AKADEMIJIN SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
stane Suhadolnik
SLOVARSKI PRIPOMOČKU
Redaktorski kolektiv Slovarja slovenskega sodobnega knjižnega jezika si je med pripravami za začetek urejanja slovarja (1962—1965) oskrbel več pripomočkov. Nekateri med njimi so najtesneje povezani z redakcijo samega slovarja, diugi pa so orientacijski popisi posebnegar gradiva, zlasti tistega, ki je moralo biti uvrščeno v splošno slovarsko kartoteko in je postalo zato v prvotni obliki začasno nedostopno.*
Ker se zdi, da bi bilo mogoče nekatere teh pripomočkov uporabiti tudi pri drugih slovenističnih delih, podajamo o najvažnejših krajše poročilo.
1. Seznam ekscerpiranih del
Seznam ekscerpiranih del je v petih izvodih razmnožen tipkopis s 107 stranmi. Izdelan je bil na željo javnosti, ki je hotela izvedeti, ali je bila pri zbiranju gradiva za slovar slovenska književnost dovolj na široko in načrtno pregledana (prim. JiS 1964, 209). Seznam daje naslove vseh del, ki so bila pregledana oz. izpisana v letih 1946—1964 za slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika in za zgodovinski slovar. Izkazuje 3.155 enot v 4.809 zvezkih (Ljubljanski zvon je npr. štet kot ena enota v 61 zvezkih) oz. 1.103 avtorje in anonime.
Ker je bil med avtorji, o katerih je kritika menila, da so bili premalo upoštevani, prvi O. Zupančič, naj bodo za zgled iz seznama navedena vsa njegova ekscerpirana dela, po institutski kartoteki pa k vsakemu delu dodano število izdelanih listkov (za dela, ki so bila izpisana v prvih povojnih letih, so podatki približni).
• Vse to predstavlja temelj 2a nosilno ogrodje novega slovarja kakor tudi 2a znanstveno zamesljdvo redaJccijo posameznih gfesel v njeim.
186
v celoti je bilo torej izpisanih iz Zupančiča 50 enot v 59 zvezkih, kar je dalo 51.986 kartotečnih listkov.
2. Splošni alfabetarij (za pripravo slovarja sodobnega knjižnega jezika)
Splošni alfabetarij je v treh izvodih razmnožen tipkopis s 1.500 stranmi oz. 59.839 gesli za črke A—J. V njem so registrirane vse besede A—J, ki so se nabrale v kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik.
V času popisa je imela ta kartoteka v celoti približno 250.000 gesel oz. 2,200.000 listov z izpisi iz leposlovja, poljudnoznanstvenih del, iz revij in časopisov v zadnjih sto letih ter posebne predloge terminologov, nanašajoče se na 60.000 besed.
Ta alfabetarij daje torej doslej najpopolnejšo sliko slovenskega knjižnega besedišča po Pleteršniku.
Vsako geslo v tem alfabetariju je dokumentirano z naslednjimi podatki: ima ali nima SP, koliko terminologov predlaga sprejem tega gesla, koliko listkov se je nabralo za to geslo v kartoteki, ali je registrirano v Alfabetariju klasikov, ali je registrirano v popolnih izpisih oz. v Začasnem frekvenčnem slovarju, ima ali nima Pleteršnik, ima ali nima Bunčev Slovar tujk. Redko rabljene tujke oz. termini imajo še podatek, ali pozna geslo Slovnik spisovneho jazyka českeho, Slov-nik slovenskeho jazyka. Slovar' russkogo jazyka v cetyreh tomah, Mackensen: Deutsches Wörterbuch, 1962. Vse redko rabljene besede imajo ob številu listkov pojasnilo, kdo je besedo uporabljal in kdaj.
187
v koloni opomb so na abecedno ustreznih mestih pripisane tiste besede, ki zanje v splošni slovarski kartoteki ni potrdila, pa so se pregledovalcem Pleterš-nika. Slovenskega pravopisa in Bunčevega Slovarja tujk zdele vredne pretresa.
Pri vsakem za novi slovar odbranem geslu so znamenja in parafe, ki povedo, kdaj in kako je bila beseda sprejeta kot geslo novega slovarja oz. kdo od urednikov je predlagal njen sprejem.
Na tem mestu ni mogoče prikazati, zakaj so bile posamezne besede sprejete (komaj vsaka tretja) in zakaj druge ne, prav tako ni mogoče razložiti velike razlike med besediščem Pleteršnika in novega slovarja. O vsem tem bo treba napisati posebno študijo. Za zdaj naj en sam izsek iz gradiva pokaže način, obseg in rezultat izbiranja gesel za novi slovar.
