PoStnina plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 12. MAJA 1928, STEV. 18. NAROČNINA ZA JVCOSLA' VIJO-ČETRTLETNO DlN-ISr CELOLETNO DIN 60/ZA-INOZEMSTVO 1EDODATI POJtNINO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevilka po DIN I RAČUN POŠT. HRANILNICE I3.I88 OR1UN 4 A /A\ VBEDNliTVOIN-VPpAVA f-VČITELIJKI-TIJICARNl/ ROKOPISI • JE - NE VRA-%A)0/ANONlMNlDO-, ‘Pl Ji • JE • NE ■ PRIOBČV -k 1E10/P0JtNINAPLA-H XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2906 Stojte! V dosedanjih člankih smo sestavili nekake bilanco gospodarskega dela, izvršenega v Sloveniji po prevratu in pokazali na celo vrsto težkih pogrešk gospodarskega in političnega značaja. Čutimo in čujetno. kako sledi naše ljudstvo s stisnjenimi zobmi gospodarstvu naših partij, vidimo, kako ugotavlja priprosti kmet s prezirljivim nasmeškom, da postavljajo partije k očividno neizčrpnim virom vedno in vedno le one Sjudi, ki izrabljajo bodisi vero, bodisi nacionalizem le za polnjenje svojih proti vlomu zavarovanih blagajn. Vidimo, kako je naše pošteno in sposobno uradništvo kot poslednja opora države vsled sramotnih plač uprav prisiljeno, da ali izrablja svoja službena mesta kot sredstvo! postranskega zaslužka in se pridružuje partiji, ki mu omolgoča največjo prostost pri tem1 poslu ali pa da pogine v močvirju. Ob dvanajsti uri kličemo vsem partijam: STOJTE! Prosimo in zaklinjamo vse par-ti e, naj se povrnejo k nesebičnemu idealizmu, naj očistijo* svoje lastne vrste in izločijo iz njih vse provi-zijske lovce. Poznamo posamezne, žal zelo redke voditelje, ki stoje nesebično v službi splošnosti, poznamo pa tudi vse one. kil prodajajo sebe in tiste, preko katerih so dospeli do korit ter vidijo v svojili pozicijah le okrasek za svojo> zločinsko početje in žrtve. Kakor bomo zastavili za prve svojo poslednjo besedo jn poslednji gib svojih mišic, tako bomo porabili svoj poslednji dih za to, da uničimo1 brezvestne parazite. Hočemo čisto Slovenijo, hočemo častne, državo, za ta ciij se bomo žrtvovali in otvorili brezobziren boj, če ne bodo pokazale naše partije v najkrajšem času trdno voljo za delo in gospodarsko, ter politično nesebičnost. Konkurz Slavenske banke. Delovanje upniškega odbora označuje najbolje način, kako se je hotelo prodati palačo. Slavenske banke v Zagrebu, ki tvori glavno in pravzaprav edino dobičkanosno imetje konkurzne mase. Javnost je radovedna in se zanima zlasti za o.sebo, ki je upniški odbor ni imenoval, pa ji1 je hotel pokloniti vsoto 2 milijonov dinarjev v kritje »stroškov« pri prodaji bančne palače. Ta oseba mora ali biti zelo visokorodna ali pa imeti večje število glav, kajti sicer bi bila višina zneska nerazumljiva, čeprav je v srečni Jugoslaviji prav vse mogoče,. Zato pa vprašamo javno gospode dr. R. Ravniharja, dr. Marušiča in O. Jeruca po imenu te osebe. To vprašanje, kakor tudi vsa druga vprašanja naslavljamo izrecno le na imenovane gospode kot zastopnike slov. vlagateljev. Ker predstavljajo ti trije go.spodj,e. .večino upniškega odbora in se nahaja v njih rokah tudi predsedstvo tega odbora, morajo biti poučeni o imenu te osebe. ,Ker pa so ti gospodje zgolj pooblaščenci upnikov, ilmajo zakonito dolžnost, da polagajo račune svojim pooblasti tel jem, to je upnikom Slavenske banke. To polaganje računov pa se mora vršiti javno, saj se je tudi zbiranje pooblastil vršilo javno! Ravno, tako naj nam pojasnijo navedeni gospodje sledeče točke: 1. Do 15. februarja 1928 je bilo izplačanih upniškemu odboru Slavonske banke 564.736 Din. V tej vsoti niso všteti prejemki konkurz-nega upravitelja m njegovega namestnika. Pač pa so prejeli od te vsote: Dr. Roman Ravnihar dr. Marušič O. Jeruc 192.364 Din 51.200 » 32.700 » slovenski' odb. torej 276.264 Din. Vsa ta izplačila so označena kot potni stroški, zahtevajo pa vsled svoje višine — gre zlasti za postavko v prid g. dr. R. Ravniharja — javno pojasnilo. Za pota v Zagreb ter enkrat ali dvakrat na Dunaj je vsdta 192.364 Din precej obilna. Mnenja smo, da bi odgovarjal takim notnim stroškom mnogo večji uspeh, kot ga kaže dosedanje delovanje konkurzne uprave in upniškega odbora. 