GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
%
76.
JST"e w
21. deceirL"bra 1898.
Leto VI
Bozic.
linžič nas budi k miru in spravi Kjer vlada zavist in sovraštvo. Tam nenajdtrš vere prave 1'ra/ne l»ese<lc in lecimerstvo.
Božič ! Ali se nahaja kak človek, kteri bi se Čudodelnemu vtisu te besede zamogel odtegniti? Zelo težko! Lepi so naši trije kršanaki prazniki, veseli, blažilni in donaša-joči nam milosti! Ali kljubu temu »o med seboj različni: biukošti so prazniki veselja ; velika noč je praznik izvršenega upanja in božič nam predstavlja ljubezen in mir. Kdor božične praznike v pravilnem ami-alu tolmači v srce segajočej posve-čenosti, temu se dozdeva kakor bi sam in ž njim vsi ljudje danes boljši postali, kakor bi notranje vezi človeštva bolj skupaj vezale med seboj in božjimi vzgledi.
Premišljujmo pozdrav, kteri je nam znan po legendi, ko je angelj z neba doli zaklical: ta obsega vse, Česar človek potrebuje ako mu v viharnem življenju preti propad, v njeni najde z »pet pota k vzvišenemu življenju. „S l a v a B o g u v višavah!'4 Svest sem si, da bi v nobenem letnem Času drage Čitalce tako ne vzpodbudil s pozorom na angeljski pozdrav na sveti večer, nego ravno ob tem času. Toda o božiču vsakdo čuti, bodisi veroiz povedanja kter^gakoli hoče, da nekak skrivnosten čudež vpliva na njegov duh in srce, ter nas vse povzdiguje nad z^mljsko bitje in ne-hanje. Čustvo je tu, tukaj čisto, tam nezavedno in reBuično! mi se "nemarno tega sramovati! Ako na Bveti večer povsod i vidimo lučice ob jeslicah ali na božičuem drevescu, ako se v tihej noči ozremo proti nebu obsejanem s tisočerimi mig-ljajočimi zvezdicami, ako se v duhu nazaj ozremo, daleč nazaj, se spominjamo božičnih praznikov v lju-bej staraj domovini, v hiši svojih preljubih starišev, kako smo z veselim srcem šli k polnočnici in tam z drugim vred radosti rekli: „Slava Bogu na višavah! Gospod je rojen!" — Potem čutimo globoko v srcu: ,,Na svetu se nahaja nekaj vzvišenega nego vse trpljenje, bolečine in veselje. ." Potem zatis-nemo oči pred svitlo lučjo novejše dčbe, pred vsemi znanstvenimi preiskavami in družinskimi nauki, kteri nas še niso srečne storili. Kakor bi zrli v presvetle ž^rke solnca, se obrnemo proč in ra je zremo v nočno neho z mirnimi pogledi v zvezd tc-< — manj luči, toda več m i r u! In t"ga čustva se ne more nihče obraniti na sveti večer, na večer spomina rojstva Nazaren-ca! Vojak daleč od doma na straži, mornar na razburkanem morju, zločinec v samotnej celici, mož in oče v sredini ljube družine, vsi ču-posvečenje in puste tudi dobro livati na radostno srce. In glo-ko sočutje nas navdaja pri mislih, se vendar še nahajajo zatemneli
i	brezčutui ljudje, kteri bi celo sveti večer ne zamogli z nami
ed veselega Brca zapeti lahke medije božičnih pesmi; da ne bi z ugimi ijudmi pripognili kolena ts stvom : Ti nisi nič, nekaj vzidanega mora biti nad 'ami, da tako čudežno združuje najrazličnejše elemente vsega sveta, ter vsi danes kličejo: ,,Slava Bogu na višavah1"
„M ir ljudem na zemlji!" Samo vera ne zadostuje, da bi vsakdanji človek postal tudi idealni Človek, mora biti na podlagi, na ktero še vedno dalje zidamo. Ali ne čutimo ob božičnih prazni-'h bolj približane drugim ljudem,
ii	ne navdaja naša želja po miru prijateljstvu, ali ne navdaja naša
Ija po miru in prijateljstva, ali zgine vsa strast, zavist v človeku r srce še ni popolnoma pokvar-
jeno ; povrniti se ima mir kjer se je Bkalil. Ali ne vidimo pri luči svečic raz božičnih dreves našo erd in razprtije niče ve, zlobne? Kdo od nas misli na sveti večer se ošabno povzdigovati nad drugimi, nad otroci jednega očeta? Kdo bi sebično druge ožemal, kdo bi tožil in sodil, ali pretehtava! kje bi odnesel moralično ali materijelno zmago nad drugim ! Srčno bi morali obžalovati tacega človeka, kterega čustvo bi bilo popoluoma otrpnelo tajnemu vplivu božičnih praznikov ter da bi tak človek prav nič ne pripomogel k izpolnitvi angeljevega pozdrava: Mir ljudem na zem-lji !
,,Kteri so dobre volje!'* Razve-seljevanje, napraviti srečne! bi se ta stavek glasil v modernem izrazu. V malih družinskih krogih se napravi kar je le mogoče! Po več tednov so hranili, premišljevali, delali, da bi z veselim srcem in zadovoljnim obrazom sedeli poleg jaslic ali okolu božičnega drevesca. Ali oba prva dela angeljekega pozdrava kažeta nato, da naša pri-Btopnost, naša dolžnost osrečovanja še nejenja v našem malem kiogu ali širnej družini. Mi bi morali imeti zmožnost in polno veselje pomagati in vse storiti kjerkoli vemo za bivališča, kamor še ne sije žarek svetega večera, kjer je osoda še grozna, k jer ni prižgane nobene luči! Vsakdo naj pripomore pri tem, toda brez ošabnosti, brez povzdigovanja, iz notranje neovržue potrebe. Ogorčuost, maščevanje in zavist niso nikakor ugodna tla za vero, upan je in ljubezen, pomaga jmo one zmanjševati, zatreti in pri-žgimo z božično svečo tudi n jim v srca luč idealizma!
Nesrečniki, kteri m dobrohoteči ljudje dajo roko v pomoč — tudi ti naj opuste sovraštvo, saj podvojuje in le pomnožuje nesrečo, saj nesreči se je težko ogniti, gotovo pa obišče vsaj najmanj jedenkrat vsacega človeka, bodisi na ta ali drugi način. Ne smejo se z jezo obrniti od onih, kteri imajo dobro menje, kaj pa hočejo druzega storiti nego pomagati in hočejo z svojimi sredstvi pomagati? Posamezni nemorejo prenarediti svetovni red, ako je še tako pomanjkljiv ! Človeštvo ima tudi zmožnost in meje, da tudi za one lahko kaj stori, kteri so ubogi in preganjani. Pridi ljubi mir tudi v nejširomašnejšo kočo, tudi po uajbolj temni noči mora nastopiti jutro in potjijati zlato solnce!--
Bož.čni prazniki so tudi prazniki spomina. Ali je najti človeka na svetu, kteri se ne bi na sveti večer bodisi v krogu svoje družiue, med znanci in prijatelji ali v samoti, v duhu ne spominjal na svojo mladost, na svoje ljube stariše, kteri so mogoče že davno odšli k poslednjemu počitku, ali se res ne spominja vsakdo one rajske dobe? In pri tem mu navdaja srce blažena misel. Olepšajmo tudi mi te praznike našim malim, da bodo ti nekdaj z sočutjem in s častnim spominom mislili o božiču na domačo hišo, hišo očeta, kakor to mi danes storimo!
Zal i bog, da premnogo očetov ali mater to neskaljeuo veselje otrok prenizko ceni in s tem tudi otrokom odjemlje plemenito čustvo do vsega višjega. Maraikako otrpnelo srce, seje omehčalo, marsikakazgubljena ovca je v s led enacih spominov prišla na pravo pot. To naj bode vsem vodilo ! Napravimo našim otrokom blag spomin. Praznujmo božične praznike na star slovensk način in pridobimo tudi naše otroke, ako-ravno med tujim svetom, da saj ohranijo spomiu na naše šege. Spomin na božične praznike jih bode povsodi spremljal in hvaležni nam bodo ostali. — Tebi pa dragi čita-lec in čitalka pa voši pisalec teh vrat: Vesele in srečne božične praznike!
Naša nova vojaška država.
Ker se vedno bolj bližamo času, ko postanejo Zjed. države vojaška država, se že malo splača nekoliko vrst napisati, kako se nam bode militarizem prilegel. Ker vendar nemore nihče misliti, da bode VBa zadeva že odpravljena zuvrščenjem tisoče in tisoče več vojakov, nego smo jih dosedaj imeli, potem pa ostane lepo vse pri starem, bodisi naše javno ali družinsko življenje.