Krati v stolpcih pomenijo »da«.
188
3. Alfabetarij za prvo knjigo slovarja sodobnega knjižnega jezika
Ta alfabetarij je ciklostilno razmnožen v 60 izvodih. Ima 300 strani. Kot izbor iz splošnega alfabetarija predstavlja osnovo za izdelavo prve knjige slovarja. Razen redaktorjev ga imajo vsi ožji notranji in zunanji sodelavci; drugi predvsem zato, da bi povedali svoje mnenje glede obsega in izbora besed, zlasti terminov.
Alfabetarij ima 23.578 gesel za črke A—J, to je za četrtino slovarja. V njem niso zaznamovana podgesla (prislovna in samostalniška raba pri pridevniku; deležniki, prislovi, posebna medialna raba pri glagolu ipd.) niti kazalke (brinje-vec gl. brinovec) in vodilke (bati se prim, boječ).
Posamezne črke imajo naslednje število gesel (v približni primerjavi s Ple-teršnikom in Slovenskim pravopisom 1962).
189
Med Alfabetarijem in Slovenslcim pravopisom ni bistvenih količinsicih razlik, zlasti če upoštevamo, da so v SP tudi lastna imena oz. da je gradivo v SP v glavnem povzeto iz Pleteršnika. Večje razlike so med Pleteršnikom in Alfabetarijem: naraslo je število gesel zlasti v črkah A, E, F in padlo v črkah C, G, I, J. Vzroki za te premike so v sprejemanju novih besed, tujk in terminov, ter v opuščanju narečnega, neknjižnega besedišča.
4. Alfabetarij klasikov
Alfabetarij klasikov je v treh izvodih štipkan seznam na 500 straneh. Izkazuje 37.955 gesel A—2, ob vsakem pa je podatek o številu narejenih izpisov, to je kartotečnih listkov.
Ob izdelavi seznama je imela kartoteka klasikov vsega skupaj 377.867 listkov. V tej kartoteki so bili izpisi iz naslednjih avtorjev: Alešovec 1.374, Deteta 16.341, Dolenec 4.870, Erjavec 4.004, Jurčič 56.102, Kersnik 57.063, Leveč 7.751, Levstik 12.432, Maselj, 3.361, Mencinger 6.904, Ogrinec 1.075, Stritar 39,226, Tavčar 34.627, Trdina 42.426. V to kartoteko so bili vključeni tudi izpisi iz narodnih pesmi: Glonar 1.344, Odbor za SNP 30.330, Štrekelj 58.637.
Čeprav manjka med avtorji nekaj pomembnih imen, je bil vendar izpis tako širok in izčrpen, da daje alfabetarij klasikov zanesljivo podobo besedišča slovenskega leposlovja v drugi polovici 19. stoletja, podprto z relativno frekvenco. Skratka, ljudski jezik s svojim razmeroma skromnim besediščem in preprosto metaforiko je tako začasno fiksiran.
Gesla, ki jih pozna samo narodna pesem, imajo pri podatku o številu izpisov znamenje —.
5. Odzadnji slovar
Odzadnji (a tergo) slovar je v petih izvodih razmnožen tipkopis na 112 straneh. Narejen je po alfabetariju za prvo knjigo slovarja sodobnega knjižnega jezika, zajema pa le gradivo črk A—H, ker se je med redakcijo spremenil načrt za obseg prve knjige slovarja. Homonimi in razna pojasnila h geslom v odzad-njem slovarju niso upoštevani.
Odzadnji slovar, urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede, ima 19.350 gesel. Posamezne črke so takole zastopane: A 4.193, B 49, C 714, C 196, D 147, E 1.168, F 55, G 114, H 49, I 3.438, J 258, K 987, L 189, M 366, N 2.923, O 649, P 78, R 726, S 220, Š 53, T 2.075, U 16, V 497, Y 12, Z 39, 2 139. Največ slovenskih besed se torej končuje na -a, -i, -n, -t, -e.
Za lažje iskanje ima slovar dodano posebno kazalo končnic, značilnih delov končnic in besednih tipov.
Na vprašanje, recimo, kateri so samostalniki na -uh s slabšalnim pomenom, odgovori odzadnji slovar vsaj posredno s temle seznamom: buh, duh, gladuh, bleduh, blagoduh, giduh, beluh, debeluh, gluh, dosluh, dremuh, črnuh, evnuh, dolgouh, deruh, gruh, brezuh.
6. Začasni frekvenčni slovar
Začasni frekvenčni slovar je rokopis s 611 stranmi in izkazuje 15.750 gesel. Pri sestavljanju je bilo uporabljeno samo tisto gradivo, ki je bilo v celoti pripravljeno do začetka izdelovanja splošnega alfabetarija.
Slovar je napravljen iz popolnih izpisov naslednjih 22 del:
t
190
Popolni izpisi so zajeli vsako besedo oz. vse besede ne glede na to, kolikokrat se je kaka beseda ponovila v ekscerpiranem tekstu. V začasni frekvenčni
191
slovar niso bila sprejeta lastna imena, čeprav jih je popolni izpis zajel ter so v preglednicah upoštevana.
Število listkov, kakor se nanaša na skupino oz. časovno obdobje, je takole:
Število ekscerpiranih avtorjev, kakor se nanaša na skupino oz. na časovno obdobje, je takole:
Skupina 19. stol. 20. stol. Skupaj
I. proza 6»)                     8 14
II. pesn. 1 1
III. dram. 1 1
IV. esej. 1                       1 2 V. znan. 2 2
VI. časn. 22) 2
Skupaj 8 14 223»
Frekvenčni slovar ima podatke v sedmih kolonah. V prvi koloni so po abecedi razvrščena gesla, v 2. koloni ima vsako geslo podatek o številu vseh listkov (ekscerptov), to je podatek o absolutni frekvenci; v 3. koloni je podatek o številu listkov za devetnajsto stoletje in v 4. koloni podatek o številu listkov za dvajseto stoletje. Iz podatkov v 3. in 4. koloni se da sklepati o stalnosti, upadanju ali naraščanju rabe. V 5. koloni je podatek o številu stilnih skupin, v katerih se beseda pojavlja, v 6. koloni pa podatek o številu avtorjev, ki so besedo uporabili. V 7. koloni sta imensko navedeni stilni skupini, kadar gre samo za dve, oz. skupina in avtor, kadar gre za eno skupino in enega avtorja. Iz podatkov v 5., 6. in 7. koloni se da sklepati, kako široko oz. ozko se beseda rabi. Podatki v kolonah 3—7 predstavljajo relativno frekvenco.
Gesla, ki niso bila sprejeta v alfabetarij za prvo knjigo slovarja sodobnega knjižnega jezika, imajo na levem robu črtico.
Pri določanju frekvence kakšne besede je treba upoštevati tri stvari: a) osnovne podatke o številu vseh listkov, listkov za devetnajsto oz. dvajseto stoletje in o številu vseh skupin oz. avtorjev, b) podatke o absolutni frekvenci posamezne besede in c) podatke o relativni frekvenci iste besede.
Opombe:
1) Stet je tudi Tavčar, Cvetje v jeseni.
2) Ena številka časopisa Delo je  šteta kot en  (anonimen) avtor.
3) Ker  so  nekateri  avtorji  zastopani  v  več  skupinah,  je pravo število avtorjev v resnici 19.
192
Za zgled naj bo ista besedna družina, kakor je bila vzeta za primerjavo v splošnem alfabetariju:
Omembe vredna sta podatka o odnosu med bratovski in bratski. Medtem ko ima Pleteršnik besedo bratski še za nov, manj rabljen sinonim k bratovski, kaže frekvenčni slovar, da se je beseda bratovski umaknila, namesto nje pa se je uveljavila bratski. To v glavnem potrjuje tudi splošno slovarsko listkovno gradivo: beseda bratovski se danes manj rabi kot bratski oz. se je pomensko omejila na osnovni pomen besede brat, prenesene pomene pa je prevzel bratski.
Na koncu slovarja je dodana lestvica (rang lista) najpogostejše rabljenih besed, to je takih, ki so imele v popolnih izpisih najmanj sto ponovitev; vsega skupaj je takih besed 349. Od tega jih je 6 s pet tisoč in več izpisi, 24 s tisoč do pet tisoč izpisi, 38 s petsto do tisoč izpisi, 91 z dvesto do petsto izpisi in 190 s sto do dvesto izpisi.
Vrh lestvice je takle:
Ker je bil začasni frekvenčni slovar izdelan na nezadostnem oz. nepopolnem gradivu, so podatki o frekvenci posameznih besed za zdaj le okvirno informativni.
193