2. Do 15. februarja 1928 je bilo izplačanih nadalje: Konk. upravitelju dr. Horvatu 1,400.000 Din njiegovemu namestniku dir1. Kovačeviču 212.800 » dvema zagrebškima izvedencema 205.000 » ter za stroške sekve-stra in lokalnih upniških odborov 479.389 » listek. Zapiski. (Dnevnik jugoslovenskega vojnega ujetnika.) Pisal Janko Kos. (Dalje.) Castellana, 2./IV. 17. Li ni zunaj lepa pomlad, li ni nocoj krasen večer ..., li naj. tugujem, ker ga ne morem uživati? Ne, ne — ker ne bi koristilo nič, nič prej ne bi bil rešen tega življenja brez svo*-bode. Zdaj je upanje v duši, da ga bom rešen čez nekaj mesecev! Radi tega mi je lažje... Samo da se uresničijo moje želje, samo da bo ugodno 'rešena moja prošnja! Skoraj da nimam druge želje ... In pri tem mislim nanlio, na Anico mojo... Ali misli ona name? Mi je li verna? Kdo bi prisegal danes, ko je svet v ognju in kdo ve, če dobim kakšno kartico od nje, ker še do zdaj ni ničesar. Li ni pozabila na onega samotnega popotnika, ki jo je enkrat obiskal tam na njenem grič- ku? Hočem iti še v ogenj, hočem gledati smrti v oči, a hočem se tudi vrniti, vrniti se k njej; če se ne oglasi do mojega odhoda, poiščem jo po vojni, pa bila bogve kje, da jo vidim še enkrat! Na bojišču ničesar novega. Samo rrancozi in Angleži napredujejo. V Rusiji se vedno bolj čisti in pripravlja na obrambo, morda tudi na ofenzivo. Castellana, 3./1V. 17. Na izprehodu danes! Ob osmih zjutraj smo šli, ob enajstih se vrnili. Lep izprehod, skozi mesto in potem na onem travniku-pašniku. Ljudje so zelo radovedni, niso se nas še nagledali! Tri devojke. mlade in cvetoče, na balkonu: odšle so, ko so se vseh oči uprle nanje! Da bi bil človek svoboden in ko bi smel v mesto! Castellana, 5./1V. 17. Zopet važen dogodek v zgodovini te vojne. Amerika poseže v boj, to je skoraj gotovo. Postane svetovna vojna. Konec in strašno ponižanje Nemčije, ne dvigne se nikdar več. In Hohenzollerci so doigrali svojo ulogoi! Ako še ta narod1 ni popolnoma izmozgan, ga mora baciti Ker so znašali stroški sekvestra ca. 300.000 Din, odpade na lokalne upniške odbore ca. 179.000 Din. Kateri so ti lokalni upniški odbori, koliko jim je bilo izplačano, kateri lokalni upniški odbor iz Slovenije je bil pri tem udeležen, s katero vsoto in koliko- je odpadlo od te vsote na posamezne člane slovenskih! lokalnih upniških odborov? 3. Dne 24. maja 1927 sta podala zagrebška sodna izvedenca Makso Mautner in Janko Krušac obširno izvedeniško mnenje, o čegar vsebini pa je javnost popolnoma nepoučena. Zakaj se ni objavila vsebina te gotovo^ važne in zanimive ekspertize? 4. Ali je res priznal provizorični upniški odbor gorenjima izvedencema honorar v znesku 300.000 Din? Ali je res sodišče znižalo to vsoto na 205.000 Din? Ali se sklada z interesi upnikov, če priznava upniški odbor take ogromne honorarje, da jih mora nižati sodišče, ko bi bilo vendar edino naravno skrajno šte-de.nje tako, da bi moralo, sodišče vi- šati, ne pa nižati po upniškem odboru s skrajno, rigoroznostjo priznane honorarje? 5. Ali se res vrši boj med konkurz-nim upraviteljem dr. A. Horvatom in upniškim odborom glede ingeren-ce na posamezna važna ,ppravila konkurzne uprave? V efem tiči vzrok za to nesoglasje in kakšne so posledice tega nesoglasja na vnov-čenje, konkurzne mase, zlasti pa na pogajanja z bivšim upravnim svetom Slavenske banke, z »Lander-banko« in Trboveljsko premogokop-no družbo? i P. S. Ze po natisku tega članka smo izvedeli, da je umrl konkurzni upravitelj dr. A. Horvat, odvetnik v Zagrebu.'S tem žalostnim dogodkom se položaj še bolj komplicira, ker bo šlo za vprašanje, njegovega nasledstva. Upamo pa, da se bodo člani upniškega odbora vsaj sedaj odločili za energične korake in storili vse, da se zadeva obravnava javno in čimprej zakluči! Caveant con-sules, kajti njih odgovornost je postala še večja! Judenburg 12. 