Stof, wua{ciUc ... ilustrirana kulturna in družinska revija izhaja mesečno - julij - avgust 1936 -- leto viii. izgine iz perila kakor bi mignil, če perete z dobri Zlatoro g" terpeni ■ • i| jnovimnulom Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 18,— (inozemstvo Din 36.—), polletna Din 9.—, posamezna številka Din 1 50 Uprava m uredništvo Maribor, Sodna ulica 20. Pošt. ček. račun Ljubljana 12.240 ++**$)*&(%%%)**'*)&&&&%&%%%%%*****)&&&&&%%%&%%%#%&%)*&(* _Svoboda ilustrirana kulturna in družinska revija Ivan V u k: Naš kruh S odra g s tovarniških dvoran, delavec nakla, pulta in pluga, enotni, zavedni smo vsi odkar borba za kruli in pravico nas dviga, bodri, jekleni. Ne raste kruh samo v klasju rži, ne črpa se samo iz polja sadu. Kruh raste, ko plavži gore, ko v kamenolomih, prepadih, v rudnikih nevarnih, mine srše in grme. Ko režejo ladje morja valove, železni vozovi po progah drče, ko predejo statve neštete in t ko, sekire v gozdu in žage poj6 — povsod, kjer žuljava roka trpina in misel zavedna, podaja roki', povsod kruh in pravica raste. Kruh plava v razpetih ribiških mrežah, tam v zračnih višavah drdrd, ropota, kruh reže lopata, pisarna in srp, kruh raste v trudu prečutih noči. Milijonska armada — korajžno naprej, pamla ti bodi: Milijoni z milijoni — kot eden orjak naj tvoj bo korak, ustvarjaj in zidaj povsodi velike dni, da vzdrami iz tmine človek se vsak. Drag i č itate I j i! Močan postaja naš list. Na naš zadnji prospekt se je priglasilo zopet toliko novih naročnikov in naročnic, da je te nove naslove kar veselje gledati. Nekoč so bili člani »Svobode« navajeni prejemati vsak mesec revijo, ki so jo pa z malimi izjemami le površno prečitali in nato odložili. Le par sto naših najboljših funkcionarjev je pazljivo čitalo vsak članek in iskalo v njem socialistično na-abrazbo. Danes pa ustreza »Svoboda« vsem onim, ki za prejšnjo vsebino duševno niso bili pripravljeni in so jo radi tega po površnem pregledu odlagali. Naš namen je tedaj, pritegniti v naše vrste vse tiste prijatelje in prijateljice. ki so v srcu na naši strani, ki jim pa manjkajo vsi duševni predpogoji za težko socialistično čtivo. Jasno je tedaj, da se pojavi tu in tam kak vddilni funkcionar po-kreta in želi, da bi bil list bolj učen, ker da mu je prelahko pisan. Mi pa ne pišemo »Svobode« za socialistične učenjake, kajti za nje je v Sloveniji dovolj knjižnic, kjer si lahko izposojajo knjige, nego mi pišemo »Svobodo« izključno le za široke plasti delovnega ljudstva, in sicer v prvi vrsti za one delavce in delavke ter njihove žene in otroke, ki so jim pretežki celo strokovni in politični listi našega pokreta. Ker se naročniki dnevno priglctšajo, nam je to najboljši dokaz, da odgovarja vsebina »Svobode« res tem krogom, ki jih imamo namen polagoma duševno pripraviti tudi za težje obravnave marksističnih naukov. Mi bi tedaj radi ljudi najprej privadili čitanju lahkega socialističnega čtiva in jih polagoma uvedli v težje razprave, medtem ko si nekateri žele, da naj bi v prvi vrsti pisali težke teoretske razprave. Vsi veliki pokreti so šli to pot, ker je tudi ta edino pravilna in prvi predpogoj za močan razmah pokreta samega. Pri širjenju revije »Svobode«, kjer so nam pa nasveti naših naročnikov gotovo dobrodošli, nam služi za vzgled angleški primer, kjer najdete v največjem de- lavskem dnevniku na svetu le uvodnik z marksistično vsebino, vse drugo je pa prirejeno današnjemu načinu gledanja in miselnosti, ki vlada tudi med delavstvom samim. Mi mislimo »Svobodo« v gornjem praven celo izpolniti in pričeti v najkrajšem času s priobčevanjem ženskega krojnega kotička, tako, da bo tucli na tem polju naša delavska žena samostojna in ne bo navezana na revije iž nasprotniških krogov. Naši poverjeniki nam bodo šli ob tej priliki na roko in svojim ljudem dopovedati, da morajo delavske revije in časopisi prinašati tudi drugč stvari, zlasti pa take, rudi katerih je duševna povezanost našega delavstva z meščani še vedno dosti tesna. Cita-telje pa prosimo, naj prično pridno nakazovati naročnino. Če ni položnice več pri hiši, naj si jo vsak kupi na pošti za 25 para ter jo sam izpolni. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. lllllllllllllllllllllllllllllilim Naši čitatelji so neštetokrat tarnali, da jim »Svoboda« ne prihaja pravočasno na dom. Ponekod so jo nestrpno pričakovali, kajti »Svoboda« je danes zanimiv list, ki se čita od vseh članov rodbine. Zamudo so nam povzročale vedno le slike. Vsi dobro veste, da je take slikeki jih mi priobčamo, težko dobiti in mi jih zbiramo v mnogih deželah, samo, da Vam nudimo res nekaj dobrega. To je torej glavni razlog naših zamud. Od novega leta bomo izhajali oficijelno vsakega 15. v mesecu. Avgusta so pa naši marljivi sodelavci po večini na dopustih, vsled tega je to sedaj dvojna številka. Naslednja bo pa izšla točno 1. septembra in potem vsak mesec vedno na ta dan. UPRAVA. Združena opozicija (Preporod) Zmaga ljudske fronte v Franciji je ustvarila docela nov položaj. Ustavila je predvsem nadaljnje prodiranje reakcije v notranji in zunanji politiki evropskih držav ter dvignila s tem demokratsko zavest sveta. Velik uspeh združene francoske ljudske sile je ojačil povsod že prej latent-no razpoloženje ljudskih množic za enotno ljudsko politiko, zlasti tudi v Sloveniji, kjer se že dolgo pogreša aktivne sredine, ki bi zbirala okoli sebe vse pozitivne politične sile. Če kje, potem je ravno v Sloveniji položaj zrel za radikalno preorientacijo vsega našega javnega življenja v smeri enotne ljudske politike za uveljavljenje načel demokracije in miru v narodnem in mednarodnem življenju. O Slovencih se pogrešilo misli, da se drže pasivno svojih tradicionelnih dveh, treh strank in da so z vsem zadovoljni. V resnici pa niso nikjer stare politične formacije tako bedasto preživele svoj čas, in nikjer ni ljudstvo ž njimi tako nezadovoljno, njim tako odtujeno., kakor