sveti maši položili k zadnjemu zemeljskemu počitku. Dušo rajne mame priporočamo v blag spomin v molitvi in pri sveti daritvi. Podsinja vas, dne 30. septembra 1980 V krščanski žalosti: Hčerke z družinami Hobel: moram opustiti nogomet V razgovoru z Našim tednikom je igralec SAK-a, Martin Hobel povedal, da mora nehati z igranjem nogometa in vrhunskim športom nasploh. To pa iz zdravstvenih razlogov. Martin Hobel je bil dosedaj najuspešnejši strelec golov Slovenskega atletskega kluba. Vsa leta, ko je igral SAK v prvem razredu D, je dal za svoj klub največ golov, v sezoni 1978/79, ko je SAK postal prvak v tej skupini in tako prestopil v Spodnjo ligo, pa so ravno Martinovi zadetki doprinesli k zmagam. V tej sezoni je bil v vsekoroškem merilu najboljši strelec v tem razredu. Tudi letos je bil na najboljši poti, da bi dosegel čast najboljšega golgeterja. Galicija — DSG Sele 4:3 Gališko moštvo in igrišče sta za Selane skoraj usodna faktorja. Igra proti Galičanom nosi zmeraj pečat lokalnega derbija, na gališkem igrišču pa Selani zmeraj igrajo dokaj lep kos igre kot bodoči zmagovalci, da se potem za las obrišejo pod nosom, ker so domačini spet odnesli zmago. Tudi v nedeljo ni bilo boljše. Najprej so domačini povedli z 1:0, Selani so izenačili in dali še drugi gol. Po nepotrebnih napakah obrambe so domačini izenačili in dali še tretji in četrti gol. Kljub temu Selani niso povesili svojih glav in Galičani so morali presneto paziti, da gostje izpod Karavank niso izenačili. Selani so v nedeljo zares dobro igrali in so moralični zmagovalec te tekme. Dejstvo pa je, da obramba moštva še zmeraj tu in tam »zaspi«, kar pač drugo moštvo izrabi v svoje namene. Prav škandalozno pa je v nedeljo žvižgal sodnik, saj so domačini sami rekli, da je bil njihov dvanajsti in najboljši igralec, ki je vse odločil. To pa naj bo zapisano v spominsko knjigo tistim, ki določajo sodnike za posamezne tekme: dokler bodo nekateri sodniki menili, da si pri igrah, ko igra slovensko moštvo, lahko dovolijo na račun le-tega vsako avanturo, je in bo vsaka igra cirkuška točka in ideja športa farsa. Kot je sam dejal, mora prenehati takoj in to iz zdravstvenih razlogov. Že večkrat ga je pri igrah prijel v prsih krč, zaradi česar je šel k svojemu hišnemu zdravniku. On ga je napotil k specialistu, ki mu je svetoval, naj preneha z vrhunskim športom. Ta odločitev velja takoj in za simpatičnega športnika gotovo ni bila lahka. Hobel sam pa še upa, da bo morda le mogel še kdaj igrati, kar mu želimo tudi mi. * Ko smo v pogovoru z Martinom Hoblom zvedeli, da bo obesil nogometne čevlje na žebelj, tega nismo kar tako meni nič tebi nič registrirali. Kajti preveč poznamo Hobla kot športnika, ki je v igri dal vse iz sebe in je prežet z idejo o športnem nastopanju. Razlogi, ki so ga prisilili, da mora prenehati z igranjem nogometa, so uvidevni in jasni. Vemo, da zanj ta odločitev ni bila lahka. Vemo pa tudi, da je šport danes razlog in povod marsikateri bolezni in raznolikim poškodbam. O tem ne pričajo samo medicinske statistike, temveč tudi že sama športna poročila. Mnogo športnikov kljub svarilni besedi zdravnika ne preneha s športnim udejstvovanjem. Razlogi so različni. Menimo, naj bo športnik vzgled v svoji panogi kot tudi v spoznanju svojih meja in meja športa sploh. Taki sodniki ne kvarijo samo vzdušja na igrišču in odnosa med igralci, ampak škodujejo tudi ugledu sodniškega stanu. Kajti menimo, da ima Zveza nogometnih sodnikov toliko treznih in dobrih sodnikov, da se bo morala prej ali slej ločiti od nekvalificiranih in pristranskih piskačev. SAK — Blatograd 0:0 »Nekam utrujeni se mi zdijo danes igralci,« je v nedeljo pred začetkom tekme povedal trener SAK-a Dragan Rogič. Dejansko smo videli v nedeljo moštvo, ki ni bilo samo utrujeno, ampak je igralo v velikih fazah konfuzno, pri čemer so imeli SAK-ovci še srečo, da so bili gostje še slabši. Če izvzamemo nekaj lepih šans, ki sta jih imela Fera in Drnovšek, če izvzamemo borbe nost Hobla, Luschniga in Wo schitza, o igri ni kaj poročati Le to, da se posamezni igrale zgubljajo v nepotrebnem driblin gu, ki igri ničesar ne prinese nekatere igralce pa očividno ta ko utruja, da postanejo preleni stopiti korak nazaj in tako stal no zakrivajo ofside. Najbolje je da igro čimprej pozabimo. Tudi ogorčeni navijači SAK-a, ki so po igri dejali, da po taki tekmi ne bi smeli dati nobenemu moštvu pike. SAK zdaj zaseda z 8 točkami iz 8 iger 8 mesto in zaostaja za prvim (Mostič) za pet točk. Prihodnji nasprotnik, moštvo iz Velikovca zaseda z 10 točkami 3. mesto. TEKME SAK SOBOTA, 4. 10. 1980 14.00 Velikovec 23 — SAK 23 15.45 Velikovec — SAK NEDELJA, 5. 10. 10.30 Borovlje ml. — SAK ml. igrišče Podgora