5.1918. Danes praznujemo desetletnico, ko so padli pod streli avstrijskih pušk slovenski revolucionarji v 41. pešadijskem baon. Davtovič, Stefanovič. Možina in Hafner. Z vzkliki »Živela Jugoslavija« so umiiralii voditelji judenburškega upora, mirno in samozavestno zroč v smrtonosne cevi svojih rabljev. Stoletna vzgoja, ki jo je imel naš narod pod avstrijskim bičem, je napravila iz našega človeka pokornega in zvestega služabnika dvoglavega orla in le redki so bili oni in še ti le v vrstah omladine, ki so zastavili svojie sile, da stro avstrijskega tirana in uresničijo jugosLoven-sko idejo. Njihovo delo pa se je kljub vsem zaprekam, ki so jih stavile oblasti vedno bolj, šiirile med narod. Ideja bratstva južnih Slo-ve-nov je proniknila kljub vsem krvni-škim metodam med najširše sloie naroda. Zavest tega bratstva je sicer začetkom vojne, ‘ko so bili polovljeni in poslani v kazemate voditelji omladine, trenotno ostala brez vidnih znakov, toda bila je razširjena in zasidrana med narodom že tako močno, da so. se njene posledice pričele kazati v najkrajšem času. Revolucionaren duh, ki se je širil med slovanskimi vojaki v avstrijski armadi z vsakim dnem bolj, ie prišel do vidnega izraza najbolj z judenburškim uporom slovenskega bataljona. Našli so se možje, ki so se-hoteli s silo otresti avstrijskega jarma. Upor se sicer ni posrečil in padle so žrtve, vendar pa je 12. maj 1918 v zgodovini slovenskega naroda eden najsvetlejših dogodkov, ker s tem dnem je dokazal naš človek, da v njem niso zatrta vsa čuv-stva svobodnega in ponosnega sinu jugoslovenske nacije in da je za uresničenje svoje ideje pripravljen žrtvovati tudi najdražje, svojo tori. S tem dnem je bi! opran vsaj deloma pečat hlapčevstva in dana narodu nova sila in smisel za borbo v dosego svobode. Šest dni pozneje sta padli še dve žrtvi tega upora, in sicer Grahovina in Rogelj. Med preefetalimi, ki so morali preživeti najhnjše izstope oblasti in vse posledice, ki jih je predpisoval zakon proti upornikom, v vojski, pa je ostala nezlomljiva volja nadaljevati započeto delo ter uresničiti cilj padlih drugov. Vest o uporu v Judenburgu se je bliskoma razširila med vsemi vojaškimi edinicami. Med tem pa so se dogodki razvijali z neverjetno naglico in par mesecev na to, ,ko je bilo judenburško vežba-lišče oškropljeno s krvjo jugosloven-sk.ih upornikov, se je zrušila gnila stavba avstrijske diržave. Danes, po desetih letih tega krvavega dne v Judenburgu, sen mučenikov sicer še ni popolnoma uresničen, kajti Jugoslaviia, za katero so žrtvovali svoje mlado življenje, še ni izgrajena tako, kot so si jo oni zamišljali. Vendar pa je v tej državi danes dovolj zavednih mož, ki de- lajo z nezlomljivo voljo visoki napetosti. Mnogo slučajev bi še lahko navedli, toda naj zadostuje to za enkrat. Končno konstatiramo. da imamo dovolj kvalificiranih moči brez posla, to pa radi tega, ker so nastavljeni ■v podjetjih in elektrarnah inozemci in protežirane osebe, kojih mesto bi bilo kje drugod. Apeliramo na merodajno oblast, naj se že enkrat zgane in naj zaščiti elektrotehnično obrt tako, kot ščiti druge obrti, že iz tega razloga, ker je ravno ta stroka življenju najbolj nevarna ter potrebuje ostrejših predpisov kot pa druge stroke. KAJ SE GODI? * »Učiteljski Tovariš« prinaša v črnoob robljen ih člankih razne nepravilnosti, ki jfh vrši prosvetna uprava nad učitelji \ Sloveniji in to popolnoma s stanovskega stališča. Našim klerikalcem pa ti članki nikakor niso po godu in te dni smo či-tali v dnevnikih absurdno vest, da sta odgovorni urednik in izdajatelj lista, ki sta državna uradnika, stavljena v disciplinarno preiskavo, češ, da je vsebina člankov za prosvetno upravo skrajno žaljiva. S to odredbo so klerikalci najbolj jasno pokazali, kako pojmujejo oni kadar so v vladi, osebno in državljansko svobodo. Po njihovem mmeniu državni uradnik /ni, 1 (nikdar Privatna oseba s svoboščinami, ki im ustava nudi drugim državljanom. Metode, ki jih uporabljajo radikalni vlastodržci v Srbiji, so torej prevzeli tudi naši klerikalci ter jih v polni meri skušajo uveljaviti v • Sloveniji. Izjave g. notranjega ministra dr. Korošca o skoraišnji popolni konsolidaciji notranjih razmer MATICOV POLET z GEN. NOBILOM NA SEVERNI