ravno pri nas. Vsa dosedanja slovenska politika se je v glavnem reducirala na boj med dvema strankama za oblast, odnosno vsaj za skromen delež oblasti. Iz tega se sklepa, da so Slovenci srečni in saturirani.. če le imajo svoje zastopnike v vladi, in da je s tem; v slovenski banovini vseh problemov konec. Stvarno se pa delo zdaj te, zdaj one slovenske stranke na vladi našega ljudstva le malo tiče — ono gleda na vse to dejanje in nehanje na svoj način, in samo čaka na priliko, da se otrese preživelih političnih tvorb ter ustvari nekaj svojega, novega, svežega, prežetega idealov in stremljenj in sile časa, nekaj, kar bi vdihnilo našemu okrnelemu javnemiu življenju novo dušo in dalo nov polet. Slovensko ljudstvo ni zdaleč več tam, kjer je bilo, težišče njegovih sil in njegove misli je na fronti novega snovanja, na fronti novih idejnih tokov demokracije, ki jih naše tradicionelne stranke niso in ne bodo nikoli dojele. Slep je, kdor ne vidi, da se je v globini naše ljudske duše izvršila neka osnovna izprememba, da so se narodne plasti preusmerile. Naš narod je preživel v zadnjem desetletju toliko težkih razočaranj, da je to moralo vplivati na preorijentacijo njegovega mišljenja. Nove ideje so raz- Obiščite od 1. do 9. avgusta 1936 5a jubilejni Mariborski leden POD POKROVITELJSTVOM N.l. KR. V1S. KRALJEVIČA ANDREJA (50% popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 19.36) Velika gospodarska In kulturna revija Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokuš-nja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Protiplinska obramba - Filatelistična razstava in borza znamk - Zgodovina - Umetnost - Socijalno skrbstvo - Tujski -promet - 2ena v obrti - Modna revija - Akvaristična - Kuncerejska -Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na razstavišču Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor ... V a s vabijo! maknile in utrdile njegov pogled na probleme današnjega časa. Značilno dovolj za nenormalno politično stanje v Sloveniji je dejstvo, da se vobče misli, da slovenskega političnega problema ni, medtem ko je ta problem že tako daleč dozorel, da se more o njem danes govoriti z isto nujnostjo in pomembnostjo, kakor se govori o drugih naših perečih in preperečih notranjih državnih vprašanjih, čeprav se ni doslej to naglašalo z ono hrupnostjo in ne-popustljivostjo kot v drugih pokrajinah. Politični položaj v Sloveniji izgleda na zunaj miren in ustaljen, v resnici se bo pa kmalu pokazalo, da se narod v svoji ogromni večini zbira na fronti, ki je šele v formaciji, ki bo pa kmalu vodilna sila vsega našega javnega življenja. Drugi globlji pomen sedanjih izrednih razmer pri nas je nadalje v tem, da se slovensko ljudstvo čedalje bolj loči od svojih tradicionelnih strank, ker ne želi ločitve od ostalih delov skupnega jugoslovanskega naroda, ker se želi nasprotno ž njimi spojiti v boju za pravično rešitev naših notranjih problemov. Slovensko ljudstvo postavlja danes neodložljivo na dnevni red svoj problem, ker se čuti eno z ostalimi deli našega naroda, s Hrvati in Srbi. Kakor zveni to paradoksalno, pa je vendar resnično, da se slovensko ljudstvo prav v trenutku, ko postavlja na dnevni red svoj problem, čuti bližje narodni jugoslovanski celoti kot prej, ko so v njegovem imenu govorili o jugoslovan-j-tvu njegove dosedanje olicielne stranke, pri tem pa omejevale njegov politični pogled zgolj na dnevne potrebe svoje ožje domače dežele, kakor da je Slovenija v tej državi nekaj posebnega in separiranega in kakor da se nje ostali deli in problemi države nič ne tičejo. Kakor v širokih kmečkih in delavskih masah, tako se opaža tudi v našem1 intelektualnem' svetu novo prebujeno življenje, ki sili in pritiska, da se vse ljudske moči združijo na novi bazi. Ta združitev je stvarno danes že toliko dozorela, da moremo govoriti o slovenski skupni fronti. To, kar imamo danes v Franciji, ni sicer zapisano v nobenem političnem dekalogu, ni zapisano niti v knjigah Karla Marxa — ali življenjsko je, svojstveno, nastalo od sebe, prirodno, zato trajno, koristno, za bodočnost Francije in evropskega miru več vredno kot vse teoretske subtilnosti. Tudi to, kar se poraja v Sloveniji, je svojstveno, vznika iz lastnih tal., zato mora uspeti. V Sloveniji so obstojale že prej razne skupine, ki so delale v pravcu združitve vseh demokratskih sil. Delu teh skupin gre zasluga, da ni v letih turobnih ljudska zavest zamrla, da je nasprotno živela dalje in se krepila. Te skupine so se morale združiti, da ustvarijo enotno gibanje, ki bo odgovarjalo današnjemu razpoloženju našega ljudstva. Po ponovnih konferencah v Celju in v Ljubljani je bila ta združitev v glavnem dovršena, svoj zunanji izraz je dobila tudi v spojitvi obeh glavnih listov opozicijskih skupin v Sloveniji, »Stare pravde« in »Slovenske zemlje«. Na konferenci v Ljubljani se je napravil važen korak dalje z razširjenjem sporazuma tudi na delavstvo, ki se udej-stvuje v socialističnem pokretu. Ta korak treba še posebej podčrtati. S tem se je ustvarila nova politična enota združenih kmetov in delavcev Slovenije, ki bo nesporno za nadaljnji razvoj političnih prilik pri nas vedno večjega pomena. S tem, da so se tudi socialisti oficielno pridružili tej novi formaciji, je bila obenem potrjena pravilnost gledanja na sedanji položaj in na sedanje naloge socialističnega delavstva onih pristašev tega gibanja, ki so zadnja leta delovali v pravcu te združitve ter pripravljali v to svrho teren pri merodajnih vodilnih činiteljih nove politične tvorbe, čeprav so bili prej nekateri pripadniki sccia- Največji rudnik srebra na svetu se nahaja v Amacondi (Amerika). Ameriška vlada je pravkar naročila 680.000 kg srebra pri tem rudniku. — Pogled iz litala na njegove ogromne naprave. lističnega Ribanja, ki so sc sedaj pridružili temu političnemu praven, drugega mnenja. Pritisk razmer in delavstva je bil močnejši od vseh