Pustimo zasedaj mornaruico in vse kar je ž njo v zvezi na strani in omejimo se s premišljevanjem glede pomnoženja armade na kopnem. Zasedaj naj se baje naša stalna armada nakopuem pomnoži na sto tisoč. Toda že naštevanje posameznih vojnih oddelkov in njih uporaba, kakor se razgovarjajo v kongresu, nam pojasuujejo prav jasno, da štirikratno pomnoženje naše sedanje vojne moči mogoče že v pričetku, na vsak način pa za dalj časa ne bode odgovarjalo položaju. Po se-dajnih načrtih naj bi 50.000 mož zasedlo Kubo, 25.000 Filipine in 6000 mož Porto Rico, toraj bi za obširno Zjnd. države ostalo samo lO.OOOtnož. Ako tudi že sprejmemo, da na Kubi ne izbruhne nikala prava vstaja proti vladi Zjed. držav, — akoravno vsled smrti Garcie, kteri je že večkrat igral čudne vloge in tudi sedaj vsLopil v amerikansko službo zasedanja, med drugimi odličnimi možni na Kubi pa ni najti nobenega prijatelja Zjed. držav, — zato pa je potreba premisliti, da se na otoku nahajajo razni sovražni elementi, kteri se vedno kaj radi med seboj pretepajo, zato bodemo že morali imeti lepo število vojakov tam v krotenje teh. Ako nadalje še pomislimo, da bodo naši vojni oddelki na teh treh ugrabljenih deželah imeli vedno mnogo bolnikov, računajmo saj toliko kolikor so jih imeli Spanci, toraj 25 odstotkov, toraj ne bode zadostovala za Kubo proračunana svota. Nikakor pa ne bode zadostovalo za Filipine odmenjeno število vojakov. Tam bodemo, kakor vsa zn i menja kažejo, vedno imeli se boriti z upori in sicer z upori, kterih korenine se nahajajo med prebivalstvom nekako 10 milijonov duš. Krvave bitke, ktere so imeli prestati Spanci, kakor tudi istina, da so vataši vjeli 10.000 Špancev, nam daje pač dovolj povoda, da ne smemo teh prenizko ceniti, ali celo prezirati. Skoraj bi smeli se za-gotovostjo zatrjevati, da nas bodo Filipine v teku dveh let po njih formalnem prevzetju, veljale50.000 vojakov. Dalje, da 19.000 mož za obširne Zjed. države za ktere smo že dosedaj potrebovali 25.000 mož, ne bode zadostovalo, nam pa ni potreba nadalje razmotrivati. Ze samo posadke naših primorskih utvrdb, od kterih jih uprav sedaj še več grade, druge pa razširjajo, bodo zahtevale mnogo višje število vojakov nego popreje. Ako vse skupaj vpoštevamo se bode kmalu pokazalo, da bodemo potrebovali armado 120.000 do 150.000 mož, da bodemo zamegli saj deloma zadostovati zahtevam.
Zvedenci vojaških zadev so pred odsekom kongresa navedli stroške za vzdrževauje in plačo vojakov povprečno — s častniki vred — po po S1000 na moža. Ako toraj kot pravo podlago sprejmemo, da bo skupni stroški za vojni oddelek že pred vojno znašali nad 50 milijonov, zato lahko prav z mirnim srcem pričakujemo, da bode vojni proračun imel na leto 200 milijonov potrebščine ; a poudarjati moramo, da v tej sveti ni vpošteta mornar-nica, niti pokojnina. To pa velja skoraj ravno dvakrat toliko kakor vsa nemška armada s pol mili-
jona vojaki v mirovnem času. Pa kaj, saj imamo v Ameriki dovolj denarja, ako ga pa ne bode, ga bodo morali že delavci dati.
Na pomnoženje pokojnine v no-vej vojaškej državi Bmemo pa le gnjusom misliti. Naš pokojninski proračun zahteva sedaj, 33 let po sklepu meščanske vojne, na . leto 145 milijonov. Ako bodemo imeli recimo okroglih 100.000 mož v tro-pičnih deželah, in poudarjamo, da ako tudi ne bode nijedne rabuke, bode umrljivost tako velika kakor vedno vojevar.je. Nasledke za pokojninsko listino si pa lahko predstavimo in že vidimo kisle obraze davkoplačevalcev.
Tako daleč smo v poštev jemali samo direktne težnje, ktere bode moralo prenašati prebivalstvo Unije — samo armado na kopnem upoštevši. Mi smo pa pri tem še mnenja, da nismo stavili visok proračun, pač pa le zmernega.
Kak vpliv na naše razmere pa bode imela velika stalna armada, ktera je sedaj neizogibljiva, se bodemo pa že še bavili kasneje v člankih. Ali že danes moramo poudariti, da bode poslednje velika bolj važno nego samo denarno vprašanje.
0 položaju na M
in na
Bolest Monterosa.
London, 17. j dec. Montero Rios, predsednik španske mirovne komisije, je rekel danes v pogovoru z de Blowitzem: Španija je zgubila vse, le svoje časti ne in ta tolažba jej ostane. Za preje smo vedeli, da imamo opraviti z neobzirnim nasprotnikom, kteri bode skušal, kolikor le mogoče pridobiti iz svoje zmage. Amerika je še mlad narod, kteri ni še doživel nikakega poraza, toda v teku časa mu tudi to ne bode ostalo prihranjeno, kakor drugim narodom ni, in potem se bode učil tudi pripoznavati pravice premaganih.
McKinley je odstop Filipin prisilil, toda osvojene še seda j niso in stalo bode Zjed. države še mnogo žrtev predno bodo zamogle izvrševati svojo oblast. Prebivalci večjih otokov Mindanaa in Luzona so hrabri vojaki, upirali Be bodo Ame-rikancem z vso silo in trajalo bode še dolgo predno bodo podvrženi.
Najbolj ga boh to, da so skušali izpodkopati njeno čast, ko je zgubilo poslednje brodovje in vsa ko-louijalna posestva. Dne 1. decembra je mirovnej komisiji predlagal, imenovati tehnično komisijo, ktera bi razdjano ,,Maine" preiskovala. Predlagal je Amerika naj izvoli jednega Amerikanca, jednega Angleža in jednega Francoza, Španci pa jednega Spanca, Augleža in Francoza, obe deželi pa naj bi izvolili jednega Nemca za zvedenca. Ta komisija naj bi preiskovala, ako je Španija kaj kriva katastrofe od „Maine". Ako bi komisija v tem smislu razsodila, potem hoče Španija, amerikansko zastavo pozdravljati in stroške plačati. Ako bi pa razsodila, da je Španija nedolžna, potem naj pi predsednik McKinlev senatu predložil poročilo, češ španska čast je ueomadeževaua in bila krivo obdolžena, da je dolžnosti gostoljubja prelomila, ker je ptujo ladijo v svojem pristanišču razdejala. Ta predlog so morali brez-dvomno v Washington poročati. Dne 5. decembra je izdal McKinley svoje poročilo, v kterem predloga omenil, pač pa, da je bila raz-strelba ,.Maine" sumljiv dogodek, 6. decembra bo potem Amerikauci
španski predlog ovrgli. To je Spance najbolj vžalilo. Španci imajo res velike napake, tbda njihovo čast visoko cenijo, in tej je bil prizadet smrtni udarec, »^panija bode sedaj skušala svoj narodni obstanek na novo zgraditi- K sreči stoji na čelu dežele žeua, ktera je srčna in za vBako žrtev pripravljena. Don Carlos sam ni Karlist, kajti predolgo je živel v naprednjih deželah, karlističnega mišljenja je le duhovenetvo, ktero sanjari o razmerah, ktere se dandanes več uresičiti ne moreje ker so tempi pasati. Morda se potem, ko nastopi mladi kralj vlado prične boljša doba za nesrečno Španijo".
Zopet pretep v H a v a ni,
Havana, 17. dec. V Esquina Tej as, ob meji predmestja Cerro se je zopet pojavil pretep med Kubanci in Spanci, v kterega so bili baje tudi Amerikauci zapleteni. Kakor pravijo, je bilo nekaj Kubancev umorjenih.
Zakaj tako pozno.
Washington, lS.dec. Admiral Schlevevo poročilo o vožnjah brzega brodovja od 30. maja pred Santiago, ktero so doslej skrivali, je danes oddelek mornarice obelodanil. V njem ae ne nahaja nič novega. Edino važna točka je Schleveva izjava, zakaj ni takoj odpljul proti Santiagu, ko so mu sporočili, da je Cerverovo brodovje v tamošnjej luki. Dotična točka se glasi: „Na večer 24^jgg^ia_sem voz^H(BS^^ienfaegos proVi ? ^ jowa", „Mas-sachesetts"	zaporedo-
ma, z „MarbleheairvT**ijxen1' is „ Eagle*' ob zunaj nem krilui^jjjd-mogarsko ladijo „Merrimac" proti deželi. „Castine" je ostala v Cien-fuegos, da bi poslala ,,Scorpiona", v Key West, ako bi ga mi ne srečali. Na vožnji v Santiagu sta viliar in dež tako nagajala, da brodovje, vslednemožnosti,,Eagle", ni moglo prevoziti več nego 7i do 8,V vrst. Ker nas je to hudo zadrževalo in ker je konečno na ,,Eagle" tudi premog pošel, poslal sem ladi jo v Port Antonio, Jamaica, da tam naloži premog in se potem povrne v Key West.
Dospevši pred Sautiago, je primanjkovalo brodovju premoga, pre-mogovka ,,Merrimac" pa je vsled neke pokvare pri strojih poataia nemožna, zato smo morali poiskati luko, kjer bi bilo možno naložiti premog in pokyarjeno ladijo popraviti.
Pred Santiago smo ugledali ladi-je „St. Paul", „Yale" in „Minneapolis". Slednja je naznanila, da ima komaj dovolj premoga dospeti v Key West, in da njen stroj ni v redu. „Yale" je dobila povelje premogovko vleči in ker je bilo le malo upanja premog dobiti, obrnilo se je brodovje zatočuo, ko je 24 ur trajalo predno so ,,Yale" in „Mar-rimac" sigurno zvezali z vrvmi. ,,St. Paulu" pa smo naročili, ostati pred Sautiago, dokler bi to zaloga premoga dopuščala.
Po 25 milj dolgej vožnji postalo je stanje ugodnejše, brodovje se je ustavilo, ,,Texas" in .,Marblehead" sta prejele premog od „Marrimaca", ktero so med tem začaeno popravili. Ker je bilo zuano, da zamore Sampson, vsako premikanje svraž-nika skozi Bahama kanal, popreči, nameraval sem z vožnjo proti za-toku skozi Yucatan Passage Hava-ni doseči, ako bi bila namreč nastala potreba sovražnika zadržati.
Ko Be bile ,,Texas", „Marble-head" in ,,Vixen" zadostno s premogom založene, obrnili smo se nazaj proti Santiagu, kjer smo 28. maja dospeli in luko zaprli. Drugo jutro sem vozil proti uhodu luke 1 ter zapazil vojno ladijo „Criatobal
Colon", ktera je bila bržkone vsi-drana za Cap Smith, istotako dve drugi ladiji od vrste ,,Viscaya" ali Infanta Maria Teresa" in dve ma-torpedovki. Pozneje čez dan smo ,'ideli tudi jarbole neke tretje vojne adije!
li
General M e r r i 11 so j .■ povrnil.