TEČAJ. Našemu posebnemu poročevalcu g. Maticu se je pusrečil vstop v posadko »Italije«. Prejeli smo njegov prvti dopis iz te poti in zagotovilo, da bo izčrpno poročal o potovanju. — Op. ured. V Stolpu ... Šele sedaj sem prišel do časa, da Vam opiišejm svojo najnovejšo avanturo. Odločil sem se kap na kratko. Ko sem izvedel, da je mojemu sedanjemu komandantu g. No-bilu tik pred poletom obolelo par njegovih sokolov, sem takoj odpotoval k njemu ter mu pon,udil svojo službo. Zadeva ni bila lahka. Vsled atentata v Milanu so btili vsi potniki v precej mučnem položaju, kajti ka-rabinerji in miličniki so jim pregledovali obisti tako temeljito, da je marsikomu zmanjkalo veselje in sredstvo za nadaljno potovanje po 'taliji. Jaz za svojo osebo sem prestal to preizkušnjo prav dobro. Bil Pa sem toliko previden, da sem vselej, takoj začetkoma preiskave vtaknil svojo Listnico — seveda skrivaj varnostnemu organu v žep. kon- se bodo torej v resnici kmalu uresničile. KAKO SE SPOŠTUJEJO 'NAŠI NARODNI BORCI. V eni Hzmed poslednjih številk smo prinesli članek z izvlečki pisem pokojnega Don J. Biankinija, iz katerih (je bilo Ijasno razvidno ikako postopajo naši vlastodržci z nacionalnimi borci, ki so onemogli v svojem nesebičnem delu za narod, potem ko so žrtvovali vse v dobro države, vezani na podporo vlade. Pred nedavnim je izšlo v »Politiki« poročJlo o postopanju merodajnih oblasti z vdovo po genteralu Kovačeviču, ki ga prinašamo v celoti : Ko je 5. oktobra lanskega leta padel v Štipu general Mihajlo Kovačevič, se je razburila cela naša zemlja 'nad zavratnim umorom. In ko je bil general Kovačevič pokopan v Beogradu, se je ves Beograd in vsa okolica udeležila tega tuž-nega nacionalnega dogodka. Pred župno cerkvijo se je poslovil od pokojnika predstavitelj ministrstva vojske in mornarice. »Vračajoč se s službe,« je rekel predstavitelj ministrstva Ivoijske in mornarice, »so ga na pragu njegovega stanovanja zavratno napadli in umorili naši sovražniki!« »Zasluge generala Kovačeviča so ogromne. Zgodovina jih ho beležila v celoti in ime generala Kovačeviča, ki je osta'1 do zadnjega diha neutrudljiv, neustrašen in hraber na braniku svoje domovine, kjer je tudi padel, ho zapisano z zlatimi črkami, ter nam bo služilo za primer, kako se služi in oddolži Kralju in domovini.« Ne dolgo za tem ie Narodna skupščina glasovala za zakon >o narodnem priznanju generala Kovačeviča. Ko pa se je vdova generala Kovačeviča obrnila na ministrstvo vojske za potrdilo njenih prinadležno-sti. tedaj je dobila od ministrstva vojske potrdilo, da brigadni general Mihajlo Kovačevič po izjavi komandanta bregalniške oblasti ni umrl v službi, ampak je 5. oktobra 1927. 1. padel v Štipu, pred svojo hišo, vračajoč se Iz kavarne.« To je bilo štiri mesece po zavratnem umoru generala Kovačeviča, ki je padel kot žrtev vestnega vršenja svoje dolžnosti in nacionalnega dela. Ne bi bilo torej čudno, če bi se po enem letu to potrdilo glasilo, »da je general Kovačevič vračajioč se s pijančevana, nesrečno padel in ostal na mestu mrtev«. Gorica. Na praznik, v četrtek, dne 17. t. m. ob 11. uri sestanek. Običajni sobotni sestanek odpade. Vodja. Kako je in kako .ie bilo. Po Beogradu se še vedno nemoteno izpre-iiaja gospod poslanik Bodrero, ne da bi z eno besedico opravdal ali ovrgel poznani akt iz naše zbirke dokumentov. Ob tej priliki se spominjamo postopanja avstro-ogrske-ga zunanjega ministra Aerenthala napram papeškemu nunciju Granitu del Belmontu. Mož se je pri nekem novinarskem' intervievu zarekel in samo izrekel sum, dvom' nad vero- cem preiskave pa zopet na isti način v svojega. Tako sem prišel srečno in neokrnjen na svoji lastnini na svoj cm. Moja ponudba g. Nobilui ni imela tistega uspeha kot sem pričakoval, uospod general z mojo strokovno izobrazbo v pilotstvu ni bil povsem zadovoljen. Priznam pa tudi, da je ze precej vode poteklo od takrat, ko smo na Prulah spuščali balončke in lmtv.me, tako da bi bil v resnici nekoliko v zadregii, če bi dobil takoj mesto prvega krmarja. Ne vem ka-ko bi se iztekla moja avantura, če bi