načelnih ali osebnih pomislekov. S pristankom na sporazum in z vstopom v skupni rkcijski odbor je bila obenem odobrena politika onih so-drugov, ki so že prej vztrajno delovali v smeri enotne kolaboracije vseh opozicijskih skupin kmetstva, delavstva, mladine in prosvitljenega razumništva. Novo gibanje stopa v politično življenje Slovenije in države z osnovnim programom demokracije ter socialne in narodne pravičnosti. Njegovo jedro tvorijo kmečke in delavske mase in te mu dajejo naravno vsebino, lice in značaj svojih teženj. One ustvarjajo, določujejo in obeležujejo njegovo fiziognomijo in ideologijo. To novo gibanje podčrtava zato prvenstveno gospodarske, socialne in politične zahteve in potrebe Slovenije vobče in njenih produkcijskih slojev še posebej. S tem gibanjem se potencirajo naši najvitalnejši problemi: problemi obupno naglo se pavperizirajoče slovenske vasi kjer naše pridno kmet-stvo propada, problemi naše industrije in gospodarstva in s tem v zvezi problemi našega delavstva in njegove težke usode, brezposelnosti, nizkih mezd itd., problemi našega denarništva, zamrlih vlog, zapravljenega narodnega premoženja, radi čega hira naše celokupno gospodarsko živ- ljenje, problemi produkcije in konzumpcije, problemi našega socialnega in kulturnega obstoja, naše bitnosti, naše samostojnosti, naše duševnosti, naše moralne in politične sanacije, problemi politične svobode, integralne demokracije, problemi državnega ustroja v smislu najpopolnejše enakopravnosti vseh delov jugoslovanskega naroda, problemi našega in vsečloveškega napredka v blagostanju, kulturi in miru in ne nazadovanja v temi, siromaštvu in reakciji. Delu in boju za uresničitev vseh teh osnovnih teženj naše narodne skupnosti ni moglo naše delavstvo ostati tuje; v trenutku, ko se je naš problem postavil v tej obliki na dnevni red, se zavedno delavstvo ni moglo in ni hotelo izolirati od celote. Njegovo sodelovanje v tej celoti bo gotovo velike koristi za nadaljnji razvoj akcije. Saj se z njegovo pridružitvijo ojačuje obenem zveza med vasjo in mestom, med kmeti in delavci. Nova politična enota, kateri načeluje ugledni slovenski politik dr. Vekoslav Kukovec, aktivizira vse pozitivne politične sile in otvarja v našem narodu novo dobo političnega udejstvovanja. To pomeni stvarno popolen preporod našega javnega življenja. S sodelovanjem v tej enoti za realizacijo najnujnejših gospodarskih, socialnih in političnih zahtev našega ljudstva vrši naše delavstvo nalogo, ki more biti tudi njemu le v korist in prospeh. Oh RAZNO Nemški učenjaki v pregnanstvu. Povodom kongresa za svobodo znanstvenega dela, ki se je vršil v Oksfordu v Angliji, je prof. Norman Bentwkh prečital izčrpno poročilo o preganjanju nemških učenjakov, kateri se niso hoteli klanjati nacijskemu režimu. Na temelju podatkov, katere je iz-nesel angleški profesor, znaša število učenjakov, ki so izgubili nameščenje, 1200. — To je eno največjih izgnanstev učenjakov po padcu Carigrada, ko so Turki leta 1453 povzročili veliko selitev bizantinskih književnikov in učenjakov. Spričo tega je tudi interesantno pripomniti, da je današnja turška vlada na carigrajskih in ankarskih vseučiliščih in institucijah zaposlila nič manj kot 50 izgnanih nemških učenjakov. Zasužnjevanje v fašizmu. Italijanski narod se je na svojo srečo navadil samo enkrat na dan jesti, je rekel »Musolini«. A njegov fašistični tovariš Hitler je v svojem govoru (9. oktobra 1934) izjavil sledeče: »Celi kraji države (Nemčije) so izpostavljeni stradanju in bedi, in je za sedaj nemogoče iznajti ekonomske mere, da se ta nesreča odstrani.« Medtem ko narod strada, se fašizem pripravlja na vojno in jo vojuje. Musolini in Hitler sta obljubila narodu blagostanje, da- la pa sta mu lakoto in bedo, ga oropala svobode in se pripravljata, da oropata svobodo še drugim narodom. Milijone za oboroževanje. Čeprav kriči po vsej Nemčiji velika beda v nebo, so razne hranilnice, zavarovalnice, trgovska društva, konzumne zadruge, cerkve in podjetja vseh vrst, dobesedno prisiljena, da vsa svoja razpoložljiva sredstva in vrednostne papirje dajo na razpolago oboroževalni akciji. Novo božanstvo — Heil Hitler. Člani novoustanovljene nemške ljudske cerkve, ki gredo k poroki, se ne zavežejo samo z enostavnim »ja«, ampak morajo reči: »Jawohl, Heil Hitler!« Če dobe otroke, je njihova dolžnost, da otrok, predno zna blebetati »ata« in »mama«, zna reči »Heil Hitler« in predno dobi cucelj v usta, mora izreči hit-lerjevski pozdrav. V nekaterih krajih Nemčije, koder se je nova vera že ukoreninila, ne molijo več k Bogu, ampak k Hitlerju. Romain Rolland, svetovnoznani francoski književnik in borec za idejo miru, je na pismen pozdrav 3000 beograjskih dijakov, delavcev in intelektualcev prilikom neke manifestacije za mir v Beogradu, odgovoril s pismom sledeče vsebine: »Na tisoče nas je v vseli deželah, katerih tvorna rru§?l organizira, nov svet. Medtem ko ostajamo zvesti naši ožji domovini, se bratsko uvrščamo v veliko mednarodno skupnost. M"i sprovajamo združitev vseh delovnih ljudi, vseh plemen, vseh razredov, ročnih in umskih ... Bojujmo se združeni, strnimo tesno svoje vrste za boje, ki jih bomo proti mednarodni reakciji še morali bojevati...« Ta poslanica velikega francoskega misleca je vzbudila med beograjskimi dijaki velik odmev. Pismo so fotografično reprodu-cirali in ga s srbohrvaškim prevodom in sliko Romaina Rollanda razdelili med somišljenike. Pravilen odgovor. V Zittau-u v Nemčiji so bile vsem prebivalcem dostavljene v izpolnitev tiskovine za pristop k organizaciji »Luftschutz« — zračna obramba. Ko so čez nekaj dni tiskovine zopet pobrali, so na nekaterih našli zapisano: »Vsak dan čitam,o: Francija noče vojne, Anglija ne mara vojne, Sovjetska Unija želi ohraniti mir in tudi Nemčija ,baje' ne mara vojne, čemu potem »Luftschutz«? Kaj vse se v Nemčiji mladini v glavo vbija. Ernst Hauch, nadučitelj deške ljudske šole v N., je v nagovoru na svoje učence tole povedal: »Vojak na fronti, ki je vrgel svojo zadnjo ročno granato, umirajoči mornar, ki pada zadet po sovražnikovi krogli Diktatorja: Hitler in Mussolini t, Cerkvenik Angelo. CLO VEKOSLO V J E »Da, samo neveščaki se morejo posmehovati vedi. kakršna .ie antropologija, sanio nevedneži morejo zaničevati nauk o čistosti indo-germanske pasme!