General Wesley Merritt, poveljnik armade na Filipinah in nap« -sled član mirovne komisije v Parizu se je povrnil v Zjed. države. Sprem-ljevala ga je njegova mlada žena. s ktero se j<- še le nedavno v L«nidr-nu poročil. General ji- povedal marskikaj zanimivega o svojem potovanju okolu sveta. Admirala Deweva ni mogel zadosti pohvalit i, istotako našo armado in njeno tvornost na Filipinah. Amerikan-ska mirovna komisija je dovršila izborilo df-lo. V Evropi mislijo splošno, da Amerika lici v diplomaciji Špancem niso kos, toda komisarji so svojo nalogo izvrstno rešili. Glede posadke na Filipinah je rekel general, da smatra 25 do 30.000 mož zadostnim. Ta armada bi lahko obstala iz polovice domačinov in Špancev, kteri bi radi služili stric Samu.
O Nemcih se je general Merritt britko pritoževal in se med drugim takole izrazil: „Naši prijatelji Nemci napravljali so admiralu Dewev največje zadrege. Obnašali so se nedostojno in skoraj kvarili vso uljudnost. Njihovo obiMša " bilo .up^v. nesritmno, njihova neprijaznost. Prišel sem v Manilo kot vojni governer, ali nemške vojne ladije me niti običajno pozdravile niso, to je vendar zahtevala priprosta uljuduost. Ko je admiral Dewey razpel zvezdo-progati prapor, ga Nemci niso pozdravljali in še le de3et dni pozneje se je nemški admiral pripravil k običajnemu obisku.
,,V kljub temu so se skušali v Mauili bivajoči Nemci izogniti vsakemu javnemu nemiru. Jaz sem le priprost vojak in znam malo o pomorski etiketi, toda admiral Dewey je bil zelo razkačen, ker se Nemci niso zmenili za moj prilu-d. Niso nas pozdravljali, pa tudi obiskal me ni admiral pl. Dietrichs, samo Angleži in Japonci so me počastili z običajni obiskom. Jaz si iz tega nisem nič storil, ker sem imel mnogo opraviti, toda admiral Dewey je rekel, da je to sramota in zarobljen prelom elikete. Pravil m i je, da so mu Nemci hudo nagajali," Ko smo Manilo osvojili, niso pozdravljali, pa tudi ne, ko smo zvezdoprogasti prapor razprostrli na španskih trdnjavah. Še le potem me je nek pomorski kapitan oficijelno obiskal, ko ji* admir:tl v
f
|	Nase pivo
!.)■	je poskušeno od največje i,T	pivovarske akademije v delil	želi. Mi vemo kako se ima
!	variti. Zato je
i/v ¥
SUPERIOR S
PIVO najboljši
Prodaja se po~
BOSSS B&Ef
LASE LINDE


Entered hr second clas matter at • he N'kw York, N. Y. Pout officp '»ctol«er •>. 1893
„6LAS NARODA".
fast slovenskih delavcev v Ameriki. Izdrtjat'jij in urednik: Published by
P. SAKSER. l<»9 Greenwich St. N«w York City.
Na leto vHja liBt za Ameriko $3.—.
pol leta..............$1.50.
Kvro|xi 7,a vse leto . . -gld. 7.—,
......pol leta......3.50.
„ (• trt leta . . . „ 1-75 v' Evropo pošiljamo list skupin dve Številki
„G a* Naroda" izhaja vsako sred« lil SoboLO.
„GLAS NARODA"
(,.VoH'K O K T H K PKOPLK"*) Will I— isu^il every Wednesday jiini S»tii«"d»V. Subvert pii--t* yearly $■>.
Advertisements on agreement.
/a I.tjlan«- «1«* J" vrstic se plača i «•*'!• tov I )•>[:!si hr«-/. podpisa in on< >bnost) i m' natis:
D.-uarnaj s« r»,.ig«.voli poslati p" Money t lrd*-r.
Pri Hpreinembi kraja naročnikov -o* i m", da «e nam tudi prejšnje ».ivnliftiV naznani, da hitreje najde-mu naslovnika.
Dopisom in pošiljarvam naredite • nalovoni :
„Glas Naroda",
l Grwnwich St. New York City.
H.»ng Kong odpotoval Glede ni čvrste posti*.ye tu jih v<- akov je me uil, da s<» večinoma Nemci, na kar sem mu odvrnil, da je mogoče bil" veliko Nemcev, kteri pa so sedaj dobri Amerikauci. Kapitan je razumel namiglaj ter se kmalu po •lovil."
Sagasta h n d e o s t o p i 1.
Madrid, 19. dec. Daues op »-ludne se je uraduo naznanilo, tla »Sofista jutri predložil kr.ilji-l«top. Sledtčn sestava minist-rstva je mogoča: kabinet. Sagasta z W-ylerjem, Romero K« • tiled<>m in Caunalejasem ; kabinet Montero Rios s zastopniki raznih I kar je
Kar se dela tiče, se nemoremo tukaj nič kaj pohvaliti, zaslužimo bolj malo, zato pa nikomur ne ■jvetujem sem hoditi. K sklepu vodim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto; tebi dragi nam .,Glas Naroda'4 pa želim v prihodnjem letu obilo uovih naročnikov in podpornikov, ter da bi nam trpinom še mnogo, mnogo let donašal novice iz Amerike, stare domovine in druzih krajev.
Jožef Dimšar.
Virginija, Minn., 17. dec. Naznaniti imam čitalcem prav
/. :in i mi v dogodek iz našega kraja, odkoder je itak tako redkokrat kaj čuti Podpisani in moj tovariš John Gorše sva se naoisnila iskati dela v miljo in pol oddaljeno mesto. Morala sva iti skozi gojzd, kar zagleda moj tovariš spavajočega medveda za veliko hojo. Puške ali sa-mok esov nisva imela pri sebi, pač pa močne roke iu p »gum, hkrati s^ Via na njega spustiva iu ga s tako silo na tla pritiskava, da je zverjad obnemogla in potem sva veliko -ikalo na njega zvalila. Brzo sem se podal do bližnje hiše in prinesel dve verige in trije možje so mi šli pomagati, da smo medveda zvezali iu potem v mesto odpeljali. Ko je to Mr. Hudales zagledal, je brzo posegal v žep in nam dal cekiu za 10 dol. ( Mislim, da vse to je božični sen, ali pa je medved že pogiuol. Stavec.) Povem pa, da še nisem videl toliko ljudi v tem mestu, vse je hitelo m-idveda gledat, staro in mlado. Mr. Hudales je medveda kupil in iz nj^ga napravil okusne klobase, ktere sedaj prodaja.
Majk Kraker.
(Tako slove dopis, ako je pa tudi resničen, je pa druga stvar. Tred.)
hočejo, major ne potrdi njih sklepa pa je. Saj je ta mož že ovrgel sklep mestnega sveta, kteri je zahteval, dp naj bi se občinstvo goreuje-ga mesta vprašalo, ako je zadovoljno z nameravauimi novimi črtami cestnih železnic; pa bi kaj tacega De prekrižal. Nič druzega ni, nego nekteri mestni očetje bi si radi malo žepe „zaflikali" na račun železniških milijonarjev, ali pri teh niso ua prave naleteli, ker naš župan j^ njih marjoneta in basta.
Razne vesti.
Kaj pa to?
Načrti poulične železnice
Edward Lauterbach, pravni zastopnik družbe poulične železnice na 3. Ave. v Nfw Yorku, se je gle-de pogodbe, kteroje njegova družba sklenila z WestingtmuBe Co. sedaj ui sistem kabela spremeniti v elek tričnega, tako-le izrazil: Pogodba obs-ga izdajo od §5,000.000 do $6,-000.000. Zgraditi hočemo stavbo za pridobivanje elektrike, kjer bo do za 64.000 konjskih sil močni stroji. Ako Metropolitan Co. ne izvrši svoj načrt, zgraditi za 70.000 konjskih sil močne naprave, potem bodo naše največje na svetu. Delo seje že pričelo iu upamo, da bodo prihodnje spomladi na 3. Ave. yo žili električni vozovi, iu po letu tudi oni na 42. eesti ,,Crossto\vn". Takoj po tem se bodo vse naše črte spremenile v električne in v pol drugem letu bodemo imeli le samo električen sistem. Ako bodemo poleg tega prodajali elektriko za luč, kurjavo iu moč, kakor Metropolitan družba nam rava. bode odvisno od tega, ako nam bode po pokritju lastnega delokroga spi >h kaj elektrike preostajalo. Metropolitan in naša družba ste sedaj sklenili mir, poprej pa ste bili vedno pri sodni jah, najbrže ste uvideli, daje abot-uo, metati denar advokatom v žre lo, 7ato ste rajši prijateljici, toda kaj se vse zna pripetiti v bodoče, je nemogoče vedeti.
V milijonarskem delu mesta požar.
Cestni rop.
Hišnika Hanover Square poslopja v New Yorku so 18- dec- ob 12-uri po noči napadli trije možje na vogalu Hanover Square in Nassau ceste in mu oropali zlato uro. Toda 95 dolarjev v gotovini, ktere je imel pri sebi v hitrici niso našli. Rotchford je bil sicer nekoliko vinjen, toda vsejedno je kričal po redarstvu. Roparji so pobegnili na vse kraje, j eden je ubežal v zagato pri gledišču in sicer redarju v roke, kteri ga je prejel ter od vedel v zapor. Imenoval se je J. Murphv, 38 let star in iz Newarka, N- J., doma. Oropano uro niBO našli pri njem. Tudi hišnika Rotchforda so radi pijanosti zaprli.
Rowlandovi žagi se je danes parni j šila parada, pri kterej se je poseb kotel razletel. Edward Clarka je odlikoval 3. pešpolk iz Nebras vrglo 30 čevljev daleč in ga pri priči usmrtilo. Trije drugi delavci so bili htido poškodovani.
Chikaški mestni očetje posnemajte jih.
?*—*• i^ikr" "1" kopee, ali so gospodje člaii^geattiegs od-J^lkt za železniAf?ir«ardeve zreli za Wards 1-liLHd^norišnico) — ali pa
kupin večine; in kabinet Marti n'ez Cainpos z S'lvelom iu drugimi konservativci. Pri nastopu prvo rili slednj- imenovanega minister stva bodo cortes razpustili. C.so-pisi, kteri s> v z vezi s zgovornim liberalcem Gamazem priporočajo niiuisterstvo Montero Riosa. Kraljica je včeraj V"*er zborovala dalj nego uro z Monterom. Slednji potem imel p<>g ivor z Sagasto. Obsi j občinstvu velikega New Yorka vo-
- nameravajo ti go-sppruje naše železniške milijonarje s pr-tojami, pritiskom in neprijetnimi naredbami opozoriti, da ima železniški moloh poseči precej globoko v žep in se spomniti go-sp d v sedaj ko Be leto menja.
čujte cenjeni Čitalci kaki tif-ki so: Zeleznižki odsek mestnega sveta je v petek sklenol priporočati v sprejetje resolucij, kiere naj bi
«ta baje glede političnega pol »ž »ja popolno sporazumIjena.
Vojni minister Correa se je baje izrazil, da bi s- morala špansKa armada zvišati na 140.000 inož, da bi zamogta karlističuo agitacij" udušiti. Zapovedujoči general severne armade je prepovedal vse karlističiie shode v svojem okraju
Malaga, 19. dec. Prevožuji parnik ,,\\'erra\ kteri je 7. dec (»stavil fctavano z španskimi vojani, ju danes doti pel sem.
General Blanco je prišel danes iz Havane v Alicanto. Stopil je na kopno v civiluej obleki, kjer ga je prebivalstvo arčuo pozdravljalo. Na politični* vprašanja je odgovore odločno odklanjal.
Dopisi.
Gibson, S. M., 14. dec. iakom iu čitalcem imam spo-žalostno novico o Frank ž u, kteri je dne 6. dec. v >kopu ponesrečil: s premo-[ožen voz ga je tako hudo togo in mu jo zmečkal, zvečer ob 6. ur; h? Pokojnik zapu-sina, v st*rej malim dete-lčeri. Pokoj ui k drudtva in bo-J600. Frank Ca-iz vasi Log, žnpuijs [jo Loko, bil je že poslednjič še Hog mu daj
zareuje po cestnih in nadcestnih železnicah kolikor mogoče prijetno napravilo in ne le to. temveč še ceneje naj se vozi! Resolucije tega odseka zahtevajo: Od 1. maja nadalje ne smejo čez Brooklynski m >st več voz«ti glasoviti vozovi (imenovani mrtvaški vozovi, ker prouzročajo toliko nesreč) Nassau Electric Co., za vsak prestopek naj bode kazui $50. Vse nadcestne železnice morajo vpeljati pri vseh vlakih po 1 voz za kadilce tobaka : vsak presto »ek je kaz iovati z $25.
V	Brooklynu mora po noči od 1. do 5. ure najuiauj vsakih 20 minut voditi voz; sedaj na luuozih Črtah vozi voz vsako uro. Od spredaj voza, ka iar ta vozi čez most, morata biti dva moža. Pod vsemi grušti nadcestnih železnic ob križpotja morajo biti napravljeni veliki lijaki iz plošče vi ne, da ne bi na mimoidoče ljudi kapljalo olje ali druga nesnaga vozečih lokomotiv; za vsako opuščenje kazni $25. In naposled priporoča ta odsek, da naj bi vse družb« v mestu znižala voz-nino Da tri cente! Ali niso to stvari, da se mora vsakdo čuditi!
V	obče pa mi prav dobro vemo, da te resolucije nikdar sprejete ne bodo, ker železniški milijonarji imajo v New Yorku več posedati in ukazovati nego ves občinski svet in vse kar se seoči v njegovi senci, ali zajema iz občinskega korita. Naš major Van Wyck je edeu onih mogotcev, kteri na bode dovolil, da bi sež^-lezuičnim kapitalistom kaj sitnosti počenjalo; ta mi ž je že večkrat pokazal kake gore listje; za to pa naj ft možaki sklepajo i u uganjajo kar
Tri osobe ponesrečile.
Y torek zjutraj je nastal ogenj krasuem stanovanju Chas. Ray-monda, višjega agenta Mutual Life Insur. Co., na 73. zap. ulici in za hteval troje žrtev. Gospa Raymond je skočila skozi okno in se tako hudo poškodovala, da je umrla v bolnišnici, kamor so je prepeljali ; gospa Unterwood iz Washingtoua je skočila skozi okno in se ubila; kuharica pa je zgorela ; pet osob je pa poškodovanih. Ogeuj je nastal Vfled poškodovanega dimnika in se zelo hitro razširjal. Gasilci so pozno dospeli ua pozorišče, ker so miljo daleč proč in jih kapitalisti niso pustili ob svojem času se bli zo njih naseliti, ker pri njih ni nesreče, tako Be je maščevala njih ošabuost.
Božično darilo.
Velikansko božično drevo je bilo postavljeno v rotuudi prodajalnice Bloomingdnle Bros. na 59. cesti iu 3. Ave. v New Yorku, ter segalo od pritličja do 3. nadstropja. Ob 1. uri po noči je na dogedaj neznan način, drevo pričelo goreti. Čuvaj John King je zapazil ogenj iu pozval ognjegasce, kteri so \ velikem številu djspeli na pogorišče, kajti vedeli so, kaka užigalna tvarina, da gori. Ogenj so sicer kmalu pogasili, toda vsled ognja in vode pro-uzročena škoda znaša $35.000.
tiri pa je zopet in.
New York bode sedaj zopet moral prestati epidemično gripo. Mi-nolo je ž* 7 let, odkar se je gripa v prvič na epidemičen način prikazala. Takrat se je zabeležilo tukaj 500 smrtuih slučajev na račun gripe. Med tem časom so zdravniki imeli priliko Be o tej bolezni poučevati in so sedaj bolje pripravljeni, nego takrat. V minolem mesecu je vsled gripe umrlo 15 oseb. Uzrok gripi so zelo umazane ulice New Yorka. Res je kar je res, naše mosto je bilo pod republikansko vlado mnogo bolj čisto, ali demo-kratje ae ne brigajo toliko za snažnost in ne za sneg, ako leži več tednov, takrat prosijo sv» Petra, da bi ga opral, ali mislijo zoper bolezni prositi sv. Roka, sami pa nič storiti glede čednosti?
Zopet nbegel italijanski „baukir".
Gennaro Agune v New Haven, Conn., je pobegnil z $10.000 zaupanimi deuarji. Siromaki, večinoma delavci, kteri so k njemu na ,,obresti" nalagali, ali pa po njem v staro domovino novce pošiljali, so OBleparjeni. Take sleparije so med italijanskimi „bankirji" že zelo pogosto, v New Yorku jih je že več tako storilo. Zato nemoremo rojakom dovolj priporočati, da naj se jih varujejo, ako jim tudi razpošiljajo priliznena slovenska pisma in okrožnice, ker tak ničvredni papir vtegnejo drago plačati. Kaj takem lopovu mar čigave in kako prislužene novce ukrade, ako tudi preje Bog ve kaj poje. Pozor, toraj Slovenci, še mnogo je enačili sleparjev, kteri ribarijo med nevednimi! Ne dajte na vsako tiskovino težko prislužene novce.
Osleparjeni delavci-
New Haven, 11S. dec. Kakih 50 italijanskih delavcev je v Bran-tordu napadlo izplačevalca, ko jim je isti namesto njihovega zaslužka, vsakemu le nekoliko denarja hotel dati na roko. Razkačeni delavci bo ga pretepli in se ravno pripravljali ga liučati, ko se je precejšnjo število vaškega prebivalstva zanj potegnilo. Vtaknili so ga v ječo, da bi bil bolj varen pred nadaljnimi napadi. Delavci so potem drli pred jetnišnico in jeli isto s kamenjem bombardovati. Delavci, kteri polagajo cevi za vodovod, pravijo, da so za svuje delo zelo slabo plačani in vkljub temu ne dob6 nikoli polnega zaslužka, ktero jim z ničevimi zgovori vedno odtegujejo. Plačevalec Bartholomew pravi, da je ponujal ljudem po S5 iz lastnega žepa, kar pa delavci niso hoteli sprejeti Danes so zaprli dva Italijana, ktera je Bartholomew kot svoja glavna napa-dovalca spoznal.
Angleži naročajo lokomotive.
London, 19. dec. ,,Pall Mali Gazette'' poroča, da je Midland Railway Co. prisiljena 20 tovornih lokomotiv v Zjed. državah naročiti, ker so britiške tovarne za lokomotive z naročili preobložene.
Schenectady, N. Y\, 19.dec. V Schenectady Locomotive Works so dobili od Midland Railway Co. na Angleškem, naročilo, zgraditi deset težkih tovornih lokomotiv. Iste bodo izdelane po amerikan-skih patentih z novejšimi zboljšanji. Nedavno je odposlala omenjena tovarna 27 lokomotiv za Nippoo železnico ua Japonskem. Tudi za amerikanske železnice ima tovarna mnogo naročil iu 2000 mož dela noč in dan.
Yerkesov poraz z jednim glasom.
Chicago, 19. dec. Tukajšnji mestni odbor je zavrgel daues z 32 proti31 glasi predlog, vsled kterega bi se Yerkesevemu sindikatu podelil privilegij za 50 daljnih let v porabo cesta za poulične železnice.
Altgeld je sluvolilepen.
Chicago, 18. dec. Kakor pravijo se bivši governer Altgeld prizadeva postati kandidat demokratov za urad mestnega majorja v Chieagu.
čegar polkovnik je bil W. J. Brya V McKinlevevem govoru je omen ti dve točke. Najprvo je poudarja da na spremembo denarne velja za dalj časa niti misliti ni. Dal je omenil, da se Amerika ne mo odtegniti dolžnosti vladanja špa skih kolonij, ker je vlado, ktero e do sedaj imele, razdjala jim je rej dolžna isto nadomestiti.
Zatožba proti nemirneži.
S t. L o u i s, 17. dec. Iz Ear linville, 111., se brzojavlja, da mi sli državni pravdnik Vaughu, prot tistim osobam, ktere bo se udeležil nemirov v Virdenu, aodnijsko po stopati. Dotične soduijske obrav nave se pričnejo meseca januarji Državni pravdnik Vaughu se je d govoril z Viljem Mooneyem, od ve nikom od l uited Mine Workers da tiste delavce, kteri so obdolžeu" nemirov iu bodo krivim spoznani zadene najmanjša kazen.
Parnik se potopil.
Falmouth, 10. dec. Britiški parnik „Brinkburu", kteri je 20 novembra odpljul iz Nortolka in bil namenjen v Havre je o poluncči v gostej megli zadel ob skalo na Maideu Bower Kock, Scilly otočja' Ladija tiči na podmorskih skalah in valovi odnašajo iz bombaža in olja obstoječi tovor, moštvo se jo rešilo.
Tovarno bodo premestili.
V Passaicu se je razširila vest, da bodo Edwiu Gouldovo tovarno za žvepljenke v kratkem premestili v Detroit, Mich. V to svrho so že baje kupili velik del sveta. Uzrok premeščen ju navajajo, da je tukaj težko dohiti potrebni les. Posestniki v bližini tovarne v Passaicu bi bili zelo veseli, ako bi tovarno v istiui premestili, ker so vsled ue-varnosti ognja vsa sosedna posestva zgubila svojo vrednost-
Živahna trgovina.
New London, Conn., 18. dec. Palmer Shipbuilding Co. je sklenila pogodbo s Philadelphia & Reading železnico, radi zgradbe OBem pomorskih ladij po S30.000. Vsled tega bode 500 mož dobilo delo do 1- oktobra 1899. Poleg tega bodo zgradili 240 čevljev dolg brod
Velika prodajalnira pogorela.
T e r r e H a u t e, 19. dec. Iz več oddelkov obstoječa prodajaInica od Hales, Geddes & Co. je danes pogorela. Služabniki prodajalnice so se s težavo oteli iz smrtne nevarnosti. Mnogim ni kazalo druzega nego poskakati skozi okna, ako so hoteli uiti smrti v plamenu. Neka dekle, Kate Malouey se je pri tem smrtno poškodovala. Vsled požara je 42-5 osob zgubilo zaslužek.
Plačo zopet zboljšali.
Louisville, 19. dec. Ker bo se razmere glede prometa Louisville in Nashville železnice zboljša-le, je ta 1. juli ja dano obljubo izpolnila, ter znižanje plače za deset odstotkov odpravila in vpeljala zo pet staro plačo. Zvišana plača bode dobrodošla 18.000 služabnikom.
Nesreča na železnici-
Indiana poli s, Ind., IS. dec. Na Indiana, Decatur it Southwestern železnici je danes zjutraj ob polu treh pri Gnion postaji, skočil iz tira indianapoliški ekspresni vlak, ko je ravno vozil preko visokega mosta. Vlak obstoječi iz loko motive iu sedmih vozov je potem še nekaj časa poskakoval po mo stovnih brunih iti le čudež je bil, da se m zvrnil v reko. Vozovi so se nakopičili jeden čez druzega in sta bila pri teni prva dva voza po poluoma zdrobljena, vsi drugi pa le deloma polomljeni. Na vlaku je bilo 50 osob in med temi niti žen-Bke niti otroka. Jeden mož je bil pri priči usmrten, osem pa hudo poškodovanih. Vlak je vozil ob času nesreče z hitrostjo 60 milj ua uro, ker seje bil nekoliko zapoznil, je hotel strojevodja zgubljeni čas zopet dohiteti.
McKinlevevo potovanje na jngu-
Tuskeegree, Ala., 16. dec. Predsednik McKiulev iu njegovo spremstvo je danes došlo sem s posebnim vlakom, in so mu priredili zares lep sprejem. V očigled ua
za Harlem Transfer Co., kteri mo- jugu razsajajočih plemenskih bojev,
so radovedno pričakovali govora, kterega je imel predseduik v obrt-nijskem zavodu za zamorce. Toda, kdor je od McKirileya kaj več pričakoval, nego prazne fraze, se je močno varal. Govoril je o razvoju zavoda od pričetka, koliko dobrega stori in trdil, da v nobene j deželi ni boljše prilike za izobražbo vseh ljudi, brez razločka plemena, kakor v Zjedinjenih državah. V govoru samoumevno ni manjkalo na-migljajev, da izobraženost zmanjša je stanovna nasprotstva in posameznike preje dovede k spoznanju, da so udje jednega naroda.
Savannah, 17. dec. Pri najlepšem vremenu je imel danes predsednik uhod v s zastavami
ra biti v štirih mesecih dogotov-ljeu.
Gnjezdo je bilo prazno.
Chester, Pa., 17. dec. Daues zjutraj pred svitom je vlomilo pet tatov v Seabord Oil Works. Nočnega čuvaja Jožef Mitchella so ustrelili v nogo, ga zvezali in mu zamašili usta. Med tem, ko ga je jeden straži 1, razstrelili so drugi denarnico, jo izpraznili in pobegnili. Včeraj je tovarna prejela veliko svoto denarja, za plačo svojih delavcev in isto radi sigurnosti, shranila v nekej banki. Tatje so očividno prežali na ta denar, toda vplenili le borih $100.
j Kotel se je razletel.
Jsharon, Pa., 19. dec. Na H. W
Tritisoč kitajskih vojakov usmr-tenili.
Loudo n, 20. dec. Iz Shanghai« se brzojavlja tukajšnjemu listu, da se je v središču kitajskega tabora pri Hang Chow razletelo skladišče smodnika, vae hiše štirjaško miljo na okolu so razdejane. Blizo 3000 vojakov Si* zapovedujočim generalom vred so usmrteni. Amerikau-ska iu francoska misijonska postaja ste poškodovani, evropejci niso usmrteni.
Evropejske in droge vesti.
D u n a j, 17. dec. V minoloj noči je požar uničil mestno gledišče v Mariboru. Pri požaru ni nihče po^ nesreči 1.
Londou, 17. dec. Daues je umrl tu baron Ferdinand James Rothschild v 60. letu svoje starosti. Bil je rojen v Parizu, toda živel že dolgo vrsto let na Angleškem. Leta 1S85. so ga liberalci volili v zbornico. Od leta 1896 je bil član parlamenta kot liberalen unionist in občno poznan kot umetuijski mecen.
Carigrad, 17. dec. Veliki knez Nikolaj ruski je včeraj večer dospel sem na ruskem parniku. Mesty je bilo njemu na čast krasuo razsvit-ljeno in sultan mu je priredil danes banket. Neka uradna notica turških časopisov pravi, da njegov obisk namerava med Turčijo in Rusijo obstoječe prijateljstvo utrditi.
Časopis ,,Ikhamu poroča, da bodo kmalu ukrenili uredbe dovesti turško brodovje do najvišje popolnosti, do ktere je vojna že dospela.
Berlin, 17. dee. Nemški cesar je ob čaBu svojega bivanja v Jeruzalemu podaril tam pridobljeni mirodvor, nemškim katoličanom. Ob tej priliki so se obelodanile zopet posameznosti škandala, kteri je nastal o prodaji amerikanskega mirodvora v Jeruzalemu. Kakor pravijo so tam izkopali krste jih odprli, trupla razkosali, zložili v male zaboje in kjer koli zagrebli ( ?). Imena kupcev mirodvora in posameznosti vse transakcije so skrbno zakrivali. Kakor Be je sedaj zvedelo je bil na mirodvoru del tistega kraja, na kterem je bilo Btalo sta« novauje device Marije. Nemški katoličani ao ta del kupili, ker so se trdno zanašali, da jim bode sultan sigurno pomagal do posestva celega mirodvora, da bi s tem skazal nemškemu cesarju kako vljudnost. Sultan je potem dosedajne moha-medanske posestnike prisilil, da so prodali mirodvor.
Carigrad, 18. dec. Ruski veliki knez Nikolaj, kteri je sem do-šel na raskem parniku, je danes v Galatana, ne daleč od San Stefano, odkril spomenik, kterega so postavili v spomin v vojski padlim ruskim vojakom. Na istem krajo so 3. marca 1878 podpisali mirovno
okinčano mesto. V taboru se je vr I pogodbo po dokoačauej ruako-tur
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgniČ, Box 266; Podpredsednik: Geo kg Kotce ; L tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; rohn Preširn, Box 2S6; rosip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY« St. Louis Co.t Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA".
Ski vojski. Odkritje spomenika se je vršilo z veliko svečanostjo. Naj-preje se je v ruski kaj>elici opravljal „requiem4t po dovršenej svečanosti pa je bila vojna porada.
Turški časopisi so radi svečanosti zelo razjarjeni, ker jih ista bolestno spominja na poraz turške armade. Včeraj je veliki knez podal sultanu laHtnoročno pismo čara, v kterem ta izraža, da je poslal velikega kneza zvezo prijateljstva med Rusijo in Turčij-i Se bolj vtrditi.
S t o k li o 1 m, 19. dec. Kralj je zbolel in mora ostati v postelji, toda bolezen baje ni tako nevarna, da bi se bilo bati za njegovo življenja, tako trdijo namreč zdravniki.
C a i r o, 19. dec. Major Marchand je Fashodo 11. decembra ostavil.
meste-
ivyzased 1 i in izol>esili egipčansko in angleško zastavo. Marchand se je obrnil z svojimi ljudmi proti So-bat reki.
L o n d o n, 19. dec. Neka brzojavka in Hankovva pri Vangtse Kiangu, kakih 700 milj od morskega obrežja pravi, da se francoska ekspedicija [»omika po reki navzgor proti Kvrelchaa. Dalje se poroča, da je neka topuičarka dos}>ela že nad Nanking, južne stolice Kitaja, devetdeset m Ij od ustja reke. Pred kakimi osmimi dnevi je francoski p-»slanic Gerard v Pekingu pretil Tsung Li Vumenu, da bol>e francoska ekspedirija prekoračija mejo, ako Kitajci neoproste nekega francoskega misijonarja, kterega sopun-tarji vjeli.
Lima, 19 dec. Severo Fernandez Alonzo, predsednik ljudovlade Bolivia se pomika na čelu 2500 mož proti st'»Iici La Paz, ktero iuiajo vsiaši v rokah. Ker se slednji pripravljajo na trdovraten brau, lw»d« bržkone v mestu ali v bližini prišlo do odločilnega boja.
Shanghai, 18. dec. Ameri-kanski, britiški, japonski in nemški trgovci so po svojih konzulih vb-žili vzajemno ugovore, proti razširjanju posestva, ktero stoji .z-ključiio pod francosko vlado, pri Bvojih poslancih v Pekingu. Pod-aduii'al Ueresford, zastopnik bri-tiške trgovske zbornice je bil pri skupščini navzoč, ko so bilidotičui predlogi sprejeti.
V soboto je došla sem britiška križurka ,.Johigenia". Kitajci tolmačijo ta dogodek, da Velika Britanija nameravapr- pre^i fraiicouke ZnJkLev
Božično veselje.
i.
Mali deček je stal popolnoma sam v gojzdu poleg smreke. —
Zbral si je drevesce, otresel raz njega sneg in z malo sekiro marljivo poskušal deblo presekati. — V koščenih rokah je trdo držal sekirico, šibke roke je visoko vzdigoval, da bi bolj močno udaril.
Ob, deio kar ni šlo od rok.
Drevesce je čvrsto stalo kakor preje.
Obupan je pustil pasti sekiro. Razprostrl je svoj plajšč po snegu in se na njega v sedel.
Hu, kako je burja čez njega pi bala. Mehak sneg je padel raz veja etnerek na sem 1 jo io kakor bi drevesca globoko vzdihnola, ko so se znebila težkega tovora.
Mali deček je bil zelo nesrečen ker ni mogel drevesca posekati.
Ali uaj bode vse njegovo veselj< pokvarjeno? g
Njegovi žepi so bili tako napolnjeni z božičnimi svečicami in slaščicami, da se je že od daleč videlo. Zlate niti, ktere so mu visele iz žepa si lahko opazil, da je seboj nosil bogat zaklad.— Ako bi krušna mati to vedela.
Stroga, trda žena je bila krušna mati.
Marsikak božič je moral že ž njo preživeti, ali nikdar mu ni napravila kakega veselja.
Vendar, bilo mu je vsejedno. — Sam si je šel poiskali svoje dreves-ce v gojzd, vedel je tudi za prostorček, kjer se je popolnoma na skrivnem zelo veseliti zamogel.
Nobena stvar bi ga tako ne razveselila, nego ako bi ga njegova mati z svojim temnim pogledom videla poleg njega.
Sovražil jo je, ker ni njegovo ubogo, mrtvo mater pustila v miru.
Pri teh mislih je obrnil deček glavo. Tam za drevjem se nahaja ribujak. Tam se je njegova mati vtopila, to mu je povedala krušna mati. Njeno truplo pa niso nikdar našli.
Groza ga je obhajala; voda rib-njaka je bila temna, in pripovedovali so o njem, da je tako globok, da še niso nikdar na dno dospeli.
Samo enkrat je bil pri tom ribniku z svojo krušno materjo. Spomladi je bilo, takrat je bil ribnjak pokrit z širokim perjem in belimi cvetlicami.
Le jeden prostor oh obrežju ni bil zaraščen, tain se je zamogla videti VJbriiu, hla.tiio vodo.
Krušna mati je rekla, da se je tam njegova mati v vodo vr^la. Cvetlice je zaaeboj potegnila na dno in sedaj ne bodo več na ono mesto zarastle.
Dečka je zeblo. Skočil je pokonci. Pozno je bilo. Požuriti se mora.
Z vso močjo je še enkrat poskusil drevesce odsekati.
Smereka je bila prevelika: nje deblo premočno. Kolikor je tudi po njem tolkel, ni se ouiajal.
Sedaj je popustil drevo, odločil se je drugo izkati.
Res je moralo biti že pozno. Med vršički smerek je videl zabijati solnce, kter » je bilo videti skozi meglo kakor žareča krogija in bi lahko mislil, da je mesec.
Sedaj je solnce ^ašlo in nad snegom so e>e vlekle dolge sence.
Na drevo tik njega se je vsedel Ščiukovec. Veselo je žvrgolel. Deček je hitel tekati sem in tja, a vedno bolj daleč v gojzd zašel.
Sedaj je vendar našel pravo drevo. Tesno mu je bilo pri srcu, ko je opazil kako hitro je noč nastopila — tora j dokler je čul ščinkov-ca veswlo žvrgoleti je hrabro zdržal — sekal je po drevescu, ktero je naposled vendar padlo na tla.
--Zadel ga je brzo na rame in
se obrnol proti domu. — — Bežal je kolikor so mu le noge in moči dovolile —pričel seje bati — Ali čudno, ko je že nekaj časa hitro hodil, se je še vedno nahajal v gojzdu. — Prav tik ro!,u gojzda je bilo, kjer je poskušal prvo*drevesce odsekati. Orbnol se je — strah ga je sprelet'1. Gojzd se mu je dozdevat tako ptuj, kakor bi bil danes še le prvič tukaj.
Ni več vedel kje se nahaja. — Gojzd je bil komaj četrt ure od vasi oddaljen. Poslušal je, ako ne bi čul glasove zvonov, kar bi mu naznanilo smer proti vasi. — Ni čul aruzega nego žvižganje burje in prav od daleč žvrgolenje ščinkovca.
Brez sveta se je obračal na vse strani in poskušal priti na pot. — Drevesa so se mu tako čudna dozdevala, kakor dolge, bele postave, s tresočimi rokami.
Nameraval se je ojačiti, češ sneg io tema so navadne stvari, ali kiju-bu temu se je bal.
Strah pa je naraščal vedno bolj in bolj, in naposled pričel kar teči ne vedfe kam.
Povsodi je zadel ob drevesa, tako, da se je ustrašil.
Nekdo je sedaj za njim vrgel kepo.
Sedaj je bežal prestrašen skozi največjo goščavo. Suhe veje na tleh so pokale- pod njegovimi nogami, in vsakokrat se je strahu stresel.
Kdo je hodil vedno okolu njega?
Vedno bližje in bližje.
Vsak posamezen korak je zamo-> gel čuti.
Bežal je dalje tresoč se na vsem životu.
Hkrati je obstal.
Stopil je iz gojzda na obširen prostor. — Pred njim se je raztezala temna planjava.
Nemo je zrl okolu sebe. Srce mu je skoraj prenehalo biti. Nahajal se je na z snegom pokritem ribniku.
V megli so plavali duhovi nad njim.
Dozdevalo se mu je, kakor bi se počasi proti njemu vlekli, obrnol se je in bežal nazaj v gojzd.
Seda j je hkrati nekdo krepko držal njegovo drevesce—glasno je vsled strahu zaupil, spustil drevo in padel v sneg.
,,Sedaj moram umreti", mislil si je in roke držal na obrazu.
Cul šumenje težkih kril nad Beboj
—	pri vsakem udarcu je zapihalo mrzlo nad njega—in vedno mrzleje.
Nočni roparski ptič ga je hotel umoriti.
Na pol v zavesti je zopet čul kako so v vasi zvonili z vsemi zvouo-vi. Ali moči so ga zapustile, zvo-nenjeje bilo od daleč čuti.
Vedno bolj in bolj soutihovali.
ir.
Nakrat mu je poBtalo svetlo pred očmi, kljubu temu, da je roke na ' njih držal.
Odprl je oči in zopet zaprl —1 bleščalo se mu je, kakor bi solnce videl.
Vedno in vedno jo odpiral oči. Sedaj je videl, da prihaja svetloba j od sme rek. na kterih ho gorele kr.is- 1 ne luč ice.
S'Kg je ležal na drevesih in 1 -sketal v'vseh barvah.
Zlate in srel.vrue niti, tanke kakor sukanec bo a. vlekle od veje do veje.
Z neba so padali dijaiZ^anti in j razsvetljevali in se blesketalli <_ko-lu njega, daje vedno moral oči za" pirati.
Vzravnal se je in hodil okolu dreves.
Smeje je premišljeval, da mu je to drevo prouzročilo toliko strahu.
Kamor se je obrnol, otvonla se mu je nova ulica, in videl je gojzd razsvitljen do konca.
Koder je šel mimo, odsevale so svetlo lučice — tako so lesketale kakor bi bleščeče zvezde z neba vzeli in jih pričvrstili med veje.
Sedaj je stal na ribniku. Ni se več bal. Povsodi na obali je stalo drevje z nebrojaimi lučicami in ledena površina se je posebno lesketala.
Mislil je na zlato krono, ktera leži tuk.ij globoko zdolaj, — saj povedali so mu takoj — in kdor jo bode našel, postane kralj.
Mislil je na svojo ubogo mater, ktera je globoko tukaj spodaj pokopana, nepopisno je pričel hrepeneti po njej.
Ako bi le zamogel videti na dno. Mogoče? leži tukaj zdolej pod gr-movji mrtva mamica.
Saj so mu vedno pripovedovali, da je ribnik tako globok, da nema dna.
Poleg njega je ležala mala sekira. Vsedel se je na rob jezera in poskušal led presekati.
Ne, ni šlo, nič ni izdalo. Pri njegovih udarcih je le par koščekov ledu odletelo po zraku. Popolnoma užaljen je pustil pasti se ciro, vroče, grenke solze so tekle raz nedolžno mladeniško lice.
Te solze so padale na led, in kjer so ga dotaknile, tam se je stopila ledena skorja. Topil se je vedno bolj in voda prikazala, zasvetilo se je kakor bi vse močvirje gorelo.
Deček seje globoko pripognil in gledal v globočino. Globoko — globoko zdolaj seje nahajal gojzd s čudnimi grmovji in drevesi.
In med drevesi so hodile tiho in počasi razne postave. V rokah so nosile baklje in lučice prižigali na drevesih — ravuo tako kakor tukaj zgoraj, so tukaj doli svetili.
Potem je videl kako se je pričela jedna teh postav kviško vzdigovati
—	počasi višje in vedno višje.
Videl je, kako je nesla v rokah
bleščečo krono. Vzdignila je glavo kviško, pogledala ga je in dozdeva lo se mu je kakor bi nje bledi obraz že tisočkrat videl.
Srce mu je hitreje tolklo, ga je navdajal strah in zopet zen — spozna' jo je — bila je gova mati.
Stopila je iz vode, smeje k njemu pristopila in mu bleskečo krono na glave posadila.
Kakor okamnel je stal trenotek pred njo z sklenjenimi rokami kakor pred kako sveto podobo, potem 'pred njo pokleknil in prijel za nje mokro obleko. „Ostani pri meni, moja ljuba mamica", zaklical je glasno, „ne zapus:i me več."
Gledala ga je se žalostuim pogledom io zmajala z glavo. Pobožala je z mrzlimi prstmi njegovo lice, potem se mu pa počasi iz rok strgala.
On pa je vstal in čvrsto držal nje obleko, ali ona se je vedno bolj in bolj nazaj pomikala, njegova pest je bila prazna.
Velike in preplašene oči je imel na njo obrnjene in jo gledal kako je vedno bolj zginjevala. Odprl je usta, da bi jo poklical, a ni mogel.
Sedaj je razprostrla roke proti njemu in bolestno zaklicala: „Mo-je ubogo, zapuščeno dete!"
Gledal jo je kako se je potopava-la, potem pa pade na sneg.
Temno je postalo pred njegovimi očmi. Vse lučice so vgasnole. Strah ga je zopet navdajal. V zraku so zašume 1 a težka krila. Mi »j Bog! Ponočna roparska ptica! Omedlel je.
„Halo", mali deček, ali hočeš tukaj zmrzniti?"
Toda roka ga je hudo stresla. ,
Iz steklenice je vi i i dečku malo žganja v ustnice.
Deček se je zavedel. Tresel se je, a vedno govoril o materi, o raz-svitljeuem gojzdu, o ribniku in ble-ščečej kroni.
Skrbno gaje mož vzdignil, bil je i ivski pomočnik, kteri je mimogrede čul človeka stokati.
Deček je še govoril in se srečno smijal, med tem, ko ga je lovec n^sel v bližnjo vas. Rešen je bil in srečen, da se je na sveti večer z materjo zabaval.
Glas iz občinstva. „Slov. Narod" piše: Previdnost nam narekuje skromno vprašanje: V tobačni tovarni v Ljubljani so imeli delavke na dan pogreba cesarice Elizabete — prosto, a tako, da niso tinte dobile nič plače, katere niso nič delale. Iz večine ljubljanskih tovarn so prišli delavci v procesijah v stolnico molit za pokojno cesarico, iz tobačne tovarne pa ne. V petek Be bode slovesno obhajala petdesetletnica cesarjevega vladanja povsod — tudi v revnih bajtah. Ali bodo ta dan tudi delavke v c. kr. tabačni tovarni imele prosto, to Be	.
pravi, katera bo ta dan praznovala ^o^tve v Bistrici v Rožni dolini se
z drugimi patrijotično mislečimi, ta ne bo dobila plačila?! Oe pa hoče
dobiti plačilo, naj pa pride elat?? * * *
Toplo vreme so imeli še meseca uovembza po vsem Slovenskem. V drugi polovici, zlasti oko-lo 20—24, je bila temperatura sicer že blizo ničle, a 25. je bilo nastalo zopet silno toplo južno vreme. Sredi novembra letos še na Triglavu ni bilo snega, kakor se nam je letos
izpod njegovega vznožja poročalo. * * *
Iz Kočevia se ,,Slov. Nar." poroča 28. nov : Ko je včeraj zjutraj divjal tukaj hud vihar, je z mosta, ki vodi čez reko Rinžo, odtrgal deske, po katerih navadno hodijo pešci. Akoravno je bila nevarnost velika, da, če ne podnevi, vBaj ponoči kdo pade v močno naraslo vode, se ni nikdo brigal do-tičuih desk nazaj položiti ali kacih varnostnih znakov napraviti. Da ties, 28. t. m., dopoludne je prišla nek 12letna deklice iz vasi Selo v Kočevje. Domu se vračaj a padla je na tem mestu, ravno sredi mostu, v vodo in bi se bila gotovo vtopila, da ni pitekel na lice nesreče trgovski pomočnik, gospod Veri i in z nevarnostjo za svoje življenje skočil čez most ter rešil deklico gotove smrti-
Iz Krškega se istemu listu poroča: 27. nov. imeli smo tukaj veliko nevihto s ploho, vihar bil je
slepari rečeno talijo. Preiskava pokazala, da je bil sum opravičeii Flajuik ni dobil pričakovone talije pač pa — tri mesece težke ječe radi
poskušene goljufije.
* » *
Koroški novi čar. Za vse-učelišče in za nadsodišče v Ljubljani sta se izrekli občini Globasni-ca in Sele, ravno tako tudi za vseučelišče občni letnishodpodruž-nice sy. Cirila in Metoda v Škocija-nu. Živeli! — Zavod za slepe ae otvori dne 2. grudna, v Celovcu. Gojencev je doslej 18. — Občinske
bodo baje vršile začetkom drugega leta. Slovenci morda to važno postojanko izpulijo nemškutarjem iz rok — Do« 21. listopada pripetila 3e je blizu Sc. Ruperta ob Velikov-cu smrtua nesreča. Po Slovenskem imajo po kmetih navado, da nevesta, ki se omoži iz domače vasi, zagrade pot, ko jo hoče ženin odpeljati v cerkev. Tako tudi tukaj nameravali, a prepozno. Poroka seje že izvršila, i ti svatje so Be hoteli peljati v bližnje mesto-na ženi-tovanjsko pojedino. A zapazili so, da je pot zaprta. Mahnili so jo tedaj po drugi poti, kjer pa sta skušala dva fanta vendar le zagra-diti, toda ^Oletnega najemnikovega sina je zadel leteči konj z drogom tako nesrečno v glavo, da je ^^ isto noč umrl. Vsa zadeva pride pred sodišče. — V PJiberku bo zmagali pri občinskih volitvah nemčarji, ker kmetov niso povabili k v . 1 i t v t.
Koledar ,, G 1 a s N a r o d a"
za leto lrii)9 oabegu : Običajni koledar se zgodovinskimi podatki. — Vladika Ignacij Mrak (z sliko). — Mladi dan (pesem). — Rev. Anton Hodnik (z sliko.) — 11-v. Janez C »bul (z sliko). — Gorenji polu-otok Calumet in nj^ga Slovani z slikami: I. Cerkev sv. .r>žtl'a, 2. notranjščina cerkve s\. Jožefa, 3. Main Stret v Red Jacketu, 1. rudo-kopi pod zemljo, 5. požar v Osoeoia
Drobnosti>
IVeleduSen dar. Vladika Josip Juraj Strossmayer v Djakovu podaril je ljubljanski občini 1000 gld,, da da izvršiti v mestni dvorani sliko, ki bi predstavljala alegorično podobo kako so Slovenci po politični upravi med seboj ločeni in kako so v zvezi b Hrvati po njih idejah itd. — Na predlog odbornika dr. Ivana Tavčarja je občinski svet izrekel najsrčnejšo zahvalo vla-diki Strossmayerju, temu vzornemu Slovanu. — Slava mu! * * *
Po dunajskem vzoru. ,Slov. Narod" poroča: Po noči je bila na stolpnem križu Šentjakob ske cerkve razobešena cesarska zastava. Razobesil jo je gledališki ključarski pomočnik Alojz Ekharth, rojen Duuajčan, 20 let star, pristojen v Greusdof. v okraju Motlers-dorl' na Ogerskem. Ravno o polnoči prišel je Ekharth k stolpu sv. Jakoba cerkve in je zlezel po stre-lovodui žici kvišku. Do križa na stolpu je rabil 40 miuut in je moral mej plezanjem osemkrat počivati, ker mu je žica prehudo zarezavala prste. Ko je priplezal do križa, privezal je z angležko vrvico drog z zastavo štirikrat na križ. Zastava e Črno-rumena, (i metrov dolga iu .80 m. široka in jo je kupil Ekhart am. Ko je Ekhart pritrdil zasta-o in se malo na stolpu oddahnil, iodal se je po isti poti nazaj. Ob polu 2. uri po polunoči je prišel s ftolpa na Sv. Jakoba trg. Na poti navzdol je tudi moral počivati dvakrat. Da -si je bila noč mesečna, ui nihče opazil Ekharta pri plezanji na stolp. Dejal je sam, da je videl na trgu stražnika patrulirati, kate-fi pa ga ni opazil na stolpu. Zastalo je razobesil Ekharth v proslavo jieaarjevega petdesetletnega vladanja, kar sam ponosom pripoveduje
1	* v*
. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra t.'l }?ložiloje v mestno hranilnico ljub« jljausko 684 strank 301.697 gld. 50 kr., 564 strank pa vzdignilo 294.617 [ld. 72 kr.
* * *
Kresnica v decembru »od Rožnikom v Ljubljani je 2. dec jueki ljubljanski gospod vjel — kres uico, kar je pač velika redkost.
rovu, C>. sirojt na južui lleelt, 7.
mvu a uiuww, t uiiH uit I r-	-i	-	.
tako silen, da je celo kozolce pre- P?r»'«. 11 a kterem se peljejo M^va-metaval. Temperatura je pa še 1,11.,v.	Pomen ame-
vedno tako visoka, da lazijo še go- risk'h rzer" ~	ll t (l-sem).
aence po ostankih na zelnikih. ~~ ,r\e lz C ^»^mje (p. .vest iz * *	j zapada). — Domotožje (povest).
— Vojleh (slika iz gorenjskega vaškega življenja). — Trobenta (humoreska). — Cesar Frane Jožef (z sliko). — Zaklad edin (pesen). — Cesarica Elizabeta (z2 slikama). — Spansko-ameriška vojna (spetimi slikami). — Pesem rudarja. — Novi vojni davek, 1S98 z sliko Kainokva,
V i n k a letina. Zadnji čas je bilo veliko tovornikov na Dolenjskem, ki s o kupovali prav dobro, letošnjo kapljico. Vendar je še dosti
vina, cena 10—12 gld.
* „ *
a n č e v a n j e.
O uprav neverjetni dogodbi se poroča različnim listom z Notranjskega. V Prestraueku se je dne 26. novembra iz Trsta prihajajači tovorni vlak tako nanagloma ustavil, da sta dva voza skočila s tira. Pri tem se poškodoval sod, v katerem je bil tropinovec. Z vBeh btranij so hiteli ljudje na lice mesta, ne pomagat, ampak posrkati izteklo žganje. Zbralo seje blizu 150 lju-dij, ki so bili tako nasilni, da je železniško vodstvo poklicajo brzojavnim potom orožuike iz Št. Petra na pomoč. Orožniki so kmalu prišli, a opraviti niso imeli ničesar, raj ti vsa mnogoštevilna množica se je bila tropi novca tako napila. da je bila popolnoma pijana. Mnogo pivcev je bilo brez zavesti, štiri osebe pa so bile vsled zavžitega ž^auja umrle.
* * *
Glavni dobitek ljubljanske efektne loterie zadel je trgovBki pomočnik Milan Modric v Petrinji. ,,Iz hvaležnosti za to neuadejano srečo" — tako piše županu — ,,ki mi je došla od bratov Slovencev, pošiljam 200 gld. za ljubljanske mestne uboge, 50 gld. pa, da se izroče onemu, ki
je številko moje srečke potegnil." * » *
Kaznovan uavihauec. Posestnik Ivan Flajnik iz Otoka pri Vinici je pr;neljal k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju sedem mladih volkov in zahteval za nje po zakonu določeno talijo v znesku 70 gld. Pri glavarstvu so takoj sumili, da Flajnik mladih volkov ni zasačil na Kranjskem, ampak da jih je dobil na Hrvatskem in jih utihotapil na Kranjsko, da si pri-
to i»y» z sliko Kalnokyu, ( stona in Bismarka, ob koncu navedena imena umrlih Slovencev (nam n^znaujeua). — Drobiž. — Smeš-nice. — Občekoristno. — Razne zadeve. Koledar ima sli ;<. in pc-leg teh 4 humoristične. Velja 25 centov s poštnino vred. Rojaki se-zite po njem, da se nam saj stroški splačajo!
pri-
Listnica uredništva-
Rojakom odpošljemo seduj $40.75 100 gld. avstr. veljave, ^ dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošilja te v registrirana.
Free-Lance. Izvrsten, stvaren članek o delu in kapitalu priobčimo po praznikih; imnmo sicer tri skoraj enako glaseče, a j»rv^ v porabimo Vašega. Marx bi se v grobu obrnol ako bi mu kdo tako krpalo položil na grob.
G. Job. Seli—r. Calumet, Mich. Dopis prejeli, ker so pa birokratske zadeve že dostikrat bile pregrete, ga opuščamo, da nam prostor dovoli v natis.
Naznanilo.
Ker iz Caiumeta, Mich., odpotujem, pošiljam rojakom
Iszir.Lji^e
samo še do NOVEGA LETA in k-t DARILO BOŽIČNIM PRAZNIKOM. Molitvenike dajem 10 odst. ceneje; povestue knjige pa, ako jih kdo 10 naroči dam eno povrh.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mieh.
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; z-svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakega. Izdelujem tu< raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IG L možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽICNt NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam Blavnem občinstvu v Calumetu, lici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj deuet ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TAl
OALUMEff,
^ SiS -[TD SS-^gi iS!

■ 'P'"*
Slovenci I Ako pošljete de-T staro domovino, želita koga aem dohiti, ali potujete domu, obrnite ae na F. Bnk«»pr »fc Co.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 HA iN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO. FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je i iia razpol gnnj" rojakom tudi
IsiegvLjisoo-
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIC 1835 Main Sir.. La S;, lie, T H.
i'^^tMii nT "" —i.—%
i	Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se L
toplo priporoča
<	STROGO SOLIDNA
^B A. N K A. ^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno io je so! id na v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbu- i je d^dščine in vse* v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOZ- r NJE LISTKE za vse parobrodue Črte.	^
&xr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.	|
K—»—-r-
THE PRINCE LIN
| "*»-;"!.!*» i... -r ■	---
Francoska parobrodca družba f
Coipapis Gene«
dec.
jau.
Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Aratnu).
Parniki odphujejo vsako soboto ob 10. uri d«>pt,ludne iz pristanišč:; štv. 42 North River, ob Mort >n Str«et:
La Bri'tague , La Normmidie , La Gasgogne dn La Champague ,, Lh Bret»i(ii<f' La Noriimndie Lil < ^asgo^i.e , La Champagne t La B ret j' g i i e t La Tourutine , La Nor'i«;.ndi(? La ('h-1'iipagn^ . La Br*«t^gue La Tourame La Norsnandie , La Champagne ,, La Bretagne , La Touraine , L* Gasgogue ,
Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed držav« in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
24. 31.
i.
14. 21. 28.
4. 11. 18.
25. 4
11. 18. 25 1
15.
15. •>•>
2W.
lift f
I i
I
I
febr.
murca.
aprila.
SCHNELLER & PLAUTZ
naznanjata slavnemu občinstvu v Calumotu in okolici, da sta
odprla
;p:r ©cistj alriloo
z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO na 510PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. uovembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem
SCHNELLER & PLAUTZ,
519 Pine Street,	Calumet, Mieh..^ f|
Cene
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
3ST© \a/ "IčTozdkza G-eno^o -j -n ZEsTea^pol
„Spartan Prince"," „Trojan Prince", ,,Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Itolian Prince'*
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24 50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšpruk $26J Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	--------- YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar t East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGA-i NJE in KUHINJSKO OPRAVO. I Vse prodajam po najnižji ceni.
#tLJlf%
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okol ci svoj lepo, na novo urejeni
^ SALOON ^^ !
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil.
Vedno b -deva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in j PORTER.TEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi ' WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in ! to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci iu Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo nprn ni." došli iz stare domovine, ali potujoči skozi .Toliet obiščite nas mnogokrat.	UlIlO ^jti.llegllGDyy Pčl.j
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!	likerje in Pro-
Se spoštovanjem	^r e s m o d k e.
Martin Blutli & Co.,
S A LOON ER CORNER OTTAWA & JACKSON STR.. JOLLUJf IljL
JOHN BRE
prop.
daje d,
osesttiik je avstrijski
Nemec,
EBER-
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o t k e (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja 11 prosto m je nxi	ako se mi
Expresu
ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko pošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojim ! Spretni ageutje se gpreimo proti nerodnim posojen.
H
4
i 4
i
i
*
i 4
130
HOTEL nberger
J. STRE IFF & CO., lastnika
Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda4*).
izidom Ceh. Toči dobro HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike
V. MARTINI
cesti v Red Jacketu, IVLicbu,
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
DPm^JWMN POHE
ln>telu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči
V Ii:4&>tll Avstrije.
Dol >ra »strežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodue in železniške listke
p« najnižjih crnali.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
je odprl
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE iu pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, iu stane z d.»hrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo.
N». II Willinm Strrtl.
Pt»«l»jH in	na vse drle h\«U denarne naka»niie.
in diilžiii |»i«na.
Ixposlnj«* in ieterjaje zapuščine in dol^cve.
lornjie«*.
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubJjenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tudi vnanjil Meznij.
$13.50
in na 15 kamnov samo
Glasoviti in proslavljeni zdrav-uik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakoveii;, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško
\ win Slovettc-in in Hrvatom priporu« obiskat moj
am, iia blagovole čeatokrat
89.
Na zahtevanje se razp siljajo cr-niki frankovani.
Poštena postrežba in ^mstvo zji : skušnjo, zdravi robo je moje geslo.	; najtežje in naj-
\ Za obilo naročbe se priporočam z vsum poštova iijem :
.Jakob Stonich,
R. MADISON STREET, <	ILL
SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v kt-rem toeim uvratii" AJJHAEUSER JtBUSH 1'IVOali ST I oms 1'ivo. Mi. PRISTNO VINO, KIN WHISKEY m, r«.""!lKERJB L i main na lazpob-go dobre SMODKE.	"
li^jnkivposet,tn me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači m post,n-žb».
S poč to vanj** ni
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Juliet,III.
r, rtii&inriki' • "i 'it*"?*" -1 ih'ifci tuv
»pasuejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
o n sl30i3±3=Le
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glaB svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, VBakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na avo-
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j f
se priporoča t* izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK Ona najcenejšim 3glasnim od $25 naprej iu treba dati $5.tare". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Gla-»ovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 BmWStre^, JOLIET, III.
Podpisani pripori vsem Slovencem svoj no vrejeni
M o tal fcloren ce
177 Atlantic Avel, Brooklyn, N. Y.
Vedno bod^m točil rqzno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo i^mportirano p ! žensko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
3s:eglj±sce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd. ker storil bodem kar je v moji moči.
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svo]emu rojaku in bratu, po krvi in rodu.	n
Dr. G. Ivan Poheka,	Kansas City, Mo.
Štovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam neinorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaž i na,
Canion Ferry, Mont.
Slovenci obiščete me
Svoji
Se 8]
Fn
hotelir 177 Atlanl
>bilokrat!
rojim!
ajero
k Gole,
Ave., Brooklvn, N. Y.
Dr. O. IVA.N POHJBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem Bvoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
J


-i*'V'Y i '

BHH