mr ne pomagal slučaj. Nobilov kuža je postal nemiren že prvi trenutek, ko sem se približal g. generalu. Njegov rep se je vrtel kot propeler in zavijal je oči, da je postal g. general takoj pozoren nanj. Ker se je na vsak način skušal otresti zanjke, s katero so ga nameravali potegniti na krov zrakoplova, mu je njegov gospodar dovolil še en iz-prehod pred poletom po trdih tleh. Cim pa je bil kuža prost, jo je ubral naravnost k meni. me vohal od vseh strani ter me izpraševal v svojem jeziku od kod prihajam, s tako prijetnim duhom po psički-dobermanki. G. general najin razgovor ni razumel. smatral pa je ta »incident« dostojnostjo neke Aerenthalove izjave v neki cerkveni zadevi. Aeren-tlial je izvajal takoj konsekvence in prekinil z nuncijem vse odnošaje, izvzemši strogo uradnih. In to v rimsko katoliško jezuitskega duha prežeti prestolici ob Donavi pod vlado apostolskega veličanstva. Vsi poizkusi izmirjenja so, bili zaman, tako da je končno moral nuncij oditi zbog nevzdržnega položaja. Pri nas v Beogradu pa se kreta gospod general, kakor v Apuliji ali Kalabriji v najboljših beograjskih družbah, kjer .se menda kar kosajo za sladkostjo muzike rožljanja generalovih ostrog. Da nas potem temu primerno cenijo Italijani, kakor druge države ni čudno. Je pač tako, da nimajo nekateri beograjski mogotci niti toliko čuta ponosa in državne zavednosti, kakor Bantu zamorci. ali kanibali v Centralni Afriki. Bravo g. Radič! Voditelj KDK Stjepan Radič se je sedaj javne izrekel za izpremembo našega po kemični formuli in umetni sintezi dišečega državnega imena SHS v Jugoslavijo. To izjavo v zvezi z načrti o reviziji ustave z zadovoljstvo^ pozdravljamo in se nadejamo, da bo za njeno uresničenje založil KDK vse sile p.ri čemur bo žel odobravanje in podporo celega jugoslo-venskega naroda, ki hoče da bodi uradni naslov naše zemlje v skladu z njegovimi željami in zahtevami. Kako nas poznajo. V Berlinu se nahaja med ostalimi številnimii muzeji tudi Poštni. V tem muzeju je zastopana naša država z zelo res popolno zbirke znamk in slikami ju-goslovenskih poštarjev. Te slike pa so tako žalostno škandalozne, da bi se jih sramovali danes že celo Hotentoti. Predstavljajo namreč prva nekega Turčina, tako razcapanega in zanikrnega, da bi bilo moči najti tako zanikrnega raztrganca kvečjemu v Piškopeji po zelo* intenzivnem iskanju. Ta Turčin naj bi bil reprezentant jugoslovenskih poštarjev. Vsaj tako stoji zapisano. Druga slika kaže z mrvo naložen voziček z oslovsko prlprego in veznikom tudi turško opremljenim. To naj bi biia slika prometnih sredstev naše pošte. Kakor je sicer res včasih poslovanje naše pošte .turško počasno, vendar mislimo, da te slike ne nudijo verne slike naših poštnih razmer in da smo Bogu hvala, vendarle malo naprednejši. Zato bj. napravilo poštno ministrstvo, ali vsaj Ljubljanska poštna direkcija zelo koristno delo, če bi poslala ravnateljstvu »Poštnega muzeja v Berlinu, Leipziger-strasse« nekaj fotografičnih posnetkov jugoslovenskih pošt poštarjev, avtomatskih, telefonskih central, poštnih avtomobilov itd., ki bi Nemčiji iin svetu pričale, da navzlic našemu balkanstvu napredujemo in da nam ni XX. stoletje s svojo, tehniko in civilizacijo — španska vas. Stroški so tako malenkostni, da jih bo zamogel nositi tudi naš, čeprav tako preobremenjeni proračun. Zagrebačka radnička komora za antialkoholni pokret. Na predlog se-kretara Radničke apstinentske za-jednice g. Colnera d.onjela je skup-štinska komisija zagrebačke Radničke Komore skupštini predlog, da se za osnivanje radničkog antiaiko- očividno za prst božji. V par minutah so bile vse formelnoisti urejene in stopil sem na krov »Italije«. Vreme je bilo ugodno in poslednje priprave za start so. bile v največji naglici izvršene. E.a-eja alla-la in Giovinezza so dviignili zrakoplov v italijansko nebo. Rad bi popisal notranjost »Italije«, ker vem, da bi Vas zanimalo. Toda g. general je strogo prepovedal vsako kritiko naše ladje. Seveda pa bom od časa do časa le prisiljen prelomiti to obljubo, če bom hotel pisati1 lizvirneje o