« se .ie razvnemal privatni docent dr. Wolfgang Lowe pred prav redko posejanimi dijaki, ki so poslušali njegova predavanja. »Samo neveščaki, pravim! Ali je to kakšno znanstveno dokazovanje, če trdijo, da nismo ne konji ne psi, da bi se parili, kakor bi se hotelo gospodi, ki tako rada vihti okrog konjskih in pasjih betic svo.i bič? Revčki! Ka.i na.i jim drugega odgovorim nego: Ne telesno ne duševno ne pomenite mnogo več nego osli. konji in teleta!« Gospod docent se .ie tej šali diskretno zasmejal. Pa zaman! Dijakov ni mogel navdušiti, univerzitetnih oblasti ne pridobiti, da bi ga bile namestile. Njegova najbolj priljubljena snov .ie bila razglabljanje o kakovosti nosov posameznih človeških pasem in o usodnih posledicah takšne ali drugačne oblike človeškega nosa za to ali drugo pasmo, za to ali drugo razdobje zgodovine. Da o židovskem nosu niti ne govorimo! Židovski nos je pravzaprav sklad vsega slabega, umazanega, pokvarjenega, kratko: vseh najbolj negativnih lastnosti človeškega rodu! Če se to sploh more imenovati rod in še človeški povrhu. Niti o slovanskem nosu ni imel kdo ve kako laskavega mnenja. Slovanom se že po nosu pozna, da so manj vredna pasma, ki ne bo nikdar nič pomembnega in posebnega ustvarila. Za vsakega resnega antropologa, ki ni neveščak, mora biti na prvi pogled očitno, da dokazuje bunkasta oblika slovanskega nosa duševno lenobo, zakrknjeno nagnjenje k anarhizmu in nihilizmu, kar nujno vodi k vladavini nagajke in nagobčnika, bolno melanholijo in prepogosto samomorilno blaznivo strast, nagnjenje k alkoholizmu in še mnogotera druga malo čedna očitovanja ... Gospod docent je zaradi lažjega razumevanja in nazornejše razlage svojim poslušalcem narisal na tablo obliko bunkastega nosa. Tedaj se je dvignil dijak, ki je bil, kakor se .ie pozneje izkazalo, skoraj nedvomno slovanski anarhist in nihilist, ter je zaprosil gospoda docenta, na.i mu dopusti, da nariše na tablo kar glavo kakšnega takšnega zanikarnega Slovana. Gospod docent se .ie razveselil, da nikoli tega! Dijak je stopil pred tablo ter je v petnajstih, dvajsetih potezah narisal glavo ... Nato je stopil na stran. Huronsko vpitje, divji smeh, prerekanje, kletve, pretep... Saj je fante narisal glavo Hindenburga, tedanjega predsednika nemške republike, narodnega junaka in legendarnega nemškega vojskovodje. -.Izjema samo potrjuje pravilo!« je jezno in odsekano lacede-monsko menil gospod docent ter je ves besen zapustil predavalnico. Takšne tievšečne prigodbe, ki jih ni bilo ravno malo, niso našega antropologa kdo ve kako vznemirjale. Moral je pač vedno znova spoznati, da ostane neveščak večno le neveščak, ki nič ne razume ter ne bo nikdar nič razumel. Z vedno večjo vnemo se je loteval znanstvenega dela, poglabljanja v tvarino antropologije, preučevanja Gld. /Ali. Panamski kanal. lobanje v muzejih in na živih primerkih. Nenehno je begal z Leica-kamero po mestu. Večkrat se mu je primerilo, da mu je kakšen takšen primerek prisolil krepko zaušnico. A kaj to de!? Česa vsega človek ne pretrpi za znanost!? Koliko znanstvenikov je iz ljubezni do vede poginilo na Severnem in Južnem tečaju, v divjih in neprehodnih pragozdovih, v strahotnih puščavah vseh kontinentov, na visokem in smrtonosnem pogorju, sredi oceanov pa tudi v tihih in mirnih laboratorijih! Kaj pa je takšnale zaušnica, ki največkrat niti spodobno krepka ni, kaj je kakšna druga nevšečnost pred neukimi poslušalci spričo veličine in veličanstvenosti žrtev tisočerih in tisočerih velikih mož?! Naposled! Vztrajnost je zmagala! Na krmilo so prišli ljudje, ki so začeli razumevati, da je nos tista čarobna formula, ki bo strmečemu človeštvu razkrila vse, kar je potrebno za njegovo srečo in za srečo njegovega potomstva. Prišli so na krmilo ter niso pozabili na skromnega gospoda docenta, ki je bil med najzvestejšimi... Tako je gospod docent postal redni profesor ... Zdaj šele se je njegova vnema razvnela! Nič več mu ni zadostovalo ozko obzorje, v katero ga je vklepala njegova domovina, čeprav nad vse ljubljena domovina! Profesor je potoval na vse strani. Na sever in na jug, na vzhod in zahod. Tako je zašel tudi y Dalmacijo, kjer se je po golem naključju srečal z nekim slovenskim hribovcem. O, kako obilna in dobičkonosna je bila setev v Dalmaciji! Njegova kamera se je kar potila. Gospod profesor se ni mogel pa se ni mogel dovolj načuditi tej prečudni zmesi človeških pasem. Da je v preveliki učenjaški vnemi fotografiral celo rektorja svoje univerze, držeč ga za izrastek davne mešanice med ponosnim rimskim patricijem in prelestno židovsko sužnjo, je ugotovil . šele po dveh mesecih, ko se je zopet vsedel v svoj laboratorij ter razvil tisti film. Zmajal je z glavo: »Hudirja, tole sliko pa mi je moral nekdo podtakniti!« Dognal je, da so se nekdaj podili po Dalmaciji Turki, da so za-blodili na ta kršna tla celo Arabci, da so se tu zakoreninili llirci, da je tu izumrl rod Ladincev, da so tu zasejali svoje seme bogati rimski patriciji in orientalski ter celo germanski sužnji... Naposled pa so vse požrli barbarski Slovani, ki so se v zgodnjem srednjem veku liki razburkan ocean razlili čez ves Balkan. Gospod profesor ni mogel ne spati ne jesti. V kopališču se je preveč približal neki prekrasni barbarki, ki ga je s kamero vred prekucnila v morje. Naposled je sklenil potovati na Hvar. Dognal je namreč, da so na Hvaru menda še v enajstem stoletju prebivali po večini Grki, ki pa so bili, seve!, potomci pradavne mešanice neštetih orientalskih pasem in zvrsti. Ob pomisli na prečudne izrodke, ki jih bo srečal na Hvaru, ga je obšlo neko, doslej nepoznano mu čuvstvo sladostrastja. Bilo je sredi avgusta. Sonce je neznosno pripekalo. Na nebu ni bilo ne enega oblačka. Kako prijetno je zapihljala sapa, ko se je parnik odmaknil od pomola ter zaplaval iz območja luke med otoke! Gospod profesor je tudi tu našel mnogotere primerke, ki so utegnili v precejšnji meri nasititi njegov znanstveni pohlep. Mornarje je fotografiral kar po vrsti. Mornarji so se mu sicer posmehovati, seve dostojno ter ne preglasno, kar pa kljub temu ni njegovemu bistremu očesu ušlo! Bili so pač neuki ljudje in poleg vsega drugega še pripadniki manj vredne pasme... Zdajci pa je njegovo oko ostrmelo. Na palubo je prišel čokat možakar s prikupnim trinajst do štirinajstletnim dečkom, ki je bil videti nekoliko čuden in za te kraje nenavaden, malone eksotičen tip. »Poglejte!« je dejal svojemu sosedu, Slovencu, ki je tudi potoval na Hvar. Poglejte tega dečka! Bogovi bi se morali zaljubiti vanj!« »Nič posebnega se mi ne zdi... Rdeče lase ima!« je malomarno menil Slovenec, ki je bil popolnoma neznanstven tip ter ga antropologija očividno ni prav nič mikala. Povedati moramo, resnici na ljubo, da je gospod profesor to znanstveno apatijo slovenskega naroda takoj opazil ter jo skrbno popisal v svoji črni zapisnici. V pri- in še v zadnjem trenutku zašepeče ime svojega ljubljenega Fiihrerja, predno izdihne, sta veliko bolj podobna Bogu kakor tisti križani Zid.« Vrabci se ne zmenijo za molitev. Kmetje v Sykkilven-u na Norveškem so plačevali vsako leto svojemu pastorju po sedem dolarjev za posebne molitve, da bi jih bog rešil neznosnih vrabcev, ki so jim uničevali pojja. Vrabci se pa menda za pastorjeve .molitve niso nič /menili in se niso hoteli nikamor umakniti. Zato so pa kmetje letos odpovedali prispevek za vrabčjo molitev. Najbolje bi storili, če bi plačali po povzetju, to se pravi, šele potem, če bi videli, da ' so vrabci res izginili. Škof v Exeterju na Angleškem pravi, da je demokracija gojišče vsakršne hudobije in prevare, gibanje za skrajšanje delovnega časa je gibanje lenuhov. Matere naj imajo mnogo otrok, da bo armada močna, vse brezposelne je pa treba uniformirati, izvež-bati in pripraviti za morebitno vojno. Žena v Nemčiji državna lastnina. Ena izmed novejših odredb nemške »vlade« pravi: »Nobena nemška žena, bodisi stara ali mlada, in nobeno nemško dekle, nima pravice se smatrati za privatno osebo in ne more razpolagati s svojim telesom, kakor bi se ji poljubilo.« Z drugimi besedami: edina pravica in naloga nemške žene je, skrbeti za podmladek nacistične države. POLITIČNE NOVICE Tragedija Evrope. V pariškem »Journal des Nations« piše Sturzo: »Hitler na žalost ni v stanu ponuditi v imenu Nemčije večen mir. On ima svoje glasove, ki mu govore kot neki somnambulizem (uspavalna hipnoza). Danes mu govore ti glasovi: Mir za 25 let Če mu bodo pa ti glasovi jutri rekli: Mir samo za 5 let? In če bi mu rekli: Takojšnja vojna, sklenjena že čez noč (kajti Hitler se posvetuje ponoči), da celo takrat se je v eni noči odločil, ko je ponudil mir za 25 let in je to ponudbo s plebiscitom podprl? Nemški narod nima besede ne danes in ne jutri: Njegovo glasovanje je brez mernem trenutku je slovenskega sopotnika skrivaj fotografiral v — profilu. Kajti profil je tako rekoč duša človeške pasme. »Rdeče lase, rdeče lase!« je nejevoljno ponovil. »Gospod, oprostite vendar! Ali res ne vidite nič posebnega? Kakšen krasen primerek! Naravnost čudovito! Ne, prav zares, tako čistega primerka še nisem videl. Poglejte, ta postava, velik je in močan, pravi hrust! Pa ta prekrasna, snežnobela, prosojna koža, ta blesteča, sončnordeč-kasta barva las, pa ta bujnost... le poglejte mu obrvi in trepalnice... Te nebeškomodre oči! Ta orlovski, prav toliko zakrivljeni nos, da očituje ponos svoje pasme! Pa ti živahni, človek bi skoraj rekel: uporni, kljubujoči pogledi — kakor pobliskavanje Zevsa! —, tale ponosna hoja, malone ošabna drža! Kakšen prekrasen, skoraj do neverjetne popolnosti ohranjen primerek — keltske pasme! O, kakšen ponosen keltski vojak bi to bil v tisti pradavni dobi, kakšen junak, kakšen vojščak... Ali vam ne g6vori vsa njegova postava na ves glas, kako čudovita in bojaželjna je bila keltska pasma?! Kakor da je bil rojen edinole zato, da bi mogel storiti junaško smrt na polju časti in slave...« Gospod profesor je slovenskega sopotnika, ki je podremaval, kar sovražno pogledal. »Kakšna inferiorna malomarnost!« je sam zase zašepetal. »Gospod,« je naposled predramil malomarnega sopotnika, »bodite tako ljubeznivi ter pokličite dečka semkaj. Rad bi se pogovoril ž njim.« Sopotnik mu je rad ustregel ter je poklical dečka h gospodu profesorju. Gospod profesor je takoj vzel iz žepa meter. Da, da, Nemci niso kar tako. Korenit in natančen narod so, ki izmerijo vse z metrom ... Gospod profesor je skrbno in vestno meril lobanjo ter mimogrede razlagal, da so bili Kelti nad vse bojaželjna pasma, ki je baje kot čista pasma popolnoma izginila. Ostala je samo še kot osvežujoč in poplemenitujoč element v sestavinah in mešanicah drugih na ža- lost manj vrednih pasem. Ta primerek, ta deček pa je tako čudovit poganjek te preplemenite pasme, da bi se morala pravzaprav ta čudežna pasma začeti na novo gojiti! On bo že skrbel, da mu bo našel plemenito družico. Predlagal bo svoji vladi ploditev tega čudežno lepega poganjka s kakšno čisto nordijko... Vzgajal ga bo po vseh preizkušenih in znanstvenih metodah v svojem laboratoriju ter pod nenehnim nadzorstvom na svojem domu in v svojem vrtu. Svet bo strmel. Tovariši bodo od zelene nevoščljivosti kar poru-meneli! »Poglejte, poglejte, saj se tudi dolžina ter obseg lobanje natančno ujema z znanstvenimi izsledki...« »Čujete, preljubi gospod,« se zdajci oglasi ter v najlepši nemščini spregovori deečk, »koliko pa mi boste plačali za to poskusno merjenje?« »Saj ti si Nemec! Saj sem si mislil, da ni mogoče, da skoraj ni mogoče, da bi se našel takšenle prekrasen primerek med temile Jugo ... go ...« Gospod profesor je boječe pogledal svojega sopotnika, Slovenca, ki se je dobrodušno smehljal. In zopet si je mislil gospod profesor: Kakšna neodpustljiva infe-riornost! Namesto da bi vzplamtel, vzrohnel, pa se smehlja... »Koliko boste plačali, gospod?« se je v drugič že malce posmehljivo oglasil deček. »Saj si Nemec, ljubi moj...« »Nemec? Ne! Emigrant iz Nemčije...« »Kako?« je na široko odprl gospod profesor usta. »Emigrant?« »Zid!« je dobrodušno bleknil Slovenec ter se nasmehnil. »Res je, Žid sem!<- je pritrdil deček. Gospoda profesorja ni na palubi nihče več videl. Niti pozneje na Hvaru ne. Veter je prijetno pihljal, deček pa se je navihano smehljal. »Vzajemnost« v Ptuju vsakega pomena; njegova beseda je brez veljave na zunaj in na znotraj in v tem je tragedija Evrope.« Naciji nimajo smisla za humor. V Nemčiji so prepovedali izhajanje »Programa«, ofi-cijelnega glasila cirkuških in kabaretskih satirikov, ker so se ti ljudje drznili pred-riašati šale o raznih uglednih osebah režima. Režim, ki se boji šale, mora biti na zelo slabih nogah. Dedni vojaki so nova pridobitev hitler-jevske Nemčije, katere prekletstvo se hitro širi. Otroci nemških javnih uradnikov in članov armade so dolžni, se že v nežni do- bi priključiti »Hitlerjevi mladini« in s tem trenutkom jim postane hitlerizem edina religija. TEHNIKA Industrializacija Sovjetske Rusije. Po objavljenem načrtu sveta narodnih komisarjev o eksploataciji novih industrijskih podjetij, je vloženo v industrijo Sovjetske Rusije 22 milijard rubljev. Skoraj tretjino te vsote se bo uporabilo za težko industrijo. V drugi polovici leta 1935 je začelo obratovati nekoliko električnih central s skupno kapaciteto od 781.700 kilovatov. Razen tega se bo začelo delo na izkoriščanju v 44 novih rudnikih z letno kapaciteto produkcije 22 milijonov ton. Tudi 6 novih velikih in visokih peči je pričelo obratovati tekom 1935. leta. — Lahka industrija, posebno tekstilna in industrija življenjskih potrebščin, bo znatno povečala svojo kapaciteto, za kar bodo služile nove rafinerije sladkorja. tovarne konzerv, ogromne tovarne ledu itd. Tonaža trgovske mornarice po istem načrtu se bo morala v tem letu povečati za skoraj 100 tisoč ton, rečna plovba se mora tudi povečati za 4 milijone ton. V puščavi \ehudah. — Daleč od vsakega naselja leži samostan, ki ga je dal sv. Saba zgraditi pred 1500 leti v kameniti steni. Stavba služi dan s kot samostanska ječa. Gld. Zlil. ZMEDA Sredina vsem mogočim, često zelo napetim razgovorom in razpravam je vedno ista: rastoče socialne neprelike. Težkoče so že tako prepojile naš duševni svet, da se neprestano in proti svoji volji vrtimo vedno v istem krogu, ki se vse bolj razmika in zajema vedno večje število gospodarsko onemoglih. Gospodarstvo je torej osišče socialnega vprašanja; ne mogoče gospodarstvo kot ustvarjalec ali producent dobrin, ampak kot izkoriščan proces; radi krivične ali nesocialne porazdelitve dobrin, kjer stoji prav oni delovni človek — ki je vendar izhodišče in končni cilj gospodarstva — v ozadje. Prav semkaj je zapičen interes prizadetih množic, ki poznajo trenutno samo en izhod: lastno življenjsko utesnitev in odpoved nujnim potrebam. Kaj to pomeni v biološkem in duhovnem oziru narodov, nam je zgodovina naznačila že dovolj zgovorno, govori bistremu očesu perpričevalno sedaj in bo še boljša priča v dogledni bodočnosti. Ta pojav je naravna posledica neenakomernega prehajanja dobrin, danes označenih s pojmom »kapital« — kar pomeni tvar (surovino, blago) iii delo — s poedinca na poedinca, oziroma z ene na drugo socialno plast, kar bi mogli najlepše primerjati s krvnim obtokom: za zdravo telo mora krožiti kri po vsem telesu in dovajati hrano vsem udom, sicer se pojavi tu ali tam ohromelost na škodo ostalim zdravim udom. — Ta resnica je večno živa in nepremična. Vrinja se vprašanje: Ali je gospodarstvo v svoji zamotanosti zašlo tako daleč, da je redno in enakomerno prehajanje dobrin nemogoče? Menda niso vsi mogoči znanstveni in tehnični izsledki in pripomočki, ki se jih okorišča pred vsem industrija, le v ta namen! Končno pa je v vsaki zamotanosti vedno v sredini zamotanost. Tudi v gospodarstvu je. Če pa kljub temu le ne moremo iz tega vrtinca — iz krize, zastoja ali ohromelosti, je osnovni vzrok v krivičnem prilaščanju onega dela dobrin, ki bi moral po vseli zakonih normalnega gospodarskega živ- kapi- Ijenja in pravičnosti preiti (prehajati) na one, ki te dobrine tal — ustvarjajo. Socialne plasti - kmečka, delavska, uradniška... — se medsebojno dopolnjujejo v lastnosti proizvajalca in potrošnika dobrin in vse gospodarsko življenje se giblje samo med tema procesoma. Naravno je torej, da zastoj, ki se iz kateregakoli razloga pojavi v eni ali drugi teh plasti ali v enem ali drugem teh procesov, povzroči prav tolik zastoj tudi v ostalih plasteh, oziroma v ostalem procesu. Če torej čuti pomanjkanje n. pr. delavec, odjekni to v vseli ostalih slojih, ali če si ne morejo gospodarsko osiromašeni potrošniki nabaviti življenjskih potrebščin, občuti to tudi proizvajalec. Tudi ta resnica se ne da premakniti in nam pove, da se bomo vrteli v tem pogubnem začaranem krogu krize vse dotlej, dokler bo vladalo prej omenjeno nesoglasje, ki odriva najtežji; breme na pleča kmečko-delavskih slojev. Ta velika armada se vedno bolj zaveda svojega visokega poslanstva, prešinja jo vedno jačja zavest lastnega dostojanstva in išče izhod iz tega labirinta zmede in protislovij. V njeni vedno močni težnji po življenju je dano jamstvo, da bo ta izhod prej ali slej tudi našla. A ta bo vodil v novo sredino z žariščem novega, ustvarjalcu življenja dostojnega življenja. Za enkrat se dovolj jasno zavedajo, da je uspešno zdravljenje socialnih ran nemogoče, dokler se ne prične tam, kjer je izvor bolezni. Kdo more verjeti reformam in »zaščitam«, ki se niti z daleka ne dotaknejo tako vidnega in otipnega središča socialnega zla — monopola številčno neznatne »gornje« plasti na tvar in delo!? Dvoje vprašanj visi preteče nad nami: prvo zahteva pravično nagrado ali protivrednost za izvršeno delo, drugo pa za to nagrado odgovarjajoči del dobrine; prvo se tiče proizvodnje, drugo potrošnje. Vsaka rešitev preko teh vprašanj pomeni nove zmede, nevarna protislovja in prevaro. Še več: pomeni zanikanje življenjskega prava narodov in nezaslišano orgijo »zlate lakote«, čije končni cilj je v blazni abstraktnosti duha. Delovne roke, ki vedo za vzroke in sredstva, pa bodo to preprečile v znamenju etičnega, socialnega in kulturnega prava. HUMOR Dr. Stachel: Presto P,e in mačeta Profesor Pepe je špaciral. Raztreseno filozofiral. I)o prodajalne je prišel. Izložbo gledati začel. Štacuna »Alfa«, ima marele Različnih vrst in kvalitet. Dežnike drobne in debele. Karkoli moreš si želet'. Je Pepe stopil v prodajalno Izrazil željo kupovalno In tam si je dežnik izbral. Tri tolarje za njega dal. Na cesti on dežnik odpira. Četudi solnce se smehlja. Pod kišobranom on mar sira. Se muzala je publika. In Pepe dalje je špaciral. Raztreseno filozofiral. Do prodajalne je prišel. Izložbo gledati začel. Štacuna »Beta« ima marele. Različnih vrst in kvalitet, Dežnike drobne in debele. Karkoli moreš si želet'. Je Pepe stopil v trgovino. Tam našel prodajalko fino. Je Pepe rekel »Dober dan«. Pokazal je svoj kišobran In frajli rekel je odločno: »Ta kišobran oglejte si, Potem pa mi povejte točno. Koliko se vam vreden zdi.« Marela, ki jo frajla gleda, Od konkurence je seveda. In frajla Pepetu pove: »Samo en tolar, več pa ne.« En tolar Pepe je veselo Na mizo frajli dal takoj. Je frajla gledala debelo, Svoj kišobran je vzel seboj. In Pepe dalje je špaciral. Raztreseno filozofiral. Do purodajalne ie prišel. Izložbo gledati začel. Štacuna »Gama« ima marele. Različnih vrst in kvalitet. Dežnike drobne in debele. Karkoli moreš si želet'. Je Pepe stopil v prodajalno. Lastniku rekel je vprašalno: »Po kakšni ceni imate vi Dežnike? To povejte mi.« »Marele so zelo različne.« Je vprašani lastnik dejal. »Dežnik zunanjosti prav mične Bi štiri tolarje kost al.« In Pepe vzklikne »Goljufija! To je zares prajstrajberija! Cenejši je dežnik drugod. En tolar stane on povsod. Le obdržite to marelo. Jaz nočem biti goljufan.« Trgovec gleda ga debelo, Mu Pepe da svoj kišobran. In hitro Pepe brez dežnika Iz prodajalne se pomika. Pa komaj je na prostem bil. Na Pepeta se dež je vlil. Pa tega Pepe ni opazil. Zelo raztresen je zares. Še dolgo je okoli gazil. Domu prišel je moker ves. St. 1. Sodnik dr. Cekin je zelo premožen in vsled tega precej komoden in len. Kar nič se mu ne ljubi razpravljati in razsojati. On krčevito skuša vsako pravdo ubiti s poravnavo. Kmet Tine je svojega soseda Toneta tožil na plačilo posojila 20:) din. Ko sta se tožnik in toženec prikazala pred razprav-Ijajočim sodnikom dr. Cekinom, je bilo takoj jasno, da sta si Tine in Tone v smrtnem sovraštvu. Neprestano sta drug drugega divje gledala, grdo zmerjala in kar v pričo sodnika sta si hotela skočiti v lase. Tone je seveda ogorčeno trdil, da temu goljufu in oderuhu Tinetu ničesar ne dolguje, ker da od Tineta sploh ni dobil nobenega denarja, vrhu tega pa da .ie Tinetu predmetni dolg že davno poravnal, kar da za-more potrditi polovica sovaščanov. Tine pa je toženca označil kot nesramnega laž-njivca in se .ie v dokaz utemeljenosti tož-benega zahtevka skliceval na pričevanje druge polovice sovaščanov. Vsaka poravnava med besnečim Tinetom in rohnečim Tonetom je bila nedosegljiva. Ko je sodnik to uvidel, je iz svoje listnice vzel dva bankovca stotaka. katera je vrgel v obraz Tinetu rekoč: »Sedaj se mi pa vidva sitneža takoj poberita izpred oči! Ta kraval mi gre že preveč na živce!« Par minut pozneje sta Tine in Tone sedela skupaj v gostilni kot najboljša prijatelja in sta se potuhnjeno smejala. Tine je Tonetu izplačal stotak, ker je bilo med njima že v naprej dogovorjeno, da si bosta plen delila. Pravda in njuno obnašanje pred sodnikom vse to je bilo le markirano. Navihanca sta pravilno špekulirala na splošno znano petičnost in komodnost sodnika. In tako so bili zadovoljni vsi trije. Sodnik dr. Cekin se je kar oddahnil, ko se je iznebil' te sitne pravde. Naravnost ponosen je bil na svojo ženijalno metodo, s katero Hutnac na s(>dhi{L je pravdo ubil. Tine in Tone pa sta bila vesela, ker sta na tako enostaven način zaslužila vsak en stotak. 2. Neko sodišče je nekemu občinskemu uradu poslalo sledeči dopis: »Izvolite nam poslati pismo o glasu operetne pevke gospodične X.« Odgovor se .ie glasil: »Gospodična X. ima izboren pevski glas, v ostalem pa njen glas ni najboljši.« 3. Neko sodišče .ie prejelo sledeče orožniško poročilo: »Včeraj so iz reke potegnili mo-?ko truplo, katero je očividno bilo že več tednov v vodi in .ie že močno razkrojeno. Na lice mesta pozvana orožniška patrula .ie tako.i skušala oživeti utopljenca potom predpisanega umetnega dihanja, toda ves trud je bil zaman.« 4. Pred svetovno vojno je v Trstu služboval kazenski sodnik »dr. Babjak«, ki .ie bil vel>k oboževalec ženskega spola. To oboževanje ie vplivalo tudi na njegovo urado-vanje, kajti le težko in nerad se ie odločil obsoditi kako žensko, osobito ako je bila mlada in fletna. Pred tem sodnikom stoji mlada lahko-živka prikupne zunanjosti; osumljena je neke tatvine. Punca taji, pa nastopijo tri priče, ki so jo opazovale pri izvršitvi tatvine. Sodnik ie v vidni zadregi, kajti rad bi oprostil storilko, toda njena krivda je preveč jasna. Tedaj pa sodnik med poslušalci zagleda odvetnika dr.ia J., ki je spreten kazenski zagovornik. »Gospod doktor,« mu re;e sodnik, »jaz vas uradoma postavim za branitelja te osumljenke.« Dr. .1., iznenaden in popolnoma nepripravljen, improvizira sledečo govoranco: »Visoko sodišče! Poslušal sem izpoved- be ravnokar zaslišanih treh prič. Te priče so ugledni meščani: izpovedali so po najboljši vesti in docela verodostojno. Osumljenka, katera tatvino odločno taji, pa mi napravi tudi najboljši vtis: skoraj si ne morem predstavljati, da bi to nežno bitje bilo zmožno tako grdega zločina. Poznam celo vrsto devojk, ki so osumljenki zelo podobne. Gotovo pozna tudi gospod sodnik mnogo devojk, sličnih osumljenki. Smatram torej, da je tatvino izvršila druga, osumljenki zelo podobna ženska in da so se priče v osebi zmotile. Predlagam tore.i prostorek.« Tekom te govorance je sodnikovo lice kazalo vedno večjo zadovoljnost. Končno je sodnik — v veliko presenečenje publike, osobiti osumljenke in branilca — razglasil oprostilno sodbo, češ da si sodišče popolnoma osvaja argumente branitelja. Po razpravi pa je sodnik rekel brani-telju: »Prosim vas, pridite večkrat poslušat k mojim razpravam in me rešite iz zadrege.« 5. Isti sodnik »dr. Babjak« je nekoč razpravljal proti neki drugi dražestni lepotici, katera ie tudi bila osumljena neke tatvine. Tej storilki je bila krivda popolnoma dokazana in je osumljenka tudi odkritosrčno priznala. S težkim srcem jo je sodnik obsodil na N dni zapora (zaslužila je najmanj par tednov). Ko obsojenka sliši obsodbo, pretaka debele solze in z dvignjenimi rokami prosi za milost. »Torej naj bo,« reče galantni sodnik, -dam vam samo 4 dni.« Ponovni vik in krik. -2 dni,« se korigira sodnik. Obsojenka se dere fortissimo. »Sedaj se mi pa takoj poberi izpred oči!« se razjezi sodnik, oproščena si.« Svojemu mlademu zapisnikarju juristu pa je sodnik dejal: »Vi pa, gospod kolega, pokažite, da kaj znate in mi sestavite prepričevalno utemeljitev oprostilne sodbe.« OcLfocto/a sc[a dcušti/a „d(&M>oUtto<>d" Milijonar in veletrgovec Zmagoslav Masten je veren kristjan in vrl narodnjak. Kot agilen predsednik krajevnega odbora Katoliške akcije je nabral v mestu in drugod za Slomškovo beatifikacijo 171 podpisov našega dobrega in poštenega ljudstva. Vneto se udejstvuje tudi pri drugih humanitarnih. krščanskih in narodnih organizacijah, n. pr. za zaščito zanemarjene mladine, za varstvo živali, pri Antituberkulozni ligi, družbi sv. Cirila in Metoda, Prosvetni zvezi. Rdečem križu. Glasbeni matici, Put-niku itd. Zato uživa splošen ugled. Dobil je tudi it več priznanj in odlikovanj. Nekoč se je udeležil kot odbornik seje društva »Dobrodelnost«. Oglasil se je k besedi in izjavil v milem in prepričevalnem tonu: »Poznam neko rodbino, ki živi v nepopisni bedi. Mož je stoodstotni invalid in sprejema od Prve jugoslovanske livarne, kjer je zgubil oči_ in desno roko, 19 Din mesečne podpore. Žena je v zadnjem stadiju tuberkuloze. Imata pet otrok, od katerih je najstarejši star 8 let. Ti revčki beračijo po ulicah in hišah. Večkrat tudi kaj ukradejo. Sicer bi morali vsi poginiti. Hodijo v umazanih cunjah in jedo enkrat na dan neoso-Ijen krompir. Stanujejo v temni, vlažni in -zaduhli drvarnici, polni podgan in miši, za kar plačujejo gospodarju 120 Din mesečno. Ker pa najemnine že dva meseca niso plačali, jim hoče lastnik odpovedati stanovanje ali bolje brlog, rekoč, da taka sodrga lahko crkne na cesti. Seveda — davki so visoki in nekaj dobička mora imeti gospodar za svoj trud in odgovornost. Tem revežem moramo pomagati, d:i ostanejo pod streho. Zato predlagam, da jim nakažemo iz društvenih sredstev vsaj 300 Din. Pripravljen sem sprejeti denar in ga uporabiti v omenjeno svrho.« Vsi navzoči so globoko ginjeni soglasno odobrili velikodušni predlog g. Mastna. Predsednik Bogoljub Milosrčnik, učitelj v pjulhik p. in iskren človekoljub, se je zahvalil predlagatelju za njegovo vnemo in vprašal blagajnika Nika Šparavca, koliko gotovine je v blagajni. Ta je ugotovil, da ima še 201 Din. Nato je nadaljeval predsdnik: »Gospoda! Čut krščanske ljubezni do bližnjega, vrhovno načelo našega društva, zahteva, da pomagamo nemudoma tem naj-bednejšim in jih rešimo gotovega pogina. Znesek v blagajni pa je tako neznaten, da ne zadostuje niti za kritje zapadle najemnine. Zato vas prosim, da daruje v tem izrednem slučaju vsak iz lastnega, kolikor more. Hvaležnost trpinov in božj blagoslov nam bosta bogato plačilo.« Nato je s solznimi očmi položil na mizo 36 Din vse, kar mu je ostalo od borne mesečne pokojnine. Debeli prelat Zlatoust Čenča mu je sledil in dal - dasi težkega srca — 20 Din. Narodni poslanec Ivan Bacek in ravnatelj dr. Josip Šnodravec se nista mogla kompromitirati in sta žrtvovala s kislima obrazoma vsak 15 Din. Tajnica gospa Minka Lerling, lastnica dvonadstropne hiše in veleposestva v Ribtiem, je jadikovala dolgo o težkih časih in gospodarski krizi. Slednjič je podarila 12 Din, ker je upala, da bo poročal o tej plemeniti gesti »Večerni list«. Blagajnik Šparavec, upravnik nekega velikega državnega podjetja, je potegnil oprezno iz žepa dobro rejeno mošnjo in pregledal skrivaj pod mizo vsebino. Nato je izročil 10 Din, manjšega novca ni imel pri sebi. Sklenil pa je, da bo vpisal ta znesek med društvene izdatke in napravil pozneje obračun. G. Masten je izračunal medtem, da so nabrali dobrotniki 108 Din. Zato je izjavil, da je v naglici pozabil doma listnico in da bo že daroval ob kaki drugi priliki kaj za človekoljubne namene. Nato mu je izročil predsednik proti potrdilu vso društveno imovino in nabrane prispevke, skupno 309 Din, da jih uporabi v smislu odborovega sklepa. Predno so se odborniki razšli je vprašal predsednik g. Mastna še: »Kdo pa je tisti brezsrčni hišni posestnik, ki hoče vreči uboge ljudi sredi zime na cesto?« G. Masten se je globoko priklonil in rekel: »Spoštovani gospod predsednik! Najiskrenejše se Vam zahvaljujem v imenu nesrečne rodbine za vaš trud in vašo požrtvovalnost. Sedaj ostane lahko v stanovanju, ker je ves dolg poravnan. Presežek bom vračunal v najemnino za prihodnji mesec. Hišni gospodar sem namreč — jaz.« T. ICaUo-