Mauser Karel
Pomladna pesem
Zdaj iz mahu so že telohi rožni pognali, ZDončki prišli so jim v družbo in vsi se smejijo coetkam različnim, ki v mahu brezskrbno še spijo. V smreki v sončnosia pomlad siničici dve začebljali.
Vrbe ob oodi so kakor srebrne postale. Vse v baržun so odete in z valčki kramljajo, o soncu, pomladi, o vsem, prav o vsem šepetajo in d ogledalu se vodnem zgledujejo zale.
Vse je v drhtenje, v lepoto in v pesem ubrano, brat in sestrica po cvetje gresta razigrano, za roko držeč se, oriskaje in vsa nasmejana, krog njiju metulji v soncu love se pijano.