mojem potovanju na severni tečaj. Naša cigara jo je ubrala naravnost preko morja proti Trstu. Tu smo izobesili še par zastav, ki jih ie vzel g. general s seboj za vsak slučaj, če Piri demo na severni tečaj. Trst sam pa je bil seveda tudti praznično oblečen. G. general mi je dal takoj važno nalogo. Z dolgim daljnogledom sem m°ral ugotoviti, katera zastava vihra na čast njemu in katera ponesrečenemu atentatu v Milanu. Delikatne naloge so me vedno mikale, toda če ima človek za izvedbo odgovarjatli svojemu višjemu, ga kmalu minejo skomifne po i irž. l/ RfkD\OH f ;-rr ^ SVILA. Če se s svilo pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala. Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno premečkati v mrzli raztopini nRADIONA“. Ker je „RADIONli izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere. Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno vazno je, kako se svila suši. — Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. holnog muzeuma i za antialkoholnu propagandu medju radnicima proračunom votira iznos od 50.000 dinara. Nakon žučne rasprave sa protivni-cima antiaikoholnog pokreta donjela je skupština odluku, da se u ovu svrhu votira iznos od 25.000 dinara- 1 ako je ovo premalen iznos za jednu opčenitu l veliku antialkoholniu pro-pa&andu u radničkim redovima, odluku zagrebačke Radničke Komore treba pozdraviti, jer se time počima sa jednim velikim i potrebnim ra-dom. Tuini glasi. Odmev milanskega atentata. Ni ga večjega dogodka v Italiji, ki bi ne imel svojega odmeva v naših krajih. Pri vseh atentatih na ministrskega predsednika so trpele naše organizacije, naše ustanove, posamezne naše družine. Tudi zadnji atentat je imel svoje zle posledice v naših krajih. Ljudje so že navajeni in vedo, da jih ob takih prilikah ne čaka nič dobrega. Večina se drži doma in čaka kaj pride. Ves policijski aparat, finance, miličarjev, orožnikov in agentov je na nogah. V gostilne vdirajo celi njihovi oddelki. Gostje si ne upajo govoriti. Le tu pa tam slišiš pritajeno govorjenje. Popisujejo se redki gostje, kdo so in kaj delajo. Par od njih, na slepo srečo odpeljejo na policijo. Tako so v Gorici pri »Zlatem jelenu« aretirali na dan atentata v Milanu dr. Slavka Tusulina in urednika »Go* riške Straže« Poldeta Kemperla. V petek zjutraj 15. t. m. so pripeljal5 ljudi iz bližnje goriške okolice. V posameznih večjih krajih so fašisti zbobnali skupaj ljudi in jim držali govore. Vse pazi in opazuje na vsak smehljaj, na vsako besedo, na vsako stikanje glav. Vsak atentat prinaša policijske atentate na svobodo ljudi. Praznovanje kruha in prihod Rossonljfa. Celo deželo so prepleskali z lepaki za nabiranje darov o priliki praznovanja kruha v svrho širjenja italijanske kulture in političnega vpliva na Balkanu. V nedeljo 15. aprila se bo v Gorici istočasno s praznovanjem te krušne manifesta- takih delikatesah." Vesten kot sem, pa sem kljub temu neprijetnemu občutku sedel v nekakšno korbo, ki bingla pod generalovo kabino in študiral ta problem. Naštet in napisal sem vse hlače in srajce, ki so visele v boljših okrajih Trsta in vse ostalo karkoli se je gibalo v vetru, prištet še zastave na našem krovu ter jih beležil v dobro našemu komandantu. Iz svojega opazovališča sem zlezel šele, ko smo se bližali jugošlo-venskli meji. Tu sem občutil prvič domotožje %n pa razočaranje nad svojim komandantom. Ko sem mu namreč prinesel rezultat svojega dela,\spisan na čisto in končne številke podčrtane z rdečim svinčnikom, sem doživet nekaj, kar ne pozabim zlepa in gotovo vrnem z cbre9tmli. G. general je sedel baš za mizo in opletal makarone. Pogledal je »mimogrede« moje delo, zagodrnjal nekak »bene-bene« ter se pogreznil zopet v svoj posel. Ko sem se nekoliko otresel prvega začudenja, je prišlo pravo spoznanje. Videl sem, da je g. general baš kar pospravljal zadnje ostanke moje porcije makaronov in da me je pravzaprav poslal šteti zastave samo za to, da bi ga ne motil pri njegovih načrtih. cije vršil kongres goriških deželnih sindikatov. Prisostvoval bo kongresu sam vodja fašistovskega sindikalnega gibanja Edmondo Rossoni. 2e 14 dni deluje za to ves državni in sploh javni aparat cele dežele, da zbobna ljudi iz cele dežele v Gorico. Iste osebe, ki so se komaj vrnile iz Gorice radi fašistovskega nabora, bodo morale zopet defilirati pred Rossonijem. Iste besede, isti ljudje, ista razvrstitev, ista naveličanost. Ogromna večina je vpisana v sindikate in te ogromne večine pri vseh teh slavnostih ni zraven. Zato so sindikalni uradi razposlali na okoli tisoče tiskanih opominov, da se bodo strogo kaznovali oni, ki se ne udeležijo sindikalnih svečanosti. Pa ne zaležejo vsi ti opomini. Pridejo sindikalni tajniki ter tu pa tam usmiljena oseba, ki ne$e napis na lepenki, tako n. -pr. gruppo matellurgici. Sprevod iz-samih napisov, brez oddelkov. i Brezplačni vlaki, pritiski na zadruge, mlekamice, na obrtnike, se zadnje dni spolnujejo. Izid vsega bo prinesel sledečo bilanco za naše ljudi: Par obrtnic odvzetih, par desetin zapisanih med politične osum-•jencc ter še več nezaupanja oblasti do našega ljudstva in ljudstva do sindikatov. Zaplemba »Goriške Straže«. »Goriška Straža« je bila zaplenjena radi uvodnika »Novo življenje« in radi notice »Ponarejena vložna knjižica«. Bodočnost Jugoslavije, Je bodočnost Balkana. Občutek, ki sem ga imel ta tre-notek, se da pač težko popisati. Pričel sem dvomiti v iskrenost generalovih besed, s katerimi me je sprejel v službo im v njegovo vero v.»prst usode«, ki ie po njegovi lastni izjavi odločevala o mojem sprejemu. Prišel sem do zaključka, da bom moral dobro paziti na to, da se g. generalu povsem ne posreči njegov pravii načrt z menoj, ki mi je ležal ta trenotek na dlani, to je, da ne bodo moji porcijoni makaronov stalno prihajali na napačno adreso. Mi kranjski fantje imamo sicer lepo lastnost, da služimo trem cesarjem in zakričimo pri vsakem iz polnega grla: »Pri novem cesarju gor pa dol«; toda kadar se eden od teh pregreši zoper naše želodce ter nas skuša okrniti' pri naši menaži, takrat običajno preneha vsaka sentimentalnost. navdušenost pa tudi zvestoba. G. generalu sem se odločil sicef pošeno služiti in mu biti zvest podanik. Toda ko sem gledal poslednji makaronček, ki se je zmuzniil med njegovimi zobmi ter mli izginit izpred oči, je termometer'mojega navdušenja padel na 0° C. (Dalje prihodmjič.( je najmodernejše nrejena ter izTriije tu tUkaralika dela «d najprlpr*-stejšega ds najmodernejiega. - Tiska iolske, mladinske, leposlovne i* znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvnem tlskn. — Broinre t ■alib in tudi največjlk nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. oprema ilostrir. katalog«, nohti ii Lastna tvomica lilskib ziezkoi. Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnico. Zaplemba »Istarske Rlječi«. Pretekli; teden je bila zaplenjena »Istar-ska Riječ«. Prefektura je odredila zaplembo radi članka o pok. Petru Buriču z motivacijo, da je članek vseboval tendenciozna narnigavanja c nasilnostih, ki da so bila izvršena '.z sovraštva do omenjene osebe, in izraze, kateri lahko« rodijo nezaupanja napram oblastvom ter moti o duhove z nevarnostjo za javni red. Mitičarska objestnost. Poročali smo že o surovem postopanju rrliii-čarskega poročnika v Podbrdu, kako surovo nastopa z ljudmi ter tako lastnoročno trga po hišah slovenske koledarje. Isto počenja miličarski poročnik Peteoni v Bovcu. V Cerknem so pomazali miličarji slovenske napise s kolomazom, lansko leto sta hotela dva mfličarja zažgati »Gospodarski dom« in se je hitremu gašenju posrečilo, pogasiti .ogenj. V Idrskem so koncem meseca marca pri nekem preiskovanju do krvi in nezavesti pretepli več fantov in mož. Skoraj dnevni pa so slučaji tlake, ki jim jo mora odslužiti brezplačno naše ljudstvo. Dogodek, kot ga sedaj objavljamo, je čisto običajen po naših vaseh. V Zatolminu sede 11. marca v »Petrinovi« gostilni vaški! fantje, med njimi neki Nuk Andrej iz Laza. Vstopi neki miličar in zahteva od navzočih, naj ga spremlja eden izmed njih do dve uri oddaljene Ja-vorce, kjer ima milica svojo obmejno stražnico. Najbolj je pritiskal na Nuka, ter ga končno prisilil, da je moral iti z njim. Nuk ga je sprem-jal kakih 20 min., nato' pa se je hotel vrniti. Miličar je ustrelil dvakrat v zrak in fant mu je moral še nadalje slediti. V Zatolminu so fantje slišali streljanje in se spustili za obema. Dohiteli so ju komaj v Javorcu. Tam so izvedeli, da so fanta zaprli. Rekii so jim, da privedejo drugi dan Nuka v Tolmin, češ, da je govoril proti Mussoliniju. Drugi dan so ga res pripeljali ob 6. uri zvečer v Tolmin. Dokazalo se je, da Nuk sploh ni go- voril ničesar proti Mussoliniju. Brat Nuka, ki je služil svoje dni pri karabinjerjih, je posredoval zanj, in rekel, da se bo pritožil pri višjih oblastih. Šele na podlagi tega so Nuka izpustili. Prepolno je takih slučajev mili-čarske objestnosti. V gostilnah pijejo ne da bi plačali. Posebno mili- m na od krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje. Fran Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12. TELEFON ŠTEV. 2424. čarski častniki ostajajo dolžni za jedačo in pijačo gospodarjem, kjer stanujejo. Največ pretrpi pred njimi obmejno prebivalstvo, katerega neprestano ovirajo pri njegovem delu, mu preiskujejo hiše, ustavljajo na cestah itd. vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masaryko-va cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. HOTEL ..MARIBORSKI DVOR" (A. OSET) MARIBOR NOVO! NOVO!* NOVI MEŠČANSKI HOTEL Palača pokojninskega zavoda pri dravskem mostu. Popolnoma na novo urejen Restavracija. Kopalnice. Avtoga-raže. Hladilnica in izdelovanje ledu v hiši. Portir na kolodvoru. — Tel. 302. EKSPORTNA HIŠA „LUNA“ Maribor, Aleksandrova cesta 19 trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vseh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebščinami. Posebni oddelek za igrale. Na drobno! Na debelo! % f, v žepni obliki kaže presenetljivo razločno originalna akte, krajevne slike, kakor: Ceylon, Amsterdam, Pompeji, Praga i. t. d. Razpofiilja: Novlnski biro, Ljubljana, Šelenburgova 7/11. Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din, Nadaljne serije slik po 35 Din. Poštnine prosto. Jf Orjunaši! Zahtevajte takoj kolekcijo vzorcev manufakturnega blaga za moške obleke, damske kostume, plašče itd., kakor za telesno in posteljno perilo, |kar Vam nudi pod ^najugodnejšimi ^ plačilnimi pogoji ti tt OTON PELAN MARIBOR, Koroška c. 48. BERLIN aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi. Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6. Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini. Damska konfekcija in modni atelje <3 4? naznanja cenj. damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil: Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krila od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 200 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din Ni rnpolige ji velika izbiri izgotovljnih plato, ktilmv itd. Vsili listnega izdilki so cene, ker odpade carina, zasln-iek tofirnarja, sigurno za 50% nižje, kar je i prid ndji-nalctzn. Driivni aameStenti dobijo proti izkaiila m obroki, prati laknjiijini plačilu pi 10% popasla. Vse delo te izvršuje pod lastnim nadzorstvom in po najmodernejših modelih. Radioblažek, Beograd, Jakšičeva 11. - Telefon 41-85. Knjigarna, umetnine in muzikalije Goričar & Leskovšek, Celje Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Zaloga vseh tiskovin za urade in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. / Priporoča se specijalna trgovina premoga in drv FRANJO KALAN CELJE, DOLGO POLJE ima vedno v zalogi vseh vrst premog, koks za industrijo in centralno kurjavo. Kovaški premog. Trda in mehka drva. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. SPOMLADI naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisiratiin likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. CEVJL1 ki nudijo veliko udobnost pri športu, igri, počitku in hoji, Otroški do številke 35 Din 49'* Moški in ienski ... Din 69'- MARIB0R Aleksandrova 7 L Prešernova 7 /.a konzorcij list^ »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič-