GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61., posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	11
November 1927
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
Slava kmetu! (D. Doktorič).
Živinoreja in živinozdravništvo: Za« strupljenja živali (dr. A. Ravnik). Zdrav« stveni predpisi in klanje živali (tudi pre« šičev).
Mlekarstvo: Higijena molzne živine (Anton Pevc).
Vinogradništvo in kletarstvo: Kako podaljšamo trajanje kolov. Vinske tro« pine kot živalska krma.
Sadjarstvo: Sadjarstvo v brdnatih le« gah Romagne (P. Vallig).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Prva dr« žavna žitna razstava. Nagrada 100.000 L. Pozno zorenje paradižnikov. Prenos ze« lenjave v areoplanih, Moka iz soje. Kme« tijsko zadružništvo na Danskem.
Zadružništvo: Nadzorstvo mlekarskih zadrug (D. Doktorič).
Čebelarstvo: Mokrota v panjih po zimi in odcvanje panjev (Fr. Donat Jug).
Splošno gospodarstvo: Novi predpisi glede mlinov. Gospodarski pregled v ok« tobru. Osušenje kobariške kotline.
Vprašanja in odgovori: št. 63: AJi je koristno ensiliranje pitnika? št. 64: S čim bi opital živino za mesarja? št. 65: Kali« jeva sol na deteljišče? št. 66: Kako stoji zadeva z 20% državnim prispevkom za ureditev hlevov, itd.? št. 67: Kaj pome« ni j o besede »amonij akalen« in »nitri« čen«? št. 68:	Kaj povzroča vrtoglavost
ovac? št. 69: Kaj je vzrok, da krava ne« rada žre krmo? št. 70: Zakaj se ne ubreji moja juniea? št. 71: Ali imajo vinske tro« pine kakšno vrednost kot krma za go« vejo živino?
Listnica uredništva.
Prihodnja številka izide 1. decembra. Prosimo vse sotrudnike, da pošljejo svo« je prispevke vsaj do 24. novembra.
Vprašanja in odgovori. H. L. v G.: Dobite odgovor v prihodnji številki. Prejeli smo namreč toliko vprašanj, da jih ne moremo na noben način vseh pri« občiti. Nujnejša vprašanja smo odgo« vorili pismeno. Kdor pa hoče dobiti' v bodoče pismen odgovor, naj pošlje vsaj znamko zanj.
Čebelarstvo. Ne priobčujemo v zadnji številki obljubljenega članka, pač pa drugega izpod peresa istega pisatelja. Obljubljeni članek izide v januarski šte« vilki.
Preizkušajte mleko.
Nimajo še vse mlekarne priprav za ugotovitev maščobe, ki je v mleku naj« bolj cenjena. Potreben je ali Gerberjev ali pa Hoybergov aparat. Mlekarne, ki žele eden ali drugi aparat, naj ga naroče pri Zadružni zvezi v Gorici.
Vsa umetna gnojila in vse mlekarske potrebščine
po najugodnejših cenah ima na razpo« lago
Zadružna zveza v Gorici
Corso Verdi 37
KILO
■m (bruh) mmmm
ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja
parfumeriš E- GR3PULIH
nasproti Trgovskega doma
T PRISTNI 11
ropinoveg!!
dobite vedno g Dornbergu
pri,.Zadružni žganjekuhi"
\ «vsV»	-v'" ir- «v ™ v*	«^v • «v w v»	«y2lv» *v	cii»" v*
m
m
m
(d
«?*•<
Restavracija Central
Gorica - Corso G. Derdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvoriiCu
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastnica
Postrežba točna. loslpina Podgornik.
m
•#
&
m
a
#?
sz
TVRDKA
*
A*
m
tfmaflBBPHia
v Gorici Piazza llittoria
(Travnih) št. 4 prodaja
ašž*.
Jpr
m
m
m
&
sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd.
Lastnik
JUST UŠAJ
enotehnlk In agronom
m-
ji*-
¥>
■fe’
m
Ir.??,
«5»
@s*
m
S#
p
fr
m
Trgovina
manufahtupnega blaga in izgotovljenih oblek
Andrej Mavrič
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VIA ASCOLI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča pop ravila
Certa oglasom:
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
V,	60 „	200 „	300 „
Vi	40 „	120 „	180 „
7.	25 „	65 „	100 „
•*	ZOBOZDRAVNIK
Op. 1	L MERM0L3D
špecijalist	za ustne in zobne bolezni
ordinira od •	v GORICI na Travniku 5/II. 9. do 12. in od 3. do 5.
3AK0B ŠULIGOJ
URAR IN ZLATAR GORICD - Via Carducci št. 19
(Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA “
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. -- Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
ODLIKOVANA I II II Rl T F Ml I VIA CARDUCCI 6 TVRDKA	I	II	M	■■	■	t	IVI I L.	GORICA
Nožarna '	Nožarna
V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR. NICA »SOLINGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. — PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi sc nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za bru» šenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI!
KMETOVALCI!
Dušik vam da rodovitnost in bogastvo. Gojit** svoje njive z ==£§
Amonijevim solfonitratom,
domačim gnojilom, ki vsebuje veliko množino dušika (26%) deloma amonijakalnega (19.5%) deloma nitričnega (6.55%), je torej idealno gnojilo za vsako zemljo in za vse pridelke.
Za ŽITO vzamemo 1 do 3^ na ha. Trosimo ga pred setvijo in sicer mešanega s superfosfatom (5 do 6 q na 1 ha) in kjer je treba s kalijevo soljo; lahko pa tudi trosimo en del pred setvijo in drugi kot navrhno gnojilo proti koncu zime. ::	::
Za nabavo obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, ki
prodaja gnojila tvrdke  •.....................................-:.-j===^
  „M O N T E C A T I N 1“ -----------------------------------------------
DELNIŠKA GLAVNICA 500,000.000 Lir.
MILANO (109) — Foro Bonaparte N. 35.
1
Uradi in agencije družbe „ MONTECATINI Rim (pokrajinski urad) Alghero, Barletta, Bari, Brindisi, Cagliari, Catanzaro, Firenze, Foligno, Napoli, Padova, Palermo, Taranto, Torino. Zastopniki v mestih in večjih poljedelskih SrediŠČih.   r———  --------------------- r-.---------—- .... .......-------
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	11
November 1927
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
D. Doktorič:
Slava, kmetu!
Pri otvoritvi prve rimske žitne razsta« ve je ministrski predsednik Mussolini s posebnim poudarkom povzdigoval kmet« ski stan. Opazujemo, da načelnik vlade namenoma uporabi vsako priložnost, da obrne pozornost vsega prebivalstva na nujno potrebo, da se kmetijstvo kot naj* važnejša gospodarska panoga s posebno skrbjo neguje.
To prizadevanje vlade je naravno, saj kmetijstvo je zraven religije najvažneje ša podlaga kulture in držav. Vsa zgodo* vina človeštva nam dokazuje, da so mo* rali vladarji ščititi kmeta, če so hoteli svoje države obvarovati propada.
Obdelovanje zemlje je po sv. Pismu človeku od Boga naložena dolžnost, Adamov najdražji sin Abel je bil kmet. Stara Mozesova postava je že strogo za* sledovala ohranjevanje zemljiške posesti posameznim družinam Izraelcev.
A ne samo Izraelci, tudi kulturni po« ganski narodi starega veka so smatrali obdelovanje zemlje kot dolžnost, nalo« ženo od božanstva*Egipčani so verovali, da je solčni bog Oziris naučil ljudi na* makanje in obdelovanje zemlje, pri Gr« kih je uživala čast boginje kmetijstva Demeter, Rimljani so jo klicali Ceres. Na Kitajskem spada še danes oranje med verske obrede, ki ga je do najno« vejšega časa cesar sam opravljal.
Stari grški zakonodajalec Solon se je v največji meri oziral na poljedelstvo, stari Rim je bil po pretežni večini svojih prebivalcev država poljedelcev. Njih ve«
ra, politično življenje in veda nam zrca« lijo v obredih, zakonih in knjigah du« ševnost kmetskega prebivalstva. Kmetij« ska književnost Grkov in Rimljanov, nositeljev kulture stare Evrope, je zelo bogata, kar dokazujejo veliki pesniki in pisatcljtKsenofon, Kolumela, Varo, Vir« gilij, Kato, Higin, Celz, Atik, Plinii in drugi.
Med germanskimi narodi so oznanje« valci krščanstva zgodnjega srednjega veka pospeševali zraven vere poljedel« stvo kot prohogoj za kulturno življenje. Mlade države Slovanov se pojavljajo v zgodovini z visoko razvitim kmetij« stvom. Častitljivi obred ustoličenja ko« roških vojvod nam dokazuje, kakšen ugled je pri starih Slovanih užival kmet« ski stan.
Sodobnim državam je kmet najboljši davkoplačevalec, na j zvestejši vojak in najtrdnejši ohranjevalec reda. Človeški družbi prihaja s kmetov nova moč, sve« ža sila.
Kaj je in mora biti nam Slovencem kmet, nam prekrasno pove Gregorčič v svoji pesmi »Kmetski hiši«:
Ta hiša nam je mati krušna, domovju steber je častit.
Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, iz kmetskih hiš omike svit!
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, — vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov.
Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki — proroki, za dom borilci vsi od tam!
Da srečno v vek si bivališče krepostnih žen, poštenih mož! Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, da zibel še slavnejših boš!
Živinoreja in živinozdravništvo
Zastrupljenja živali.
• Snovi, ki že v majhni množini kvarno učinkujejo na telo, imenujemo strupe. Delimo jih v tri glavne skupine: rud* ninske, rastlinske in živalske.
1.	Rudninski strupi.
a) Živo srebro uporabljamo' v obliki sublimata in maže. Sublimatno raztopino rabimo za razkuževanje in izpiranje ran in maternice, mažo pa zoper uši. Če govedo liže namazana mesta, se zastrupi. Ne uporabljajmo torej tega sredstva proti ušem; če ga pa že uporabljamo, ra« bimo ga le na mestih, katerih žival ne more oblizati, to je na vratu, med rogovi in na hrbtu. Ni treba, da so vsa mesta na telesu namazana, ker živosrebrno hlapovje, ki se razvija v toplem hlevu, že samo uničuje uši.
Znaki. Žival se močno slini, gobec ji zateče, izdihnjeni zrak zelo smrdi, zob« je se prično majati in izpadati); iz nosa se smrkelj močno izceja, oči so zalite s krmi jem, okoli oči, vimena in goze se pojavijo mehurčki; žival zelo oslabi in se trese. Neredko pogine na vnetju jeter.
Zdravljenje. Dajmo živali mnogo mleka, sluzastih snovi (kuhovine lane« nega semena) in odvajalnih sredstev. Izpirajmo zatečeni gobec z okisano vodo. Pokličimo takoj živinozdravnika.
b) 5 fosforjem se žival zastrupi, če zavžije strup za podgane in miši.
Znaki. Žival prične bljuvati, jezik ji zateče, težko požira in diha, ne žre krme, grebe s sprednjima nogama, z zadnjima se bije po trebuhu, se ozira nazaj. V težjih slučajih leže na tla, se skuša va« ljati. V splošnem zelo oslabi.
Zdravljenje. Živali ne smemo dajati ne olja ne mleka! Zdravimo jo z zeleno galico, in sicer dajamo govedu 2 do 8 gramov dnevno, konju 5 do 15 g, pra« šiču, kozi in ovci Vz do 1 g. Zamešamo jo z žličko' terpentinovega olja v kuho« vino lanenega semena.
c)	Mišnica (arzenik). Žival se lahko zastrupi kakor s fosforjem, dalje pri li« zanju barv.
Znaki. Žival se slini, bljuva, drišče, govedo se napenja; spodnji del trebuha se močno napne; žival zelo oslabi in se trese; dihanje postane naporno.
Zdravljenje. Za prvo silo damo- živali apnene vode. Zelo dobra je tudi voda, v kateri kovači gasijo železo. Olja in mleka ne smemo dati.
č) Kuhinjska sol. Žival muči velika žeja, bljuva, gobce ji zardeči, krma ji ne tekne, pojavi se huda driska. Sledi splošna oslabelost, konjem ohromi zad« nji del telesa. Po Vž do 2 dnevih žival po« ginc.
Zdravljenje. Živali dajemo veliko vo« de, olja, kuhovine lanu; da jo' poživimo, ji damo vina in malo. kafrovca.
2.	Rastlinski strupi.
a) Ajda, če se je žival prenaje, pov« zroča vnetje kože, krče, omotico; sluz--niče v glavi zatečejo. Kot proti sredstvo rabimo ricinovo olje; na kožo devamo hladne obkladke.
b) Podlesek (colchicum autumnalc) povzroča bljuvanje, vnetje želodca in ledvic; žival se neprestano sili k od« pravljenju govna, diha neredno, srce oslabi, pojavijo se krči. Pri zdravljenju se poslužujemo kuhovine hrastove skor.-je in lanu; trebuh ovijamo z mokrimi prti.
c) Detelja. Prevelika množina detelje, posebno švedske, škoduje konjem, zlasti pa govedu. Gobec, veke in vsa bela me* sta na glavi in nogah zabreknejo; za? brekla mesta so temnordeča in zelo bo. leča. Dlaka se naježi, na koži se napra* vijo mehurčki in kraste. Žival se močno slini, opoteka; nekateri deli telesa, po. sebno požiralnik, zatečejo. Navadno po* gine žival v kratkem času.
Edino, kar lahko napravimo, je, da bolni živali odtegnemo deteljo.
č) Rženi rožigek (sclerotium clavus) povzroča slinjenje, bljuvanje, napenja« nje. Na gobčnih sluznicah se pojavijo mehurčki in čiri; enako na nožnici in goži. Breje živali zvržejo. Koža med parklji in na svitku zardeči in zabrekne. Žival se obrača, leno se giba; zadnji del telesa otrpne. Često žival oslepi.
Zdravljenje. Živali dajemo bljuvna in odvajalna sredstva ter kuhovino hrasto* ve skorje. Če je zelo oslabela, jo krepimo s kavo, vinom ali kafrovcem.
d) Preslica (equisetum arvense). Hoja postane negotova, žival se rada plaši; zadnji del telesa otrpne, v križu čuti bo* lečinc.
Zdravljenje. Premenjajmo krmo, da* jajmo ji odvajalna sredstva in kave, vi* na ali kafrovca, da jo poživimo.
e) Zlatica (lopatica; ranunculus) pov* zroča slinjenje, blzuvanje, krvomoč, kr* vavo grižo. Žival se plaši, trese, divja; nato oslabi in celo omedli; čestokrat po* gine nenadoma.
Zdravljenje. Dajajmo ji veliko sluz* natih snovi in tanina.
3. Živalski strupi.
Španska muha (priščnjak; cantharidis) zaužita v preveliki meri, povzroča moč* no slinjenje, bljuvanje, vnetje gobca, ujed, krvavo grižo; žival pogosto moči. Spolno je zelo razdražena. Posledica je splošna, močna oslabelost.
Zdravljenje. Ne dajajmo živali olja in sploh ne maščob. Pokladajmo ji ve* liko sluznatih snovi, (kuhovino lanenega semena), med katere pomešamo malo tanina, tri žličke na 1 litru kuhovine. Če živali ošibi srce, jo umetno okrepčajmo z vinom, pristno kavo ali kafrovcem.
Zdravstveni predpisi in klanje živali (tudi prešičev).
Kmalu bodo začeli kmetovalci klati svoje prešiče. Tudi drugače se mora v kmetskem gospodarstvu večkrat prisil* no zaklati katero žival, ki se je ponesre* čila. Zato je potrebno, da vsak posest* nik pozna tozadevne zdravstvene pred* pise in da se jih tudi drži, da nima po* zneje morebitnih nepotrebnih sitnosti in glob.
»Gazzetta Ufficiale z dne 16. septem* bra t. 1. objavlja pravilnik glede nadzira* n ja mesa. Glavne in za naše kmetovalce najvažnejše določbe so sledeče:
V splošnem predpisuje zakon, da se morajo vse živali, pa naj si bodo gove* da, prešiči, ovce, koze ali konji, zaklati v občinski klavnici. Občine, ki še nima* jo javne klavnice, si jo bodo morale zgraditi, načrte pa morajo predložiti provincijalnemu zdravstvenemu odboru.
Vendar pa lahko dobe zasebniki — to* rej tudi kmetje — dovoljenje, da zako* ljejo žival (tudi prešiče) doma. To do* voljenjc se dobi na občinskem uradu. Ko se je že dobilo tozadevno dovolje* nje, mora zasebnik javiti prejšnji dan občinskemu živinozdravniku (ali nje* govemu namestniku, ki je lahko' tudi drugi živinozdravnik), kedaj in kje mi* sli zaklati žival (prešiča). Živinozdravnik potem določi uro živinozdravniškega ogleda. Živinozdravniku se mora poka* zati vse dele prešiča, tudi čreva, pljuča itd.
Če je kdo prisiljen zaklati katero ži* val — ker je obolela ali se ponesrečila — mora to takoj javiti občinskemu živino* zdravniku, ki ugotovi, ali je bila dana nujnost za klanje ali ne. Če živinozdrav* nik ne pripozna nujnosti, zapade stori* lec kazni.
To bi bile glavne določbe, ki zanima* jo naše kmetovalce. V kolikor nam je znano, so prefekti s posebnimi okrožni* cami opozorili na novi pravilnik glede zdravstvenega nadziranja mesa in zato naj se prizadeti informirajo na domači občini, kako je zadeva urejena.
	Mlekarstvo	
		
		
Anton Pevc.
Higijena molzne živine.
Higijena ali po domače »zdravstvena telesna oskrba« plemenske in molzne ži* vine igra zelo važno vlogo' pri mlečnosti. Ni zadostna le rodovina, umna vzreja, dobra krma in pravilna molža, marveč je živali od prve mladosti postaviti in držati v takih življenskih in zdravstven nih okoliščinah, da se more veseliti živ* ljenja, ter v svojem okviru srečna in za* dovoljna gojiti do nas čut hvaležnosti — ker smo ji odvzeli skrb za vsakdanji kruh in za prehrano mladičev. To bo ču* tila do nas, ako ji bomo nudili čim več prostosti v naravi, kamor pravzaprav spada, in ji bo naša domačnost ne zo* perna jetnišnica marveč prijetno pribe* žališče; na verige priklepamo le najne* varnejše zločince.
Mlada žival (teleta) se mora veliko gi* bati v svežem, magari še tako mrzlem zraku in ne biti že kot nekoliko tednov staro tele privezano k jaslim. To je za* kon narave in nevem zbog kake kulture je nastala naravnost bedasta in za žival kakor za gospodarja enako škodljiva navada privezovanja telet, kadar so v vsakem gospodarstvu na razpolago dvo* rišča, šupe, kozolci itd., kjer bi se žtivali ob vsakem vremenu lahko gibale. Proti mrazu je vendar žival že prinesla svojo obleko na svet in ji je hlev zato le za naj* večjo silo potreben. Da ponesnaži dvo* rišče ali da na vrtu preveč razhodi trav* no rušo ali morebiti poškoduje neza* dostno zavarovano drevesce, — ampak dragi moj, vsaj žival tudi predstavlja gospodarsko vrednoto in svojih pljuč, ter svojega telesa ne more zadovoljivo razviti drugod kakor ob gibanju v prosti naravi. Teletu, prikljehjenemu k jaslim se mora pristuditi življenje in ni čuda, da telici odnosno kravi manjka pozneje vsaka živahnost za proizvajanje mleka.
Često slišiš »tele ima uši«. Privezano
k jaslim, krmljeno in napojem v hlevu, dan za dnevom v lastnem blatu, — mar je čuda, da do'bi uši? V naravi ga veter okrtači, dež opere, solnce osuši, — skrbi v hlevu tudi ti tako za snago njegovega telesa, ne zadostuje le krma in voda za napajanja, da lahko smatraš žival za zadostno ogleštano. Isto velja tudi za kravo, če naj obilno molze: ali paša ali pa v hlevu vsaki dan okrtačiti (ne ostre* glati!), ter nato z volneno ali z vlažno cunjo zbrisati; prhljaj; žival diha skozi kožo, zato moramo vzdržati kožo vedno snažno in prosto prhljaja, če naj more zrak prodirati skoz njo in v čim večji meri kisikati (sežigati za raztapljanje) krmske snovi v prebavilih in s tem žival usposobiti za proizvodnjo več mleka; z rednim enkratnim okrtaeenjem krave na 'dan se glasom poskusov zviša mnoi* žina mleka za 3 do 6%, toraj za okroglo V2 litra na 10 1 mleka. Krtačenje živine se vrši z rodko*ščetinasto krtačo po ju* tranji molži.
Glasom poskusov v Hoornu na Ho* landskem so krave pri količinsko in ka* kovostno enaki krmi dale na paši za 20% ali na 10 litrov mleka 2 litra mldka več nego v hlevu. Ta povišek se more pripisovati na rovaš gibanja, boljšega zraka in več svetlobe, ki je živali na paš* niku na razpolago. V zimskem času ali čc sem po danih okoliščinah prisiljen na rejo v hlevu, moram zato s pomočjo zračnikov nuditi živini vedno svež zrak, s pomočjo velikih oken obilo živahnost povzročajoče, presnavljanje v telesu pospešujoče in hlev razikužujoče solnčne svetlobe, ter s pomočjo vprege ali. spuš* Čanja na dvorišče ali vrt priliko, da se vsaj V2 do 1 uro nagiblje, stelovadi. Smrad iz blata in scaline od živine, ter izdihani ogljik sta strup za žival in se morata po odvajalnih zračnikih sproti odvajati iz hleva; po dovajalnih zračni* kih pa mora prihajati vedno v hlev kisik
iz svežega zraka, brez katerega telo sploh dobro delovati ne more; znan je primer iz Nemčije, ko je v sicer enakih razmerah umestitev zračnikov zvišala množino mleka za 483 litrov na leto in kravo ali za povprečno 1.3 1 na dan. Svet« tloba pride do vse svoje veljave le, če hlev vsaj 2 krat na leto prebelimo, spo« mladi ob prehodu na pašo in v jeseni pred prehodom na zimsko krmljenje; tudi ne pozabi, da je okna treba redno omivati, če naj dosežejo svoj namen in povzročijo pri živalih ono ognjevitost, ki je za tvorbo mesa ali mleka potrebna.
Stvari, ki se naši ljudje ponekod naj* bolj bojijo je zimski mraz; poznam pri? like, kjer se družinska soba vso zimo ne zrači in hlev skrbno zapira — da ne pri« de notri mraz. Ovce s svojimi kožuhi, ki bi pravilno spadale vso zimo vun na mraz, natrpajo v majhni ograji v enem kotu hleva, v drugem kotu umestijo enega ali več kočov s prašiči, vsa okna ali line in vse špranje skrbno zatlačijo s slamo ali s cunjami, vse, da bo hlev bolj gorak; ko stopiš v tak hlev, te kar nazaj pahne nekak gorkoi«v,lažen, z a« monijakom iz gnoja in glivicami pre« nasičen, skrajno škodljiv zrak — tudi žival se v njem bori le za življenje, ni« kar da bi se mogla zanimati za dobro mlečnost. Zavedaj se, da je slab zrak zdravju ljudi in živine veliko bolj ne« varen in da v hlevu povzroča veliko večjo gospodarsko škodo nego morebitni mraz in da je zato tudi v najhujši zimi redno zračenje hleva potrebno. Najugod« nejša toplota za mlečnost in za tvorbo mesa in za zdravje živine je 12—15° C, torej bolj hladno nego v sobi; toplota sme pasti skoraj na ničlo, ne da bi mno< žina mleka padla ali se porabilo več kr« me; ne sme se pa dvigati nad 16° C, če naj se zrak preveč ne onesnaži v škodo zdravja živine. Nasprotno pa je nevarno zdravju živine (driska, splavi) in slabo za mlečnost napajanje z ledeno«mrzlo vodo ali krmljenje s prav mrzlo krmo pozimi; ako se krmi le s suho krmo, je živali v polni mlečnosti potrebno 50—601 vode na dan, ledeno«mrzle vode pa pri najboljši volji ne more veliko spiti, zato
se krma slabo izkoristi in mleka bo manj; tako krma kot napajalna voda se mora naj prvo navzeti toplote v hlevu (vsaj 12° C) predno se živini poklada, — na vodo odnosno na skupne vaške na« pajalnike se jo žene (osObito krave) le v svrho izprehoda potem, ko je bila ži« vina v hevu nakrmljena in napojena.
Bolj nevarna nego mraz je za mlečnost krav vročina. Le ta more povzročiti ne le, da množina prav znatno upade, marveč tudi, da prihaja mleko že iz vimena na« pol sesedeno, polno kosmičev. V naših izvenplaninskih in poleti zelo vročih kra« jih mora biti zato prva skrb živinorejca poskrbeti kravam ob vročih urah dneva potreben hlad ali s senco pod drevjem in šupami na pašniku ali z vzetjem krav v zadostno zračen, morebiti navlasčen poletni hlev. Uredbo hlevov in hlevsko rejo je v bolj gorkih krajih z veliko večjo resnostjo' pretresati negO' v sever« nih, bolj hladnih pokrajinah; hlev na jugu mora biti bolj visok in bolj prosto« ren, ter opremljen z več in smotrenej« šimi zračniki, če naj se živina v njem dobro počuti; zbog večje gorkote se gnoj na jugu hitrejše razkraja, pri tem raz« krajanju nastajajoči plini bolj dušijo živino in zato bolj zmanjšujejo množino mleka pri kravah v hlevu — vse tako« zvanc hlevske reje (več gnoja, enolič« nejša krma, zato baje več prirastka na teži in več mleka) razblini vročina juga v nič ali celo v škodo, ako ne razpolagaš s prav posebno snažnimi, zračnimi, hlad« nimi, navlaščnimi hlevi za poleti.
Zmerna vprega krav ob hladnih urah dneva, mlečnosti ne škodi, ako so živali primerno krmljenje (krepilna krma oso« bito zmes zdroba iz ovsai, graha in otrobov). Mlečna množina včasih neko« liko upade, zato pa se zviša tolščobnost in suha snov mleka. Naporno delo ali ob hudi vročini pa vedno zmanjša ne«le množino mleka, marveč je slednje še zelo vodeno in sirasto. Ako s kravami opravljamo vsa poljska dela (oranje itd.), jih je ob delu krmiti le suho (deteljno ali travniško seno), kajti prežvekova« nje velikih mas zelene krme ali paše jih slaibi in utruja; vendar se ne sme kar
čez noč preiti iz ene krme na drugo, marveč je potrebne prehode iz zelenega na suho ali iz suhega na zeleno izvršiti le počasi v razdobju 2 do 3 tednov.
Higijena živine zasleduje namen oh ras niti telo živali čim bolj enakomerno zdravo, usposobljeno' proizvajati naj* večje količine mleka ali mesa. Čim bolj se žival giblje v prosti naravi, tem bolj zdrava ostanejo njena pljuča in životne mišice, ne pa vselej njena prebavila in koža; driska n. pr. nastopa na paši in v hlevu, muhe in brenclji vseh vrst dra* žijo žival doma in na pašniku, v mokrih letih nastopa metljavost v dolinah in tudi na planinah. Proti driski (preredkim odpadkom) imej vedno na razpolago suho krmo (seno, slamo) ali zapirajoče kokosove oljne tropine in pšenične otro* be doma in na planinah; tudi na teh sled* njih je vedno zbirati letos seno za pri s hodnje leto, kajti driska vedno zmanjša mlečnost. Muhe je okrog doma z vso resnostjo zatirati z muholovnim papir*
jem (2 dela kolofonije, 1 del terpentina in 1 del olja ali 7 delov smole, 3 ddle olja in nekoliko trepentina skupaj raz* topiti in na 1M> kg tega kleja 1/2 kg slad* korne gošče, ter s tem namazati papir), s primesjo 1—2% galuna med apnom za belenje, ter z iskanjem mušje zalege (navadno po 100 jajčkov ali črvov na enem kupu) in polivanje iste s kropom na gnojiščih; predno gre živina spomladi na pašo je vestno preiskati kožo vseh živali in iztisniti ter uničiti morebitne ličinke brenclja (zolja) iz kože, če naj ima živina na paši mir pred njimi; brez truda ni uspeha in mušja nadlega po* vzroča upadek mleka in prirastka. Ku* hinjsika sol je potrebna v želodcu pri prebavi in v črevah deluje razkuževalno, zato bolj ali manj uničevalno tudi na metljaje; dajati jo je živini vsaki dan iz roke ali v obliki lizalnih kamnov na prosto razpolago, kravam navadno pred vsako molžo, da nam jo takoj poplačajo z več mleka.
Vinogradništvo in kletarstvo
Kako podaljšamo trajanje kolov.
Ponekod so zelo dragi koli in stebriči, ki jih rabimo v vinogradih. Za marsika* terega vinogradnika predstavljajo pre* cejšen izdatek. Kako bi podaljšali traja* nje teh kolov?
Hrastove in akacijeve kole in stebriče olupimo in s tem že izdatno povečamo njibovo trpežnost. Še bolj pa jo poveča* mo, če jih pripravljamo po enem nastop* nih navodil:
Kuhanje v katranu.
Ta način je ponekod zelo udomačen. Suhe kole kuhamo v katranu kake 3 ure, in sicer pazimo, da je premočen od ka* trana ves oni del kola, ki pride v zemljo in vrhu tega še vsaj ena ped nad zemljo1. Kolje rabimo takoj, ko se je posušilo. Kolje pripravljeno na ta način bo trajalo vsaj še enkrat toliko, kot navadno.
Prepajanje z modro galico.
Ta način se tudi vedno bolj udoma* čuje. V to svrho rabimo posodo, v ka* teri navadno pripravljamo raztopino modre galice za škropljenje. Na 100 li* trov vode vzamemo 5 kg modro galice (brez apna) in v tako pripravljeno raz* topino vtaknemo kolje 30 cm globoko. Modra galica začne lezti po kolu navz* gor in ko je zlezla do polo vice kol j a, vza* memo kolje iz raztopine (še boljše bi bilo, če bi galica pronikla po celem ko* lu). Če je postavljena posoda z raztopino na veternem ali solnčnem kraju, bo to opravilo šlo zelo hitro od rok. Nato naj se kolje posuši.
Ker stavijo pri nas kolje v zimskem času, skoraj vedno pred pomladjo, lah* ko uporabimo ostanek raztopine za škropljenje sadnega drevja, predvsem
breskev. Seveda moramo prej dodati so? razmerno količino apna. Z modro gali* co prepojeno kolje traja navadno trikrat toliko, kot neprepojeno.
Prepajanje s karbolinejem.
Suhe kole kuhamo skozi dve uri v karbolineju, v katerega smo potopili ko* 1 je 40 cm globoko.
Pripravljanje kolja s karbolinejem pa je precej drago in tudi drugače ni pripo* ročljivo, ker dobi grozd je in potem vino poseben duh po njem, če smo rabili ko* ljc takoj, ko smo ga prepojili. S karbo« Iinejem prepojeno kolje moramo vsaj eno leto sušiti, predno ga rabimo. Tako kolje pa traja zelo dolgo, vsaj petkrat toliko, kot navadno.
Iz zgornjega sledi, da kaže v naših krajih uporabljati predvsem prva dva načina, in sicer kuhanje kolja v katranu in pa prenajanje z modro galico.
Vinske tropine kot živalska krma.
Pred vojno so bile skoraj vse tropine uporabljene za žganjekuho, nato so jih pa večinoma vrgli na gnoj. V zadnjem času se godi isto, ker se tudi sedaj sko* raj vse tropine uporabijo za žgan jeku* ho, nato pa tudi večinoma končajo na gnojišču. Ponekod pa jih uporabljajo za krmo.
Računajo, da predstavljajo tropine približno 40% vrednosti srednjega sena. Umljivo je, da so nežgane tropine bolj* še in za krmo več vredne kot pa žgane.
Nežgane tropine vsebujejo: dušična* tih snovi (beljakovin) 4.28%, maščobe 3.01%, ogljikovih vodanov 19.06%, lese* nine (celuloze) 8.23%, alkohola 6.50%, vode 57.20%.
Žgane tropine pa vsebujejo: Dušična* tih snovi 4.16%, tolšče 1%, ogljikovih vodanov 17.86%, lesenine 8.13%, alkoho* la sledovi, vode 73.75%.
Ker ne vsebujejo' tropine nobenega strupa in tudi ne drugih škodljivih sno* vi, jih lahko brez skrbi uporabljamo za
krmo. Če pa jih hočemo dobro izrabiti, moramo žival najprej priučiti tropinam, kar napravimo, če začnemo krmiti živali najprej majhne količine tropin, pozneje po količino povečamo. Popolnoma pa jih izrabimo, če krmimo živali istočasno s tropinami katero močnih krmil, bodisi otrobi ali oljnate pogače. Tropine krmi* mo v splošnem tako, kot rezanico. Kr* mo nekoliko zmočimo z vodo.
Glede količine pa velja sledeče: Konji, mezgi, goveja živina naj ne dobe več kot 10 kg tropin dnevno, ovce in koze 2 kg, prešiči 2 kg. Te količine veljajo za ne* žgane tropine, pri žganih lahko poveča* mo količino tudi na dvakratno množino, razen pri konjih in mezgih. Večje količi* ne pa lahko povzroče vnetja v preba* vilih.
Iz tropin napravimo lahko tudi ensila* žo, to je okisano krmo. V to svrho vlo* žimo tropine v betonirano jamo, lahko pa tudi v lesen bedenj. Tropine dobro stlačimo (z nogami), pri čemur pazimo, da so posebno dobro stlačene ob more* bitnih vogalih in stenah. Vrhu tropin denemo nekoliko slame, nato pa vse sku* pa j dobro1 pokrijemo z zemljo. Najbolj* ša je ilovica, s katero zamažemo tudi vse razpoke, ki bi morebiti nastale. Na ta način dobimo sladko ensilažo, ki na* stane vsled alkoholnega vrenja.
Prednje pa velja samo za nežgane tropine. Če pa smo iz tropin napravili petijot ali smo jih žgali, moramo med posamezne plasti tropin potrositi neko* liko soli, in sicer 1 kg soli na vsakih 100 kg tropin. Zemlje oziroma ilovice mora biti vsaj 30 cm, ker drugače nc dosežemo dovolj velikega pritiska na tropine, ki mora znašati okoli 10 q na vsak štiri* jaški meter. Pritisk lahko dobimo tudi s polaganjem kamnja. V tem slučaju je lahko zemlje oziroma ilovice manj, nato pokrijemo zemljo z deskami ali s plohi, oteženimi s kamenjem.
Tropine kot krma bodo posebno do* bro došle letos, ko vlada posebno v vi* norodnih krajih precejšnje pomanjka* nje krme.
		
	Sadjarstvo	
Sadjarstvo v brdnatih legah Romagne.
Drugi dan, sobota dne 10. septembra, je bil določen za ogled sadjarstva v brd* natih legah okoli Imole. Udeleženci, ki so bili sami večinoma doma iz podobnih brdnatih krajev, so se tukaj največ nau* čili. Primerjati so mogli kmetijstvo in sadjarstvo dveh zelo si podobnih po« krajin. Udeleženci so mogli tudi ugoto* viti, da je smer, započeta v sadjarstvu naših krajev, edino pravilna in da se na* še sadiarstvo mora razviti v pravo sad* jarsko obrt.
Vsak udeleženec, ki se je vrnil domov, je pripovedoval svojim o videnih čude* žih v Romagni, kjer je zemlja blagoslov« Ijena od Boga in posvečena od znoja lju* di. Na povratku je izjavil marsikateri udeleženec, ki šteje že precej križev: »Žal, da nisem tega videl nred 20 leti.« Mlajši udeleženci naj si take izreke za* pomnijo in jih upoštevajo:
Smo že omenili (glej Gosp. list od sep* tembra stran 173), da je zasluga g. prof. Alojza Vivarelli*ja, ravnatelja srednje kmetijske šole v Imoli, če je ta dan tako poučljivo izpadel in hvaležni smo njemu kakor tudi vsem vljudnim voditeljem.
Obisk obrata grofov Pasolini v Montericco d’ Imola.
Vodstvo je imel g. Gaiba, tehnični vodja srednje kmetijske šole. Obiskali smo predvsem veliki obrat grofov Paso* lini. Obrat meri 211 ha (okoli 600 njiv). Po posestvu nas je vodil oskrbnik g. Ca* stellari.
Gojenje breskev v brdnatih legah.
Najvažnejši panogi tega gospodarstva sti trtoreja in sadjarstvo, v katerem zo* pet prevladuje gojenje breskev. Med drugim smo mogli občudovati 5 ha obse* gajoč nasad breskev, starih 8 let. Celo* ten nasad se nahaja na brdnatih tleh. Gojene vrste so sledeče: Amsden (praj*
zovke), majev cvet (Mayflower) in Triumf. Drevesa so zasajena v peteroo* ku na razdalji 4Vž m. Srednji pridelek znaša 35 kg sadu na drevo. Saditveno gnojenje obstoji v 800 gr kurjega peri* lijaka na drevo. (To gnojilo se izdatno uporablja v sadjarstvu v Romagni). Kurji perinjak obstoji iz kurjih per, ki sc jih dobiva pri veletrgovcih s kuretino. Iz Romagne se namreč izvaža zelo mno* go zaklane kuretine. Kurji perinjak je dušičnato gnojilo, ki deluje polagoma (kot razpada perje) in je zelo primerno gnojilo za sadno drevje. Pri sajenju do* dajo kurjemu perinjaku še 150 gr torna* ževc žlindre in 75 gr kalijeve soli na drevo, poleg izdatnega gnojenja s kom* postom. Proizvajalno gnojenje se pa iz* vrši vsaki dve leti z 700 do 800 gr kur* jega perinjaka in z zelenim bobovim gnojenjem (podorjejo še rastoči bob), dopolnjenim s superfosfatom, navadnim lesnim pepelom in kalijevo soljo. (O* pomba: Razlikujemo saditveno in proiz* vajalno gnojenje. Pod prvim razumemo gnojenje pri saditvi dreves, pod drugim pa gnojenje, ko drevo že rodi.)
Zeleno gnojenje.
Bob sejejo septembra meseca, potem ko so zemljo nognojili s sunerfosfatom in kalijevo soljo. Rastoči bob podorjejo koncem marca, to je prej kot začne drevje poganjati. Dolgoletne izkušnje so dokazale, da se na ta način doseže najlepše uspehe. Zeleno gnojenje se bi moralo razširiti tudi pri nas, posebno v brdnatih delih dežele, kjer je na razpo* lago malo hlevskega gnoja in kjer ie te* žaven, oziroma zelo drag prevoz hlev« skega gnoja. Priporočamo zeleno Snoje* nje posebno za trte in sadno drevje.
Zet eno obrezovanje breskev.
Brez obrezovanja dreves, posebno ze* lenega obrezovanja, si ni mogoče misliti obrtnega sadjarstva, posebno ne gojenja
breskev. Na posestvih, o katerih govori* mo se začne zeleno obrezovan je breskev že sredi meseca maja in se ponavlja vsakih 10 do 15 dni. Predvsem odstra* nijo lesene paganjke: S 15. junijem se začne vršičenje (pinciranje). Začetkom julija, to je potem, ko so breskve vrste Amsdcn že zrele in pobrane, se začne temeljno obrezovanje dreves. Na ta na* čin sc ohrani drevesa vedno čvrsta, ki tudi redno rodijo. Tudi tu poznajo točo ravnotako kot pri nas, a kljub temu se gojenje breskev vedno bolj širi. Nasadi v Montericco so bili ravno letos obiskani od te šibe in g. Castellari nam je pokazal obrezovanje, katerega so izvršili takoj potem, ko jih je nesreča doletela. V suš* nih letih se mora zelo paziti pri zelenem obrezovanju in letos se sploh ni izvršilo.
Borba proti škodljivcem.
V zinskem času poškrope navadno vsa drevesa z raztopino modro galice. Mno* gi kmetovalci pa rabijo mesto modre galice zeleno galico, ki je cenejša. G. Silimbani, upravitelj pri družini Tozzoni pa nastopa v zimskem času proti zaje* dalcem na breskvah na poseben način, in sicer poškropi v novembru in v mar* cu drevesa z 4—5% raztopino zelene galice in potrebnega apna ali pa z razto* pino mešanico 3% zelene galice in 2/0 modre galice. Uspehi so zelo zadovoljivi.
Poleg škropljenja proti raznim škod* dljivcem se bore tudi proti plesni (oio* dium, Sphaerotcca pannosa) in sicer ta* ko kot pri trtah, to je z čistim in rafini* ranim žveplom. Takoj, ko je sad dosegel debelost lešnika, začnejo žvenlati. pre* stanejo pa približno 15 dni pred dozo* ritvijo sadu. Z žveplanjem se bolezen onemogoči in zdravi. Žvepla se pa ved* no takoj po dežju ali kadar se napravi megla in sicer ne žveplajo samo sadu, temveč tudi liste.
Gojenje slive Rurbank na posestva grofa Tozzoni.
Na tem posestvu smo si ogledali po* leg breskovih nasadov tudi velik nasad Burbankovih sliv. Upravitelj posestva
nam je rekel, da je v resnici zadivljen nad slivami vrste Burbank. Tudi v brd* natih legah daje zelo visoke pridelke in niso redki pridelki od 50 kg na drevo, eno drevo je dalo celo 62 kg: srednji pri* delek pa znaša 30 kg na drevo. Slive Burbank so vedno visoko cenjene in le* tos sc jih je celo dražie prodalo kot bre* skve zgoraj omenjenih vrst. Slive Bur* bank goje v obliki kozarca na 1 m viso* kem deblu. Cepijo jih na mirobolano (divja češplja). Sliva Burbank ljubi predvsem zavetne lege. Proti mravljam jo je potrebno čuvati s pasovi in lepilom Tree Tanglefoot. Vsi nasadi, katere smo si ogledali, so bili v zimskem času po* škropljeni z raztopino zelene galice.
Na posestvu Tozzoni smo videli neko breskev, ki je 70 let stara in g. upravitelj nam je zatrdil, da jamči za to starost. Taka starost pri breskvah pa je redkost.
Gojenje poznih breskev.
Na posestvu dr. Mambrini v Imoli smo si ogledali zanimive nasade poznih breskev, kot je vrsta Brunell (po prof. Molonu odsvetovana vrsta) in Venerin sesec. Ugotoviti pa smo mogli, da je sad hudo trpel vsled suše in da se je komaj začel popravljati po blagodejnem dežju.
Zaključek.
Iz poučnega izleta v Romagno smo uvideli, da pri nas nastavljeni nasadi breskev popolnoma odgovarjajo našim upom in da se bo naše sadjarstvo viso* ko dvignilo, če bo sledilo smerem, ki smo jih začrtali v tem listu. Naši najboljši nasadi — žalibog še majhni — nimajo prav nič zavidati glede razvoja in iako* sti onim iz imolske okolice. Veliki na* sadi breskev in sliv v okolici Imole pa morajo osrčiti naše sadjarje, da poveča* jo sedanje nasade in da sc ravnaio po navodilih razumnega sadjarstva. Upe* 1 jati je potrebno predvsem poletno oko* pavanje, zeleno obrezovanje, odvračalno borbo proti boleznim in škodljiv* cem ter pomnožiti in dopolniti gnojenje.
P. Vallig.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Prva državna žitna razstava.
V nedeljo, dne 9. oktobra je bila ot* vor jena v Rimu prva državna žitna raz* stava. Pre_d otvoritvijo so bile razdelje* ne nagrade kmetovalcem, ki so se poseb* no izkazali v »bitki za žito«. Med drugi* mi se nahaja tudi en kmetovalec iz vi« dcmske pokrajine, ki je dobil 10.000 lir.
Ob ti priliki je držal načelnik vlade Mussolini znamenit govor, v katerem sc je dotaknil vseh vprašanj, ki so v nepo* srednem stiku z žitorejo. Kljub temu, da ni žitoreja odločilnega pomena v gospo* darstvu naših krajev, je vendar potrebno in koristno seznaniti se z glavnimi misli* mi iz govora načelnika vlade.
Vreme v prošlem žitnem letu.
Vreme je nagajalo jesenskim setvam, tako, da so v mnogih provincah zelo za« kasnele, v nekaterih pa celo bile onemo* gočene. Obilni dež ni dovolil poljskega dela. Zato sc je moralo sejati več jarega žita.
Kar pa je bilo preveč dežja v jeseni, ga je bilo premalo spomladi in ponekod je že koncem aprila začela pritiskati su* ša„ Posebno je pritisnila suša začetkom junija in trajala tri mesece.
Pridelek in cene.
Umljivo je, da v takih razmerah ni moglo žito dati velikega pridelka. Ven« dar pa ni pridelek tako maihen, ker se je pridelalo v celi državi okoli 55 mi* ljonov q. Gotovo je, da bi bil pridelek mnogo manjši, če se ne bi kmetovalci držali in izpolnjevali navodil, ki jih je dalo vodstvo za »bitko za žito«. »Bitke za žito« pa ni mogoče dobiti v enem le* tu, potrebna je potrpežljivost in trud več let. Človek mora napraviti vse, kar je v njegovi moči. Sem snada tudi vpra* sanje namakanja in ureditev gozdov. Z drevesi, ki so bila zasajena in ki še bodo zasajena se bodo tudi klimatične razme* rc spremenile. V Marcha trcvigiana sc
sedaj končuje veliki kanal Zmage, ki bo zalival polja 35 občin. Te občine bodo tako očuvane pred morebitno sušo.
Kot so cene vsem predmetom padle, tako so padle tudi cene žitu. Padec ccn pa jo le navidezen, ker če se ccne v pa* Pirnatih lirah spremene v zlate lire, vi* dimo, da so cene precej visoke, in sicer višje kot pred vojno in vse do leta 1924, enake cenam leta 1925 in nižje samo onim iz leta 1926.
Da pa vlada priskoči na pomoč kme* tijstvu, ki je posebno udarjeno' vsled porasta vrednosti lire in vsled padca cen kmetijskim pridelkom, posebno žitu, je vlada dovolila različne olajšave.
Pogled v bodočnost.
Kmetijstvo se ugodno razvija edinole pri stalni vrednosti denarja. Padanje in naraščanje vrednosti denarja je špeku* lacija in opravilo špekulantov, med ka* tere ne spada kmetovalec, ki je najres* nejši sloj. Culi so se glasovi, da bodo kmetovalci zanemarjali sejanje žita in da se ne bodo držali navodil in pravil, ki jih zahteva moderno gospodarstvo. Iz poročil provinci j alnih oblasti pa sledi, da kmetje sicer trpe vsled gospodarske krize, da gredo pa po celi Italiji resno za svojim opravilom, ker vedo, da jih bo rešilo edino njihovo lastno delo.
Ker se ni potrebno bati spreminjanja vrednosti lire, naj vsakdo pridno del!a in trud ne bo zastonj. Kmetovalci naj si vzamejo za zgled one, ki so sc v »bitki za žito« izkazali in dobili lepe nagrade.
(Najvišia nagrada je znašala 100.000 lir, ki so bile izplačane posestnikom — bratoma Lazzari.)
Nagrada 100.000 lir.
Na drugem mestu poročamo, da sta dobila brata Lazzari 100.000 L nagrade, ker sta izšla prva iz tekmovanja za naj* višji pridelek žita. Pridelala sta namreč 50.28 q zrnja na ha. Na kosu zemljišča
od 10 ha sta pridelala 502.80 q pšenice. To je 15 q pšenice na eno njivo. Kako je mogoč tako velik pridelek, kako sta bra? ta to dosegla?
Sejali so samo izbrana semena, in si? cer sta posejala polovico zemljišča z vr? sto »Ardito«, drugo polovico pa z vrsto »Montana«. Pšenica je bila sejana s se? jalko v dvojnih vrstah. Med dvojnimi vrstami je bila razdalja 20 cm, razdalja pa med temi dvemi vrstami 10 cm.
Gnojenje je bilo zelo obilno, in sicer: Ob setvi so raztrosili na vsak ha 10 q superfosfata, 3 q žveplenokislega kalija (višjeodstotna. kalijeva sol — navadno 50%), 3.5 q apnenega cianamida. Spo? mladi so potrosili vrhu vrste »Ardito« še 1.5 q čilskega solitra, vrhu vrste »Mentana« pa 2.40 q.
Ali pa se je vse to tudi izplačalo? To je najvažnejše vprašanje! Vzemimo svinčnik in računajmo:
10 q	superfosfata	a	28.— L	L	280.—
3 q	kalijeve soli	a	120.— L	L	360.—
3V2	q cianamida	a	90.— L	L	315.—
2 q	čilskega solitra	a 150.— L	L	300.—
skupaj L 1255.—
Če računamo pridelano žito po ceni 120 lir za q, je potrebnih IOV2 M žita za plačilo umetnih gnojil. Ker pa sta brata Lazzari pridelala celih 30 q na ha več kot okoliški posestnaki, sta imela na vsak ha približno 2500 lir čistega dobička. Stro* šek se je izplačal trikratno, kar pred? stavi ja pač zelo lepe obresti.
Enako je v splošnem z vsemi umetni? mi gnojili: enkratni strošek nam je po? vrnjen trikratno. To nam bodi v merilo.
Umljivo je, da je bila tudi drugače zemlja dobro obdelana. Pšenica je bila tudi vpleta, kar je bilo tudi mogoče pri zgoraj omenjeni razdalji dvoinatih vrst.
Pozno zorenje paradižnikov.
Še v oktobru najdemo večkrat para? dižnike, ki nočejo spremeniti barve, ki nočejo porudečiti. To so sadeži zadnjega cvetenja. Če je vreme lepo, sadeži spre? mene barvo, če pa je vreme sitno, to je če
začne dež in mraz, sadeži segnijejo. Te? mu se pa lahko ubranimo na ta način, da odrežemo rastline z visečimi paradižniki in razprostremo rastline v zavarovanem in suhem kraju (če le mogoče na solnčni strani) po suhi slami. Sadeži bodo še vedno srkali hranivo iz rastlin in pola? goma bodo dobili tudi barvo.
Prenos zelenjave v areoplanih,
Areoplan ni danes v porabi samo za hitri prenos ljudi in pošte, temveč tudi za hitri prenos zelenjave. Seveda se iz? plača samo za dragoceno zelenjavo, kot so šparglji, jagode itd., predmeti, ki se kmalu pokvarijo oziroma zgube vslcd dolgotrajnega prevoza mnogo na vkus? nosti. Reden prevoz zelenjave z areopla? ni je vpeljan med Francijo in Londonom ter Hamburgom in Kopenhagnom. V A? meriki med Kalifornijo in Florido in mnogimi mesti.
Moka iz soje,
Soja je stročnica podobna fižolu in moko iz soje uživajo Japonci in Kitajci že tisočletja. Pred vojno smo v Evropi poznali olje in oljnate pogače iz soje, moke pa ljudje niso vživali. Med vojno je prišla soja do časti in tudi po vojni se vedno bolj uveljavlja. V Italiji je napra? vila vojaška uprava poizkuse peči kruh iz sojine moke, uspehi pa še niso bili jav? ljeni. Je zelo mnogo strokovnjakov, ki so navdušeni za kruh iz sojine moke, mnogo pa jih je, ki so protivni. Sojina moka vsebuje mnogo beljakovin, ki so največ vredne pri vsaki hrani in izgleda, da v inozemstvu sojino moko visoko ce? ni jo in uživajo v obilni meri, ker tvor? nica v Žavljah pri Trstu ne more nikdar zadostiti vsem povpraševanjem iz ino? zemstva.
Kmetijsko zadružništvo na Danskem.
V letu 1926. je bilo na Danskem 1362 mlekarskih zadrug, 11 zadrug za izvoz masla, 47 zadrug za klanje prašičev, 700 zadrug za zbiranje in izvažanje jajc, 18 zadrug za izvoz živine, 1280 zadrug za nakup in razpečavanje krmil, 1535 za? drug za nakup in razpečavanje gnojil. In Danska je zelo majhna država.
Zadružništvo
D. Doktorič.
Nadzorstvo mlekarskih zadrug
Naše mlekarske zadruge so še v pol* nem razvoju in posebno pri tistih, ki so bile ustanovljene po vojni, vidimo m no* go veselja do napredka in razumevanje zadružnega duha. Večinoma pa opazuje« mo, da si voditelji sami o svojem pod* ročju, svojih nalogah in pravicah še niso popolnoma na jasnem. Posebno nadzor* niki večji del ne vedo, 'kako naj vrše svoj posel. Zato naj sledi tu kratko na* vodilo, kako si mislimo nadzorovanje pri naših manjših mlekarskih zadrugah.
Zakon o nadzorstvu.
Najprej moramo ugotoviti, kaj določa zakon. O nadzorstvu govorita §§ 24. in 25. zadružnega zakona od 9. aprila 1873 d. z. št. 70:
§ 24. Zadružna pogodba (t. j. pravila) lahko načelstvu postavi ob stran nadzor* stvo, ki ga volijo zadružniki iz svoje sre* de; izključeni so člani načelstva. Posta* vitev nadzorstva se more vsak čas pre* klicati. — Če je postavljeno nadzorstvo, čuva nad poslovanjem zadruge v vseh področjih uprave, sme se poučiti o po* teku zadružnih zadev, vsak čas vpoglc* dati v njene knjige in spise in preiskati stanje njene blagajne. Kadarkoli uvidi potrebo, sme članom načelstva in urad* nikom odvzeti njih pravice, in sicer do* kler ne razsodi občni zbor, ki se mora čimprej sklicati; v tem slučaju bo nad* zorstvo potrebno ukrenilo, da se začasno posli nadaljujejo. — Nadzorstvo mora pregledati račune o posameznih poslov* nih dobah, zlasti letne račune, bilance in predloge o razdelitvi dobička, in poročati o tem vsako leto občnemu zboru. — Skli* cati mora občni zbor, če bo to zahtevala korist zadruge. — Člani nadzorstva jam* čijo za škodo, ki jo povzročijo z zane* marjenjem svojih dolžnosti.
§ 25. Nadzorstvo je pooblaščeno, vo* diti proti članom načelstva pravde, ki jih
sklene občni zbor. — V pravdah proti nadzorstvu zastopajo zadrugo pooblaš* čenči, izvoljeni na občnem zboru. Vsak zadružnik ima pravico, pristopiti na last* ne stroške kot intervenient v poprej omenjene pravde.
Izvrševanje nadzorstvenega posla.
Posamezen član nadzorstva načeloma ne uživa nikakoršnih pravic, ampak pra* vice nadzorovanja pristojajo le celotne* mu nadzorstvenemu odboru. Posamezen nadzornik pa more biti za gotove posle, določeno' področje ali pa tudi za splošno nadzorovanje od nadzorstva pooblaščen. To> pooblastilo mora v takem slučaju iz* ha jati iz zapisnika seje nadzorstva.
Svojo nalogo izvršuje nadzorstvo nam* reč v sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzorstva, katerim isti predseduje. Pri sejah mora biti vsaj večina nadzornikov navzoča, da morejo veljavno sklepati. Če pravila o tem kaj posebnega določajo, se je trdba držati pravil.
O sejah nadzorstva se vodijo zapisni* ki, ki morajo vsebovati:
1. dan, kdaj se je seja vršila,
2. imena navzočih nadzornikov,
3. o vsaki točki, o kateri se je govorilo, kratko a točno poročilo o poteku raz* prave in na koncu vsake točke posebej natančno besedilo sklepov.
Posebna važnost naj se polaga na skrb* no napisovanje sklepov, ker so ti sklepi v gotovih slučajih legitimacije članov nadzorstva, in predvsem pa radi odgo* vornosti, ki jo nosijo.
Pod zapisnik, naj se podpišejo vsi nav* z oči.
Zapisnike je treba vpisovati v knjigo zapisnikov, ki mora biti kolkovana. Kol* kovanje sc izvrši s prilcpljcnjem kolka
10.	stotink na vsako polo (na vsako četrto stran). Kolke mora pa uničiti s prepeča* tenjern registrski urad (ufficio registro). Jasno, da se mora knjiga predložiti temu uradu popolnoma nepopisana.
Pri nekterih zadrugah zapisujejo za; pisnike sej načelstva in nadzorstva ter občnih zborov v isto knjigo. Druge ima* jo zopet za vsako svojo posebno knjigo. To je pač odvisno od tega, ali so seje več ali manj pogoste, razprave krajše ali dalj; še. Kar velja za vse knjige, velja tudi o teh: Naj ne bodo prepotratne, a vendar čedne, vezane in takšne, da zadostujejo vsaj za eno poslovno dobo.
Kaj mora nadzorstvo nadzorovati?
Med najlažje posle nadzorstva spada pregled blagajne. Sicer je pri naših mle; karnah večinoma navada, da mesečno ves denar porazdele, tako da smatra nadzor* stvo pregledovanje blagajne kot nepo; trebno. Temu pa ni tako. Prav pri tem se da marsikatera nepravilnost izslediti. Doseči moramo pri vseh naših, tudi naj; manjših, zadružnih podjetjih, da se bo denar zadruge vestno hranil in da bo los čen od zasebnih žepov. Zato naj pride včasih nadzorstvo nenapovedano k bla; gajniku in naj zahteva od njega, da po; kaže gotovino. To naj se zgodi med me; sečem, pred razdelitvijo denarja, in sicer vsaj štirikrat v letu. Naj se to povsod in vselej izvršuje, ne šele, če nastane sum, da blagajniško poslovanje ni v redu. Za; kaj? Če se splošno ta navada vpelje, ne bo to nikakor znamenje nezaupanja, za kar naši blagajničarji to radi smatrajo, ker niso na to navajeni. Izročeno goto; vino naj nadzorstvo vestno prešteje in naj si napiše, koliko gotovine so našli. Potem naj zahtevajo blagajniški dnev; nik, seštejejo dohodke in izdatke, druge odštejejo od prvih ter tako ugotove, ali odgovarja razlika med dohodki in izdatki sešteti gotovini.
Pri tej priložnosti bodo mogli obenem ugotoviti, kako vodi blagajničar blagajs niško knjigo. Na to je treba polagati ve; liko važnost in odločno in brezobzirno zahtevati vzorno točnost, vestnost in na; tančnost. Vpisi se morajo izvrševati sproti in morajo do stotinke odgovarjati resnici.
K vsaki postavki izdatkov mora bla; gajničar pokazati pravilno pobotnico ali potrdilo, oziroma se izkazati, da je ravnal
po navodilih načelstva. Če se sklicuje na naročilo načelstva, mora to biti razvidno iz sejnih zapisnikov, drugače izdatek ni opravičen. Če se nadzorstvo prepriča, da blagajničar ni kos svoji nalogi, ali da je nemaren, naj zahteva od načelstva, da poveri ta posel bolj vešči ali vestnejši osebi. Blagajniški dnevnik mora biti kol; kovan, kakor sejni zapisniki (glej zgo; raj!).
Naša Zadružna zveza je vpeljala in za; ložila za naše mlekarske zadruge poseben razdelnik. Če ga pravilno izpolnujejo, se ob koncu leta s pomočjo te knjige z lah; koto sestavijo bilance, ki prizadevajo našim mlekarnam toliko truda. Naj nad; zorniki povsod zahtevajo, da se ta knjiga vpelje in da jo vodi vešča oseba sproti, da ne bo ob zaključku računov ne toliko sitnosti niti toliko prepirov.
Pregledajo naj vse račune in zapiske, ki se tičejo mesečnega razdeljevanja de; nar ja in drugih gospodarskih poslov, po; tem vse knjige, ki jih mora imeti zadruga, imenik članov, pristopnice, zapisnike. Tudi glede teh knjig velja, kar smo rekli o blag. dnevniku. Pri vpisovanju je treba zahtevati vzorno točnost, vestnost in na; tančnost, vpisi se morajo izvrševati spro; ti in morajo odgovarjati resnici. Glede imenika članov in sploh glede članstva opozarjamo na naša članka »Ali je član; stvo vaše zadruge v redu?« (G. L. 1926/9) in »Zadružni delež« (G. L. 1925/7). Pri zapisnikih bo treba gledati na vse; bino, obliko (glej zgoraj, kar smo rekli o zapisniku nadzorstvenih sej) in na to, da so vsi podpisani. Vse knjige zapisni; kov morajo biti kolkovane, kakor smo zgoraj povedali.
Pri pregledovanju zapisnikov bodo pre; iskali, ali so se tudi sklepi občnih zborov, načelstva in nadzorstva upoštevali in izvrševali, če ne, bo treba zahtevati po; jasnil.
Prepričati se morajo nazorniki, ali se hranijo varno in v redu vse knjige, usta; novne in druge važne listine (pravila; sklepi sodišča glede ustanovitve, spre; membe pravil in imenovanja članov na; čelstva; potrdilo trgovske zbornice o pri; javi), vsi dopisi uradov, Zadružne zveze
in zasebnih trgovcev ter koncepti in preš pisi vseh lastnih pisem ali odgovorov (res šitev) na prejete dopise.
Svojo pozornost bodo posvečevali pro« štorom, v katerih je mlekarna, v kakšnem stanu se nahajajo, premičninam in strot jem, kako se skrbi za njih ohranjevanje, za snažnost, in iz teh svojih opazovanj bodo mogli sklepati, ali vrši mlekar skrb« no svoje dolžnosti. Ne smejo pozabiti, opazovati tudi, kako ravnajo člani načel« stva in mlekar s člani.
Najvažnejša naloga nadzorstva je pa pregled letnega obračuna, bilance in ras čuna zgube in dobička. Najprej morajo primerjati vsako postavko posebej z od* govarjajočimi postavkami knjig. Napra« vijo naj tudi kako poskušnjo, ali so kniige pravilno seštete. Kjer imajo raz« delnik v redu, je to zelo lahko. Ko so se prepričali da so knjige pravilno zaklju« čene in da so zaključki knjig pravilno prenešeni v bilanco in v račun zgube in dobička, morajo ugotoviti, ali odgovar« jaio ti zaključki tudi resnici. Tako se bo treba prepričati, ali je v resnici v blagaj« ni toliko gotovine, kolikor izkazuje bi* lanca, ali so dolžniki toliko dolžni, ko* likor je tam napisano, ali imajo upniki res toliko dobiti ali je vrednost nepre« mičnin, premičnin, strojev pravilno na« vedena. Kjer je večja zaloga sira, skute, masla, je treba pogledati, ali odgovarja v bilanci navedena svota tisti, ki so- jo ob koncu leta pri popisu zaloge ugotovili. Pripominjamo, da se mora pri vsaki za« drugi, ki ima kaj blaga v zalogi, 31. de« cembra vsakega leta popisati natančno vse blago, n jegova vrsta, teža ali množina in vrednost, v navzočnosti načelstva in nadzorstva. O tem popisu morajo sesta« viti natančen zapisnik, ki ga morajo pod« pisati in s tem za njegovo' resničnost jam« čiti navzoči člani načelstva in nadzorstva. Kjer so nadzorniki med letom marljivo zasledovali poslovanje zadruge in skrbeli, da so se napake odpravljale, tam ta na« loga ne bo pretežavna, tam bo nadzornik z mirno vestjo poročal občnemru zboru o poslovanju zadruge, kolikor spada v pod« roč j e nadzorstva.
Kdaj bo nadzorstvo nadzorovalo?
Najmanj štirikrat v letu mora imeti nadzorstvo' uradne seje, pri katerih jim bo' moralo načelstvo predložiti poročilo o poslovanju v preteklih treh mesecih. Če so si nadzorniki razdelili posle, bo mo« ral vsak seji poročati, kaj je opazil v svo« jem področju. Kdor je prevzel pregledo« vanje računov in knjigovodstva, bo po« vedal, ali je opazil kak nered ali ne in kaj. Kdor je dobil pooblastilo, da nadzoruje delovanje mlekarja, bo poročal o tem itd. Te naloge se bodo morale raizdeliti pač po potrebi in tudi po sposobnosti po« sameznih članov nadzorstva.
Važno je, da se poslovanje zadruge nadzoruje tudi izven uradnih sej. Razni pregledi se morajo večkrat izvrševati nenapovedano in nepričakovano. Načel« stvo in člani zadruge se bodo veselili ta« kega nadzorstva, katerih člani bodo s po« gostimi obiski in resnim opazovanjem do« kazali svoje zanimanje za prospeh skup« nega zadružnega imetja.
Ko pride revizor Zadružne zveze, mo« ra biti tudi nadzorstvo zastopano' pri pre« gledu, da podpre revizorja pri svojem poslu in mu da po potrebi pojasnila. Ob« enem imajo nadzorniki priložnost, opa« zovati, kako se postopa pri pregledovanju raznih panog poslovanja.
Splošne opombe.
Iz povedanega bo vsakemu jasno, da nadzorstveni posel nikakor ni tako eno« staven, kot bi si morda kdo' predstavljal, poln je odgovornosti, torej bo treba do« bro premisliti pred občnimi zbori, komu bi tako važen posel poverili. Možje, ki naj bi izvrševali tako kočljivo nalogo, morajo imeti posebne sposobnosti, da znajo nadzorovati, pa vendar na tak na« čin, da ne žalijo s svojim postopanjem, imeti morajo tudi toliko znanja, da mo« rejo pravilno presoditi, ali je poslovanje v redu ali ne. Vsaj eden izmed nadzor« nikov bi moral biti vešč knjigovodstva, drugače bo pregledovanje knjig brez pra« vega uspeha. Najbolj pa bodi vsem nad« zornikom priporočena molčečnost v svo« jih uradnih zadevah
Čebelarstvo
Fr. Donat Jug:
Mokrota v panjih pozimi in odevanje panjev.
Večkrat se slišijo pritožbe, da panji čez zimo močijo. Naj mi bo dovoljeno iz svoje prakse izpregovoriti nekoliko o tem predmetu. Mnogi čebelarji imajo na« vaido, da pozimi zožijo tudi močnim pa? njem žrela. To je napačno. Panj z močno družino, mora imeti vedno odprto celo žrelo. Ako so panji pozimi izpostavljeni vetrovom, se kvečjemu ob mrzlih dneh prislonijo brazde k žrelom. Da bi prišel v panj premrzel zrak, se ni treba bati, kajti zrak, ki prihaja skozi odprtino 5 cm debele stene v panj, se že ogreje pre« den pride do' čebelnega gnezda. Če pa imamo preveč, zoženo žrelo, prihaja v panj premalo zraka, čebele so nemirne in v strahu, da se jim še tisti mali izhod zamaši, kar se tudi prav lahko zgodi.
Kar se tiče odevanja panjev, so ne« kateri čebelarji vse preveč skrbni. Pre« zgodaj v jeseni spravijo čebele iz me« dišča v plodišče in jih čisto zimsko za« delajo, ko se čebele v plodišču še gibljejo in izletavajo. Ako imamo močne ple« menjake, je meseca oktobra in novembra plodišče polno živali, če tudi ne izleta« vajo, v panju pa se le še gibljejo, dokler jih mraz ne prisili, da se strnejo v kepo. Ko pa nastanejo hladni večeri, se zjutraj prikaže pri izletnici okoli žrela mokrota, ki je nastala zaradi izhlapevanja toplote iz panja. Ravno tako se pokaže tudi rosa zadaj na vraticah za okencem, posebno če se vratiča panja dobro ne zapirajo. Ta rosa je zopet nastala le zaradi tega, ker je v panju mnogo višja toplota nego zunaj. Ako v tem slučaju, ko to zapazi« mo, panj zimsko zadelamo, nastane v pa« n ju še večja toplota in s tem zadržimo čebele, da se še kasneje spravijo k po« čitku. Panj zaradi nepotrebne previsoke toplote postane vlažen, odeja, ki smo jo
naložili v medišče zadaj za okence, se navzame vlage; ker je zadaj zaprto, se več ne presuši. Zato se kaj lahko panj skozi okence navzame slabega zaduhlega smradu, ki kuži skozi celo zimo čebelam dober zrak v panju.
Kedaj naj torej panje zadelamo? Ako panjeva vratiča niso dobra, da prepušča« jo zadaj zrak, oziroma prepih v panj, imejmo celo leto na lahko zadaj za oken« cem zadelano s časopisnim papirjem za« radi prepiha. Če so pa panjeva vratiča dobra, vložimo v začetku oktobra nekaj papirja za okenca. Navadno imamo več panjev v skladu drug vrh drugega. Zato je dobro na zgornjo vrsto panjev položiti kako. odejo. Od zadaj za okenci pa za« delamo panje šele tedaj, ko je nastal v njih popolen mir, ko so se vse čebele stisnile v zimsko gnezdo. To se zgodi pa šele tedaj, ko nastopi oster, suh mraz. Ako imamo večji sklad panjev, se navad« no čebele v središču delj časa gibljejo ka« kor ob krajih, to moramo tudi vpošte« vati. Za zadelavo panjev za okenci je najboljša nalašč zato spletena slamnica ali večja množina papirja. Vreče, stara odeja, in vsa druga taka navlaka ni pri« merna za odejo od znotraj, ker se na« vzame vlage in splesni.
Suh in svež zrak ter primerna toplota, to je za čebele nujno potrebno ves čas dobe zimskega počitka. Spomladi pa, ko se zbudijo — ko se sprašijo in očistijo v naravi, preneha zimski počitek. Matice začnejo zalegati in čebele se vsaki dan živaneje gibljejo v panju. Tedaj! se v pa« nju tudi toplota zviša. Ako je še zunaj mrzlo, se ob hladnih jutrih zopet pokaže rosa pri žrelu in zadaj pri vraticah, ako kje toplota uhaja skozi odejo za oken« cem. V takem slučaju pa ne smemo odeje odstraniti, ker sedaj čebele zaradi zalege potrebujejo več toplote. V panju samem pa tudi od sedaj naprej ne škoduje vlaga. Ako bi se vsled pritiska zunanjega mra«
za znotraj panj porosil, čebele rosne kapljice hitro posrkajo, ker vodo nujno potrebujejo za zalego in tako sproti panj izsušijo. Ko bi se pa zaradi visoke toplote v panju in hladnih noči odzunaj, odeja za okenci zmočila, jo je treba ob lepih solnčnih dneh na solncu presušiti, zvečer pa zopet vložiti nazaj, sicer lahko splesni. Odeje pa ne smemo zaradi zalege od* ložiti dokler ne nastane zunaj trajna to* plota, to je do sredi maja meseca. Iz mojih večletnih izkušenj lahko trdim, da so tisti panji, ki so bili prezgodaj za* delani, več živeža porabili, več mrtvic imeii in slabejše prezimili nego tisti, ki so bili pozneje zadelani. Glavno pri pre* zimovanju je mir, suh panj, svež zrak in primerna toplota.
Velike važnosti glede mokrote v pa* n,ih je tudi čebelnjak sam. Čebelnjak mora biti na suhem prostoru, obrnjen ne* koliko proti jugovzhodu, podstavek pod panji naj bo iz suhe tvarine, nekoliko vzvišen nad zemljo. Od zadaj morajo biti panji zavarovani pred vsakim prepihom poleti in pozimi. Mod krajnimi panji in steno čebelnjaka mora biti vsaj 15 cm prostora. Ta prostor naj bo spredaj in zadaj zadelan z desko, vmes pa natlači* mo tako tvarino, ki se ne navzame vlage; najboljši so strugotine (oblanje) ali pa suha morska trava, kakršno uporabljamo za žimnice (dobra je tudi že izrabljena). Ta zadelava naj stalno ostane med panji in steno. Pozimi varuje panje pred vlago in mrazom, poleti pa pred hudo vročino,
Splošno gospodarstvo
Novi predpisi glede mlinov.
Na podlagi dekreta*zakona z dne 12. avgusta 1927 št. 1580, objavljenega v Gazzetta Ufficiale št. 218 z dne 21. sep* tembra 192? so stopili v veljavo z dnem 22. septembra novi predpisi glede mlinov, in sicer:
1. V roku 45 dni, to je najpozneje do 6. novembra 1927 morajo vsi mlinarji, ki že izvršujejo ali ki bi hoteli izvrševati mlinarsko obrt, prositi za posebno obrt* nico (licetlco).
2. Mlini so razdeljeni v 4 kategorije. V
I.	kategorijo spadajo oni mlini, ki dobi* vajo iz pSenice enotni tip moke (predpi* sano moko); v II. kategorijo oni, ki do* bivajo iz pšenice samo eno moko (skupno z otrobi); v III. kategorijo orni, ki meljejo moko za testenine; v IV. kategorijo pa, ki meljejo druga žita.
(Po predstoječi razdelitvi spadajo sko* raj vsi mlini v naših krajih v II. oziroma
IV.	kategorijo.)
3. ProSnja za obrtnico mora biti spisa* na na kolkovanem papirju od 2 lir, na* slovljentl pa mora biti na prefekta one provincfli kjer se nahaja mlin. Prošnja
mora vsebovati izjavo, kaj se melje in kaj se dobi iz žita v mlinu (v katero katego* riio spada) ter opis mlina in strojev. Prošnja mora biti brezplačno overovlje* na od pristojne občinske oblasti. Prošnji mora biti tudi priloženo potrdilo registr* skega urada, da je bila plačana odgovar* jajoča pristojbina.
Obrtnica (licenca) ostane v veljavi eno solnčno leto, to je od 1. januarja do 31. decembra in ob zapadlosti je potrebno prositi za obnovitev obrtnice ter plačati odgovarjajočo pristojbino. Iz naslednje razpredelnice so razvidne pristojbine ki se jih mora plačati pri prošnji za obrtnico in za obnovitev iste (v lirah):
Mlirtl, ki zmeljejo dnevno	Izdanje		Obnovitev	
	obrt		n i c e	
	1. in 3.	2. in 4.	1. in 3.	2. in 4.
	k	t e R	o r i	a
itlfenj od 10 q	165	110	150	100
dd 10 do 100q	275	165	250	150
dd 100 do 500q	550	165	500	150
riAd 500 q	1100	165	1000	150
4. Mlini II. kategorije (ki meljejo samo eno moko — farina integrale) smejo mleti le za račun direktnih konsumentov (kdor prinese v mlin, mora moko tudi sam po* rabiti) in mlinarji ne smejo pod nobenim pogojem take moke prodajati.
5. Vsi mlevski izdelki (moke in otrobi), ki zapuste mlin, se morajo nahajati v plombiranih ali zapečatenih vrečah, na katerih mora biti listek, iz katerega je razvidno kaj se v vreči nahaja in ime lastnika mlina (mlinarja). Moka za kruh mora imeti na listku zapisano »fa« rina per panificazione«, moka iz mlinov
II.	kategorije pa »farina integrale«.
6. Prefekt ne bo dal obrtnice onim, ka* terih prostori in priprave ne dajejo jamstva za snažnost in popolno izrabo zrnja.
Prefekt lahko tudi prekliče dano obrt* nieo, če se ugotovi pogrešek proti kateri zgornjih določb.
Proti odloku prefekta, bodisi da je za* vrnil prošnjo za obrtnico, bodisi da jo je odvzel, je dovoljen rekurz na ministrstvo narodnega gospodarstva (Ministero del« l’Economia Nazionale), ki končnoveljav* no odloči.	R-
Gospodarski pregled v oktobru.
Njiva in žito: Na njivi je ostalo malo pridelkov več. Tu pa tam še kateri čin« kvantin, v splošnem pa sama repa in zelje. Eno in drugo se je v zadnjem me* secu izdatno popravilo.
Zimsko žito je večinoma že posejano, ponekod je tudi že vzšlo. Kdor še ni vse* jal pšenice in ima namen vsej ati jo, naj jo vsej e takoj. Vsaj začetkom meseca nos vembra naj bo pšenica vsejana. Na dru« gem mestu poročamo, kako sta brata Laz* zari pridelala nad 50 q pšeničnega zrnja na 1 ha. Obilno sta gnojila in sejala iz« brano seme. Kdor hoče imeti obilen pri« delek, naj napravi ravnotako.
Kar se tiče cen kmetskim pridelkom, se v zadnjem mesecu ni mnogo spremenilo. Pšenica stane okoli 120 lir, koruza 79 L, edino krompir je nekoliko pod r a/a 1 in ga prodajajo na Kobariškem že po 60 L za q. V Gorici in v Trstu je cenejši (okoli 50 L za q). Ta krompir prihaja večinoma
iz videmske pokrajine (iz Karnije). Po okusu je tolminski krompir boljši.
Hlev in živina: V tem oziru ni spre« memb, razen, da je živina za spoznanje dražja, vsaj sodeč po zadnjem trgu v Go* rici. Tudi v ostalih pokrajinah se je cena živini nekaj popravila. Cena prešičem je okoli 5.50 do 6 L za kg. Malo nižja v ceni so teleta.
Travniki iii krma: Mnogo kmetovalcev je pripravilo mnogo frodlja. Najboljši je lipov, katerega si pa lahko napravijo sa« mo tam, kjer imajo mnogo lip. Lipa je lepo a tudi koristno drevo. Tudi drugače je velika večina kmetovalcev napravila vse, da si bi povečala količino krme.
Kmalu bo dobivala živina samo suho krmo, ker sveže ne bo. Prehod od sveže na suho krmo naj se ne izvrši naenkrat, temveč polagoma. Živina bi morala do« bivati skozi celo leto sveže krme, če ne trave in detelje pa vsaj peso. Je sicer pri nas že nekoliko živinorejcev, ki se tega drže in skrbe, da imajo vsako leto na razpolago dovoljno količino krmske pese, vendar to še ni dovolj posplošeno. Mleč« ni živini ne smemo krmiti repe, ker dobi mleko poseben duh, ki škodi tudi mleč« nim izdelkom, pa naj si bo maslu ali siru. Dobra krma je korenje.
Še je čas za gnojenje senožeti s torna« ževo žlindro, ki je letos izredno nizka v ceni. Tudi druga umetna gnozila so po ceni.
Vinograd, klet, vino: Vino je prevrelo, razen briška rebula, katero točijo> še sladko, vsled česar je pri mnogih poseb« no priljubljena.
Cene so različno, v splošnem se vrte okoli 1.80 do 2 L za liter, pa tudi 2.20 L. Kupčija pa jc zaenkrat še mrtva. Kapljica je boljša od drugih let, pridelka pa je približno % navadne letine. Celotna Ita« lija je pridelala okoli 60 milj. q grozdja, vina pa bo okoli 40 milj. hi, ker se je precej grozdja porabilo za hrano.
Začne se delo v vinogradu. Ponekod so trte že obrezane, ponekod pa jih bodo obrezali komaj za par mesecev. Čimprej jih obrežemo, boljše je, a najboljSe bi bilo, če bi takoj po trgatvi vsaj skrajšali vse poganjke in odrezali vse one, ki ne
morejo pravilno dozoreti. Na ta način bi dobro dozorel les, katerega pustimo za drugo leto. Dobro dozorjenemu lesu ne more škoditi noben mraz, dočim nedo* zorjeni les razpoči.
Drevje in sadje: Sadje je večinoma obrano, 'le še katera pozna jabolka ali hruška je na drevesu. Uničimo vse piš* kavo in gnilo sadje. Piškavo naj dobe prešiči, gnilo pa sežgimo. Na ta način bo* mo uničili marsikaterega škodljivca, pa naj si bo živalske ali glivične narave. Tudi na drevesu ne smemo puščati gnilih jabolk.
Na trg prihajajo predvsem le jabolke. Cena je različna za različno blago. V tem oziru se vidi, da naši ljudje še ne poznajo kupčije s sadjem. Malokdaj se vidi lepo odbrano blago, kljub temu, da čivkajo že vrabci na strehi, da se dobi za odbrano sadje mnogo več, kot za pome* šano. Kaj pa pomaga tudi odbirati sadje, če se dobi med krasnim sadom tudi piš* kavo, nagnito in pobito. Ponekod imajb to navado, da berejo jabolke na ta nae čin, da drevo otresejo. Žalostno je to.
Mlekarne, maslo in sir: Maslo se lahko proda, ker prihaja na domaiče trge zelo
malo blaga iz notranjosti države, kjer so cene še celo višje, kot pri nas, razen v Emiliji in Mantovi, kjer SO' še vedno 2 L pod našo. Milan notira še vedno 15.50 L za kg. Pri nas se opaža, da je po deželi zelo veliko število mlekarn in mnoge ni* majo resnega in stalnega odjemalca.
Glede sira je pri nas vprašanje žalost* no. Naš sir je na tržaškem trgu najce* nejši, naše maslo pa najdražje in vendar je oboje iz istega mleka. Nekaj ni v redu, in sicer ni v redu izdelava in nadalnje gojenje, predvsem zorenje sira. Ali ima že vsak sirar Pevčevo knjigo »Sirarstvo«,
ki jo je izdala Zadružna zveza v Gorici? Vsakdo se bo tam marsičesa naučil.
Osušenje kobariške kotline.
Zapadno od Kobarida se razprostira tako imenovana kobariška kotlina, po kateri teče Iderca, ki se med Iderskem in Kobaridom izliva v Sočo. Rečica je vsa vijugasta, vse ozemlje okoli nje pa močvirnato. Kjer bi lahko bilo mnogo rodovitnih njiv in travnikov, se danes razprostira okoli 200 ha močvir ja, ki do* naša le pičle dohodke.
Letošnji izletniki v Massalomhardo.
Večkrat se je že slišalo in govorilo o zboljšanju tega zemljišča, vedno pa je ostalo le pri besedah in mogoče name* nih. Upajmo, da bo v doglednem času rešen tudi ta problem, ker se je začel za« nimati za to vprašanje g. dr. Tonizzo, ravnatelj Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici. Ker se je g. ravnatelji To« nizzo že izkazal pri drugih takih osuše« valnih delih in ve, kje je potrebno na« četi vprašanje in kako ga voditi k res šitvi, smo lahko gotovi, da se bo tudi to vprašanje rešilo, seveda če bodo priza« deti kmetovalci uvideli važnost osuše« nja in bodo stvar tudi podpirali.. Pod* pirati pa bi morali, ker zadeva se tiče predvsem njih in bo osušenje predvsem njim v korist.
Vprašanje št. 63: Mi zrežemo mlad sveži pitnik (pičnik — mlada koruza) in ga denemo v betonirano vaško (jamo) kisati, da potem krmimo v zimskem času. Mislim, da je taika krma redilna. Ste li istega mnenja tudi Vi? A. K. v Š.
Odgovor: Tako pripravljanje krme imenujemo ensiliranje, krmo pa ensi« lažo. Taka krma je zelo dobra, posebno če je skrbno pripravljena. Več v tem oziru čitajte v Gospodarskem listu, let* nik 1926, strani 119, 138 in 155.
Vprašanje št. 64: Prosim, s čim bi naj« lažje in po ceni opital živino, ki jo mi« slim prodati mesarju. K. A. v Š.
Odgovor: Predpogoj za opitanje je zdrava živina, ki nič ne dela, pač pa je obilno rejena. Od krme naj bo izklju« cena slama, kakor tudi slabo seno in tudi sveža krma. Hlev mora biti v zimskem času topel, ker se drugače vporabi mno* go krme za proizvajanje toplote. Krmi morate potem dodati močnih krmil, to je oljnatih tropin (pogač).
Vendar pa dvomimo, da se Vam bo pri današnjih cenah goveje živine in kr« mil izplačalo pitanje goveje živine. Če je žival razpoložena za opitanje, potem
Zadeva se nahaja danes v naslednjem stadiju:
1. Dela se seznam lastnikov z odpadaš jočo površino ter kataster celotnega ozemlja, ki bi moralo biti osušeno.
2. Strokovnjak v osuševanju je napro« šen, da napravi načrt osuševalnih del1.
3. Urad za kmetijski potovalni pouk sestavlja poročilo o važnosti osušenja s kmetijsko«tchničnega stališča, okrajni zdravnik pa iz zdravstvenega stališča.
4. Takoj ko bo sestavljen kataster, bo* do sklicani prizadeti posestniki na se« stanek, kjer bo izbran odbor, ki se bo nadalje zavzemal, da kmalu pride do osušitve.	R.
lahko poizkusite, a vedno s svinčnikom v roki in s tehtnico.
Vprašanje št. 65: Lansko jesen sem pognojil travnik s tomaževo žlindro. Mi« slim, da bi sedaj po istem prostoru po« trosil še malo kalijeve soli. Ali je to pa« metno in koliko bi denil na 100 štirjaških metrov? K. A. v Š.
Odgovor: Vaša misel je dobra. Še boljše bi bilo, če bi to napravil že lan« sko leto, to je, da bi trosil kalijevo sol istočasno z žlindro. Ker pa tega niste storil lansko leto, trosite letos.
Svetujemo pa Vam, da ne bi potrosil cclega travnika, temveč pustil kos trav« nika brez kalijeve soli, tako, da se boste na lastne oči prepričal, v koliko Vam bo kalijeva sol koristila. Na 100 štirjaških metrov travnika vzemite \l/2 kg kalijeve soli z 40% kalija. Če napravite po našem nasvetu, sporočite nam drugo leto uspeh Vaše preizkušnje.
Vprašanje št. 66: Čital sem, da bo dr« žava prispevala 20% stroškov za uredi« tev hlevov, svinjakov in gnojnišnih jam. Kako in kam naj napravim prošnjo. K. A. v Š. (enako vprašanje je poslal tudi J. K. v D.).
_r
Vprašanja in odgovori
Odgovor: Za enkrat ne morete napra* viti prošnje nikamor, ker zadeva je sle* deča: Vlada je z ozirom na - »bitko za žito« dovolila provincijalnim žitnim od* borom, da določijo meje okrajem v provinci, kjer kaže (vse v svrho lepšega uspeha »bitke za žito«) dati kmetoval* ccm prispevke za zgraditev hlevov, ure* ditev gnojišč, pa tudi za ureditev zem* ljišč (uravnavanje, zboljšanje itd.). Ti prispevki pa ne smejo presegati 20% vseh stroškov, ki se vporabijo v ta na* men. Voditelj provincijalnega odbora za »bitko za žito« goriške pokrajine je izjavil, da bodo v prihodnji seji določili zgoraj omenjene okraje in takrat bodo dana podrobna navodila kam in kako naj se prošnje vložijo.
Vprašanje št. 67: Na platnicah Va* šega lista čitam oglas za »amonijev sol* fonitrat«. Kaj pomenijo besede »amo* nijakalni« in »nitrični« dušik? M. A. v K.
Oc/govor: Besedi »amonijakalen« in »nitričen« sti tujki v slovenskem jeziku. Rabimo jih zato, ker nimamo kratkih besed, ki bi pomenile isto. Pomen pa je sledeči:
Dušičnatih umetnih gnojil poznamo mnogo. Najbolj znana sta pri nas žve* plenokisli amonijak (ali amonijev sul* fat) in čilski soliter. Prvi ima dušik v »amonijakalni« obliki, to se pravi, da dušik žveplenokislega amonij aka ne de* luje takoj, kot ga denemo v zemljo, temveč mora prej spremeniti svojo obli* ko, in sicer v »nitrično«. Dušik čilskega solitra pa je »nitrične« oblike in zato deluje takoj. Zato trosimo čilski soliter vrhu žita ali ob pletvi krompirja in ko* ruze, žveplenokisii amonijak pa že ob setvi.
Torej pomeni »amonijakalni dušik« toliko kot ne takoj delujoči dušik, »ni* tričen dušik« pa toliko kot takoj delu* joči dušik.
Vprašanje št. 68: Kaj povzroča vrto* glavost ovac? Kako se ozdravi? G. M. v P.
Odgovor: Vrtoglavost ovc povzroča* jo posebni mehurčki v možganih, ki so zopet posledica trakulje, in sicer pasje trakulje. Pes izloči s svojim blatom čle*
ne trakulje, ki pridejo s krmo vred v ovčji želodec, od tam pa v možgane, kjer plavajo v prej omenjenih me* hurčkih.
Od vrtoglavosti napadenih ovc ni mo* goče ozdraviti, pač pa jih moramo takoj zaklati, da preveč ne shujšajo. Možgane moramo pa uničiti.
Vrtoglavost moramo onemogočiti, in sicer s tem, da pazimo na pse.
Vprašanje št. 69: Imam kravo, ki je prej zelo rada jedla krmo, sedaj pa se zelo obotavlja žreti in vidno hujša. Kaj more biti temu vzrok? Z. A. na B.
Odgovor: Preiščite živali najprej go* bcc. Mogoče se je kaj tam zapičilo in ji to nadleguje, če žre. Mogoče ima tudi predolge in preostre zobe, na katerem se jezik rani. Če je temu tako, potem opilite zobe.
Če pa je gobec v redu mora. biti v ne* redu želodec oziroma črevesje. V tem slučaju dajte kravi Glauberjeve soli, da izprazni želodec. Nato pripravite napoj iz lanenega semena. Tek se bi moral vr* niti. Če pa vse to ne bi pomagalo, mo* rate pač poklicati živinozdravnika, da točno ugotovi, kaj kravi manjka.
Vprašanje št. 70: Imam lepo junico, ki se vedno goni (poja) a se noče ubre* jiti kljub temu, da sem jo že večkrat gnal k biku. Kaj naj napravim? R. J. v G.
Odgovor je težak, ker ne vemo kaj je vzrok. Mogoče ste krmili in še krmite ju* nico s preobilno in tečno krmo. Mogoče ste prvič preveč odlašal s pripustitvijo. Mogoče pa je žival okužena.
V prvem slučaju, dajte junici slabejše, manj redilne krme, nič otrobi in oljnatih tropin. Krmite ji repo in slamo. Če le mogoče, vporabljajte junico za delo. Če pa je junica okužena od spolne bolezni, jo je potrebno ozdraviti. V vsakem slu* čaju Vam svetujemo živinozdravnika.
Vprašanje št. 71: Naša žganjarska za* druga ima na razpolago ogromno mno* žino vinskih tropin. Ali imajo kakšno vrednost kot krma za govejo živino?
V.	B. v D.
Odgovor smo Vam dali v posebnem članku.
Mipodilnica
„DIANA“
Gorica, Via Rastello št. 27
Na dpobno	Na	debelo
Zaloga
raznovrstnih kemičnih proizvodov
- medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev
- ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu
- bakrene in železne galice - žvepla
- čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar
jamči in se priporoča
ANTUN MERVIČ, lastnik.
Rdntgenologični zavod
za zdravljenje in diagnostiko
primarija D«. 9. DE F10RI
I GORICI, EORSO »ITT. EH. III. it. H SPREJEMU DS 9 ■ IZ IH E - »
Tomaževo žlindro superfosfat kalijevo sol
in druga gnojila ima v zalogi
Zadružna zveza v Gorici
Naročajte
orehove tropine koruzo
Pošljite prednaročila za semenski krompir!
Kaj, Vi še tega ne veste, da je izšel veliki
Slooensko-italijanski
slovar
Obsega 40.000 besed! Sestavil dr. Valjavec.
Cena vezanemu Izvodu 28‘- lir
Na prodaj v
Katoliški knjigarni
v Gorici, Via Carducci št. 2
Kodrič Angelj
trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4
priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga.
Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči!
dl
Tomasetti Italico
Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu)
Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d
izdeluje in popravlja.
Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa.
Antocar
la mmm
Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje.
Generalno zastopstvo v GORICI,
CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah.
Impresa trasporti
i	iVi iVi
s. a g. I.
GORICA, Via Rismondo štev. 8
Telefon Inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
Zaloga bencina n n in petroleja M*- ^-
Nadomestni deli MSAURER**
Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Lekarna Gontin
Corso Verdi
nasproti mestnemu parku
Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močkaza slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d.
umi
<D
C«
O
>
>Vi
G JB
^ O. O
<»
></) O
P 55
v- u
c«
■3 0
s
^ g s §
N g
v- ^
u = jo 'a £ 0
t«
o c
•14
o
+■* o
x*>
a> ts >0 u
o > ,c
o
u
<D «
>U c«
X) 3
o
cc
^ rr! Cvi
c b/o
2 e a, >0
§ N
s s
O N in —
73 ‘'S
a rt c
— S ’3o c
o «J
•m—m ^mt
cS .S N C
V* > ©
rt — n ca
♦m •*—<
— -a ._ o
•i£ XI
o
o
'O
u
rt
CJ
rt
>
rt'
o
u
O
a
ALFA LA V AL
EDINI VAM ZAJAMČENO POSNAME
MLEKO
  IN -■■■
SIROTKO
POPOM ČISTO
MILANO (119)
VIA FARNETI 5,
(GlA VIA PONCHIELLI, 15
Alfa-i^Val
ZASTOPNIK:
ZADRUŽNA ZVEZA
V GORICI
CORSO G. VERDI, 37
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija,
Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici