Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41464&
Posamezna številka Lir 600
Gorica - četrtek, 14. novembra 1985 - Trst
Leto XXXVII. - Štev. 44 (1875)
Smrt v družinski posvetovalnici
Slovaška skimoost v Ošini
lijske krajine in še druge »nevarne« zah-
Dejstva so znana. Elizabeta, 16-letna dijakinja iz Turina, je zanosila s Štefanom, starim 19 let. Bila je v petem tednu nosečnosti. Ko je to opazila, se je obrnila na krajevno »družinsko« posvetovalnico. Naredili smo narekovaj, kajti ta ustanova, ki naj bi v smislu zakona 194 pomagala družinam, ko pride do nepredvidene nosečnosti, je na svojo roko, ne da bi vedeli Elizabetini starši, odredila splav.
In posledice: ob zdravniškem posegu ni bilo umorjeno samo nastajajoče življenje, ampak je umrlo tudi samo dekle. In sedaj krik in vik, kdo je kriv. Obtožili so zdravnika, ki je poseg izvršil, obtožili osebje posvetovalnice, obtožili zdravniško ekipo, ki je splav naredila, samo pobudnikov zakona 194 ne, ki splav dovoljuje. Ljudje kulture, poslanci, ki so za zakon glasovali, politične stranke, ki so se za splav zavzemale, veliki laični dnevniki, vsi so se zavili v molk.
In zakaj ta molk? Ker vedo, da govoriti o tem bi pomenilo dati prav vsem tistim, ne samo iz katoliškega sveta, ki so se zoperstavili splavu vse od začetka.
HOTELA STA IMETI OTROKA
Elizabeta in Štefan sta se v družinski posvetovalnici prvič zglasila 30. septembra letos in takoj jasno povedala, da si želita imeti otroka. Poroko bi odložila, dokler si fant ne bi uredil življenjskih pogojev in zaposlil otrok pa naj bi med tem rastel in se razvijal.
Naslednji dan sta se vrnila v konzulto-rij. To pot sta poleg dveh asistentk našla tudi zdravnico ginekologinjo. Dekle je mimogrede omenila, da so ji prve dni septembra napravili radiološke izvide, ker je mislila, da ima slepiča. Tedaj se je vmešala zdravnica, rekoč, da se je vsa zadeva spremenila, ker se zaradi radijskih žarkov otrok lahko rodi deformiran.
Dekle se je prestrašila. »Ste o tem gotovi?« je vprašala. Odgovor je bil neusmiljen: »Obstaja za to mnogo verjetnosti. In ne kaže odlašati. Cez tri mesece bi bil poseg že zelo kompliciran, sedaj pa je stvar petih minut.«
Oba bodoča starša sta tedaj splav sprejela, saj so »veliki«; znanost, zdravniki, oblast to svetovali! Nihče pa jima ni povedal, čeprav je dolžnost posvetovalnice, da svetuje, da sami zdravniki niso soglasni glede škode, ki jo lahko povzročijo radiografije v prvih mesecih spočetja, nihče jima ni dejal, naj se posvetujeta še z drugimi, predvsem s starši.
Elizabeta je s solzami v očeh zapustila kraj, kjer so »veliki« odločili smrt njenega otroka. »In tako sem si ga želela,« je hlipala. Pa ni imela časa, da bi se premislila, kajti že je stekel usodni postopek: obveščen je bil sodnik za zaščito mladoletnih, socialna asistentka pa je za 18. oktobra v bolnišnici sv. Ane (kak posmeh materi Device Marije!) rezervirala posteljo. In to še preden je zdravnik dal svoj pristanek! Kakšna naglica! Tudi sodnik je smrtno obsodbo izrekel v desetih minutah, potem ko mu je ista asistentka v spremstvu obeh mladih dejala: »Porod bi utegnil imeti neugodne posledice.«
Ko je potem prišlo do splava, je zdravnik na svojo roko, ne da bi obvestil dekle ali sodnika, opravil isteroskopijo. Pri tem je nesrečno dekle umrlo. Sedaj bo zdravnik Giuseppe Osnengo moral zaradi tega odgovarjati pred sodiščem.
ODMEV V NEPRAVO SMER
Zadeva je prišla pred deželni svet Piemonta. Kar pet svetovalcev je vložilo svoje interpelacije. Seveda so tisti iz lai-cističnih vrst vso krivdo zvrgli na zdravniško osebje, obenem pa skušali braniti zakon o splavu, ki je poseg omogočil. Ves problem so zožili na zlorabo pri izvršitvi splava, ker je zdravnik naredil poskus, ne da bi pacientka za to vedela.
Vse drugačna so bila izvajanja demo-krščanskega svetovalca Bergoglia. Ta je opozoril, kako so se »družinske« posvetovalnice, ki jih predvideva zakon 194 zro-dlle: primer Elizabete kaže, da silijo k
splavu, čeprav je ona imela drugačne želje. Njen primer priča, da ta ustanova ne stori ničesar zoper splav. Z drugo besedo: postala je tovarna smrti, kjer ni več mesta za občutljivost in pozornost do človeka.
Poseben telegram je na sodišče poslala tudi turinska sekcija »Gibanja za življenje« (Movimento per la vita). V njem se obtožuje družinske posvetovalnice, da se ne držijo več smernic zakona 194, ki pred izvršitvijo splava zahteva od osebja, da vpliva na tiste, ki hočejo storiti splav, naj tega ne storijo nepremišljeno in jim nudi druge izhode iz osebne stiske.
Danes je žal prišlo do tega, da o življenju in smrti nastajajočega otroka ne odločajo več ne sami mladoletni ne njih starši, ampak zgolj sodnik. Ženska je postala zgolj predmet hladnega zakona, ki terja čimprejšnjo izvedbo in se ne ozira na čustva prizadetih.
Zato Elizabetina smrt ni samo primer, s katerim se bodo sedaj bavile sodne oblasti; je zadeva naše vesti. In ta vest nam jasno govori: »Umor ostaja umor, čeprav ga oblast s svojimi zakoni dopušča.« Peta božja zapoved tudi danes odmeva s Sinaja: »Ne ubijaj!« In kdor jo krši, je morilec.
Dva dni, 5. in 6. novembra se je mudilo na uradnem obisku v Sloveniji odposlanstvo dežellne Vlade Furlanije-Julijske krajine. V njem so bili poleg predsednika Biasuttija še odborniki Carbone, Barnaba in Riinaldi. V Ljubljani jih je na sedežu izvršnega sveta (tj. slovenske vlade) sprejel predsednik Dušan Šinigoj, podpredsednik dr. Boris Frlec in še nekaj drugih funkcionarjev. Navzoč je bil tudi glavni jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mi-rošič.
V	pogovorih sta predvsem predsednika obeh dežel orisala stanje na različnih področjih družbenega delovanja. Šinigoj je goste seznanil s težavami v jugoslovanskem gospodarstvu, govoril o nameri, da bi avtocesto proti Italiji gradili ob sodelovanju obeh strani najprej do Senožeč in nato do Podnanosa (Šentvida), izrazil željo, da bi se Slovenija priključila za dobavo plina iz Alžirije (s katero je Jugoslavija podpisala dvajsetletno pogodbo) na plinovod v naši deželi, izrekal zaskrbljenost obalnega Slovenskega prebivalstva glede nameravane termične elektrarne v Miljah in to zaradi nevarnosti onesnaženja okolja, ter sprožil vprašanje Glasbene Matice v Trstu, ki naj bi postala konservatorij, tj. s strani države javno priznana ustanova. Še posebej se je Šinigoj ustavil pri zakonu o zaščiti Slovencev v Italiji, ki naj bi bil čimprej sprejet.
Predsednik Biasutti je v odgovoru najprej prikazal stanje v državi in deželi, dejal, da polaga Furlanija-Julijska krajina veliko važnost gradnji ceste med Razdrtim in italijansko mejo, ki je že postala nujnost, se izrekel proti omejevalnim ukrepom v trgovinski izmenjavi in obširno spregovoril v zvezi z nameravano toplotno elektrarno v Miljah o varstvu okolja, o čemer pa se naša dežela še ni izrekla, pač pa rimska vlada zahteva odgovor v najkrajšem času. Glede položaja Glasbene Matice v Trstu je pa bil mnenja, da bi se zadeva dala rešiti v okviru zaščitnega zakona za Slovence. V zvezi s tem je dejal, da je njegova vlada v Rimu že večkrat nastopila z zahtevo, naj tamkajšnja vlada pripravi čimprej zakon, ki naj bi povezoval vse obstoječe osnutke. Pristavil je še, da mu je znano, da vlada v Rimu pripravlja mimo predlogov raznih strank svoj zakonski osnutek, ki bo kmalu izdelan.
Drugi dan obiska si je delegacija deželne vlade ogledala v Ljubljani največjo raziskovalno ustanovo v Sloveniji »Inštitut Jožef Stefan« i>n jedrsko elektrarno v Krškem. Na zadnjem uradnem razgovoru
Ob desetletnici podpisa Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo je deželna Slovenska skupnost priredila mani-mestacijo v mestu Osimo v Markah, po katerem nosiljo zadevni ^sporazumi ime. Takratna zunanja ministra republike Italije in SFR Jugoslavije, Mariano Rumor in Miloš Minic, sta sporazum podpisala v gradu grofov Leopardi (sorodnikov znanega pesnika), ki stoji pod zgodovinskim delom mesta.
V	lepem in sončnem nedelj sk.em jutru dne 10. novembra (prav na dan obletnice podpisa) je prišlo v Osimo pet avtobusov s slovenskimi ljudmi iz naše dežele. Velika večina je bila Tržačanov, zlasti močne so bile skupine iz nabrežinske in zganiške občine. Gotovo bi si bilo želeti tudi goriško zastopstvo, ki pa se je omejilo le na malo skupin.
Zgodovinsko in zanimivo staro mesto na vrhu malega griča je leipo obvladovalo spodnjo pokrajino, Iše zavito v gosto megleno morje. Kot zanimivost ob robu napovedane manifestacije SSk naj zabeležimo veliko število lepakov odbora za obrambo italijanstva oz. društva Lega nazio-nale iz Trsta in Gorice, ki seveda sporočajo prebivalcem Osima in Ancone naše težnje po »slavizaciji« dežele Furlanije-Ju-
sta obe vladi potrdili voljo po nadaljnjem sodelovanju, 'ki je že obrodilo neke uspehe. Zato naj mešana komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj čimprej začne delovati.
Nenauadni pobegi
soujetskih držauljanov
Prejšnji teden se je zatekel na severnoameriško veleposlaništvo v Kabulu (Afganistan) sovjetski vojak ter tam izrekel željo, da bi se vrnil domov, ker je že sit vojne. Sovjetski in afganistanski vojaški oddelki so takoj obkrožili poslopje, ponoči pa ga osvetljevali z žarometi. Istočasno so sovjetski odposlanca začeli razgovore z vojakom, naj se vrne v svojo edi-nico. To so tudi dosegli. Vojak je zapustil veleposlaništvo, na veliko olajšanje tudi Washingtona.
Drugo nenavadno zgodbo je povzročil sovjetski mornar Miroslav Medvid. Ko je trgovska ladja »Maršal Konjev« bila zasidrana v pristanišču New Orleans (ZDA), se je mornar vrgel v vodo in priplaval na suho ter zaprosil za politično zatočišče, ki pa so mu ga pristaniške oblasti odbile ter poslale nazaj na ladjo. Mornar je nato znova pobegnil, pa bil spet vrnjen. Po drugem poskusu naj bi bil izijavil (kaj je bilo drugega pričakovati?), da se rad vrača v Sovjetsko zvezo.
Za tretjo, največjo senzacijo, je poskrbel Vitali Jurčenko, visok agent sovjetske obveščevalne službe KGB. Pred tremi meseci je, ko je prišel službeno v Rim, skrivnostno izginil, kasneje pa se je pojavil v ZDA, kjer ije zaprosil za politično zatočišče. Seveda so ga v tem času temeljito zasliševali in po trditvi ameriške obveščevalne službe CIA tudi marsikaj pomembnega zvedeli.
Te dni pa se je Jurčenko nenadoma pojavil na sovjetskem veleposlaništvu v Washingtonu, obtožil ameriško CIA, da ga ije ugrabila ter 'izrazil željo, da se vrne v Sovjetsko zvezo. Predstavniki državnega tajništva so ga nato zaslišali in ugotovili, da se vrača prostovoljno, zaradi česar je lahko odpotoval.
Težko je sedaj reči, kakšno je ozadje te Jurčenkove odločitve. Ali je prišel v ZDA po nalogu sovjetske tajne službe kot dvojni agent in je imel za nalogo preučiti zasliševalne metode CIE, ali pa ga je Zahod razočaral, ker ni dobil tistega, kar je pričakoval.
teve »maloštevilne slovenske manjšine«! Poleg tega pa še lepak združenja Italia Nostra iz Osima, ki pa izraža dobrodošlico italijanskim državljanom slovenskega jezika, čeprav se obenem distancira od samih tu podpisanih sporazumov.
Okoli desete ure je dospela v središče mesta kolona slovenskih avtobusov. Malo kasnaje se je že postavila v red nabre-žinska 'godba, predstavniki mladine SSk pa so na čelu sprevoda, ki se je sestavil pod osimskim županstvom, razpeli velik tro-barvni slovenski prapor z napisom Mladina Slovenske skupnosti. Svbje transparente pa so imeli še Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade. Ob navdušenih akordih nabrežinske godbe se je nato sprevod premaknil na trg pred mestnim gledališčem, kjer je bil napovedan shod. Mladinci so vihteli prapore naše stranke in s tem tudi popestrili zunanjo sliko manifestacije. Te se je udeležil tudi novi de-vinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, bili pa so prisotni še drugi občinski svetovalci SSk, tajniki sekcij posameznih občin na Tržaškem in predstavniki deželne Mladinske sekcije.
Manifestacija se je začela s prijetno in odločno muziko nabrežinske godbe. Shod je nato odprl član deželnega tajništva An-tek Terčon in podčrtal namen srečanja. Nato je imel prvi govor (v italijanskem jeziku) deželni tajnik SSk dr. Andrej Bratuž. Orisal je ozadje in zgodovinski pomen Osimskega sporazuma, ki je dokončno določil meijo med Italijo in Jugoslavijo in s tem ustvaril pogoje za trajen mir na Jadranu. Pri tem je spomnil na pomembne besede, ki jih Ije z italijanske strani že pred dobrim stoletjem s tem v zvezi zapisal Giuseppe Mazzini, ki je v svojih Slovanskih pismih videl prav v prijateljstvu Italije s slovanskim sosedom poslanstvo svoje domovine in njen evropski pomen. Bratuž je nadalje prikazal dosedanji boj Slovenske skupnosti za dosego zaščitnega zakona, kot ga že uživajo druge narodne manjšine v državi.
Za njim pa je v slovenščini spregovoril deželni predsednik SSk dr. Rafko Dolhar, ki je najprej omenil sončne in senčne strani tega sporazuma. Vsekakor je ta važen, ker je rešil vprašanje meja, čeprav je dober del Slovencev ostal za mejo. Ni pa sporazum podrobneje določil manjšinske zaščite, kot jo Slovenci pričakujemo in zahtevamo. Zato je zgovorno označil (s Prešernom) to mesto kot »kraj nesrečnega imena«! Dolhar je tudi zahteval, da se enakovredno zaščiti vse Slovence, od Trbiža do Milj in se tako odgovori na osnovne zahteve celotne slovenske manjšine v Italiji.
Godba je zaključila shod z živo in lepo glasbo, nalašč primerno za podobno zunanjo manifestacijo. Nato ,je kasneje zaigrala še več melodij na glavnem trgu pod mestno hišo.
Udeleženci shoda so z vrha mesta izpred katedrale pogledali na spodaj v velikem parku ležeči omenjeni grad, kjer je prišlo do podpisa sporazuma. Nato so se v svojih avtobusih podali na pot proti San Marinu oz. Riminiju, kjer so prejšnji večer prenočili. Vsekakor je bila pot v Osimo lepa in koristna, obenem pa tudi edina tovrstna zunanja ljudska manifestacija ob tej važni desetletnici.
V	samem mestu Osimu so naši mladinski predstavniki množično delili letake SSk, ki so v italijanskem jeziku hoteli seznaniti tamkajšnje prebivalce s pomenom sporazumov in z demokratičnim bojem slovenske manjšine v Italiji za svoje pravice. Ze to je torej bilo velikega pomena, saj je naša problematika našla odmev v srcu Mark in tako — .simbolično — v središču italijanske republike. Sami meščani so tudi pokazali svoje zanimanje, saj jih je bilo tudi lepo število na našem shodu.
Upamo in želimo, da bo tudi ta pobuda slovenske stranke v Italiji našla svoj pravilen in pozitiven odmev posebej na tistih mestih, ki so za to najbolj pristojna.
Udeleženec
lauanica Cmiievi vladi
Craxi je prejel zaupnico tako v poslanski zbornici kot v senatu, čeprav je s svojimi izjavami ob debati razburil in vzne-voljil ostale zaveznike v svoji vladi.
V	parlamentu je bil njegov nastop izredno polemičen, samozavesten in zlasti do republikancev kar izzivalen. Ko je govoril o Palestincih, je dejal, da Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO) osporava uporabo orožja, a ne zato, ker do tega ne bi imela pravice, marveč zato, ker oborožen spopad ne vodi do rešitve. Republikance je spomnil na Mazzinija (po katerem se ti zgledujejo), da ije ta »načrtoval politične umore, ko je izgoreval za izid enotnosti«. Le zakaj sedaj toliko napadati Arafata, če ta dela isto kot svoj čas Mazzini?
Naravno je Craxi zaradi takih stališč požel priznanje celokupne levice, ki mu je navdušeno ploskala, medtem ko so mu republikanci in demokristjani mestoma živahno oporekali. Kljub vsemu pa je prejel zaupnico. 347 poslancev je bilo za, 238 proti, eden se je vzdržal, sedem republikancev pa sploh ni bilo pri glasovanju prisotnih.
Glavni tajnik DC De Mita je bil odločen: »Craxi naj svoje izjave popravi! Ce ne misli spoštovati pravil sodelovanja, je bolje da se gre na nove volitve!« In s strani republikancev' je bilo rečeno: »Cra-xi naj spoštbje sprejeti dogovor o vladni politiki ali pa bo prišlo do preloma.« Mnogi so mu tudi očitali, da hoče spet oživiti nacionalizem iz Mussolinijevih časov in postati kancler, ki o vsem sam odloča.
Vse to je ministrskega predsednika opozorilo, da loka ne sme prenapenjati. V senatu je govoril mnogo 'bolj umirjeno in se poslužil mnogih citatov. Celo papeža Pavla VI. ja poklical za pričo, ko je navajal odlomek iz enciklike »Napredek narodov«: »Dogajajo se stvari, ko krivica vpije v nebo, ko cela ljudstva živijo v taki podrejenosti, ki jim onemogoča kakršnokoli pobudo in odgovornost. Skušnjava, da bi s silo zavrnili take žalitve človeškega dostojanstva, je velika. In Kljub temu — je zapisal Pavel VI. — je v revolucionarnem uporu kal novih krivic.« Ob tem je Craxi vzkliknil: »To je tudi moje mnenje.«
Nato je, zagovarjajoč svoje stališče do Palestincev, omenil sklep Združenih narodov iz leta 1949, ki določa obstoj dveh držav, Izraela in Palestine; kako se je leta 1974, ko je bil predsednik' -riade demokristjan Moro, Italija ogradila od resolucije OZN, ki je priznala Palestincem pravico, da osvobodijo svoje ozemlje z vsemi sredstvi, nadalje programski govor Andreottija, tudi DC, pred parlamentom, da bo njegova vlada storila vse, 'kar je možno, da se Palestincem omogoči samoodločba.
Kar pa se tiče suma, da išče novih zbližan; s PCI, pa je Craxi dejal, da bi tega ne delal skrivaj, če bi to nameraval. On je komuniste samo povabil, naj zmanjšajo razlike v ocenjevanju finančnega zakona — ki ga kot cčloto zavračajo —, da bo zakon mogoče pospešeno uzakoniti. Pri tem je žel odobravanje s strani vladnih strank. Kar pa se tiče primerjave Arafata z Mazzinijem je pojasnil, da je hotel reči, da sta oba segala tudi po nezakonitih sredstvih za dosego siljev (kar drži!). Na koncu je izjavil, da se namerava držati programskega dogovora petih strank.
Na ta način je nekako pomiril svbje vladne zaveznike (le za koliko časa?) in tako je tudi glasovanje za vlado v senatu ugodno poteklo: 180 za in 102 proti.
Ukrajinska Cerkev je živa
Kardinal Ivan Myroslav Lubachivsky, duhovni poglavar ukrajinske grško-katoli-ške Cerkve, je na na nedavni sinodi te Cerkve v Rimu izjavil, da v sovjetski republiki Ukrajini skrivaj deluje deset škofov, kajti njihova Cerkov je po drugi svetovni vojni uradno prepovedana. Kljub tej prepovedi pa je živa in dejavna in število vernikov celo raste. Evangelij oznanja več sto duhovnikov, pomaga pa jim kakih tisoč redovnic.
Odločna obsodba protislovenskih izpadov Zqh^t'"^;;elia Proslava 40-letnice »Slovenskega Primorca
Na seji, ki je bila v peteik 8. novembra, je goriški občinski svet obširno razpravljal o desetletnici Osimskih sporazumov in o protislovenskih lepakih, !ki so se zadnje tedne pojavili na zidovih goriških ulic. Te so izdali goriški fašisti in Odbor za obrambo itaiijanstva na Goriškem.
O tem je najprej govoril goriški župan, ki je poudaril, da so Osimski sporazumi potrdili že obstoječe dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo nasploh in še pose-belj med Gorico im Novo Gorico. Po desetih letih je duh teh sporazumov ostal nespremenjen; v tem obdobju so se tudi uresničile številne gospodarske pobude, ki jih predvidevajo sporazumi.
V	razpravo so posegli načelniki vseh svetovalskih skupin iin razvila se je dolga in zanimiva debata, ki se je zaključila z odobritvijo resolucije, ki odločno obsoja fašiste in Odbor za zaščito itaiijanstva v naših krajih zaradi vsebine omenjenih lepakov.
Za Slovensko Skupnost je posegel dr. Damjan Paulin, ki je najprej poudaril važnost Osimskih sporazumov, ki poleg ekonomskega dela vsebujejo tudi postavke, ki nas Slovence posebej zanimajo. In ravno ta del Osimskih sporazumov je ostal mrtva točka. Slovenci bomo globalno pozitivno ocenili sporazume šele takrat, ko se bo uresničilo, kar predvideva njihov 8. člen in bo italijanska vlada izglasovala zaščitni zakon za Slovence v deželi Furla-niji-Juli/jski krajini. Svetovalec SSk je v
Pastorala, ki io ie treba razumeti in širiti
V	sedemdesetih letih so v Trstu pooblastili duhovnika Dreossija, naj s skupino laikov, ki se udejstvujejo na socialnem področju, skuša stopiti v stik z dekanijami in župnijskimi skupnostmi. Rodila se je tako Škofijska komisija delavskega sveta.
Prvi stiki s krajevno Cerkvijo so bili težavni in pastorala dela ni bila sprejeta, predvsem zaradi predsodkov in slabe informiranosti. iNič boljše se ni obnesla komisija pod predsedstvom g. Rudija Bo-gatca. V sosednjih škofijah pa se je ta oblika pastorale normalno razvijala.
Kriza primarnih vrednot, širjenje brezposelnosti, emigracija številnih mladih Tržačanov pri iskanju prve zaposlitve: to so bila znamenja, ki jih mora krajevna Cerkev pregledati z biblično pastoralnega vidika. Zavzeti se mora za to težko stanje in za negotovo prihodnost ljudi.
Škofijska konferenca Treh Benečij (CET) je v svojem pastoralnem pismu iz leta 1982 energično poudarila, naj krajevna Cerkev »zaupa pastorali dela in naj jo širi v vseh skupnostih«.
Zavzetost za katehetsko, liturgično in družinsko katehezo ne zadostuje več. Družino sestavljajo ljudje, ki delajo in potrebujejo delo. Vsi živimo v istem kulturnem sistemu, ki ga označuje industrijska in poindustrijska družba (glej pismo CET 1982).
Za pastoralno dalo se mora zavzeti celotno občestvo; kajti v nasprotnem primeru se lahko razkol med Cerkvijo in delavskim svetom še ipoveča in s tem osami vse tiste, ki se tej obliki svangeliza-cije posvečajo.
Pastorala dela mora biti izbira, obveznost in skupno delo Cerkve, drugače izgubi svoj pomen. Že Pavel VI. je dejal; »Potrebno je, da se Cerkev na pristen način rodi v delavskem svetu, ki se mora izražati s svojo lastno kulturo, ne da bi se s tem tvorila neka ločena Cerkev.«
Naše skupnosti bi morale nujno premostiti odtujeni odnos do delavskega sveta. Vzgajati bi se morale v spoznavanju nemirov in vrednot, ki so v njem nastale in ki sovpadajo z evangeljskimi.
Pastorala dela predlaga nekaj smernic. Na prvo mesto postavlja dialog, tj. prisotnost v delavskem svetu in zanimanje zanj; spoznavanje vseh problemov zaposlitve, mezd, stanovanja itd., ki naj privede do odkritja, da so delavci »ljudstvo« s svojo lastno kulturo, miselnostjo in življenjskimi pogoji. In prav v tem kontekstu se mora začeti evangelizacija.
Druga sled se nanaša na pastoralni program italijanskih škofov za osemdeseta leta: gre za občestveni slog, ki mora spremeniti ljudi in cerkvene skupnosti v gostoljuben prostor, v katerem naj bi vsi sočustvovali z bližnjim.
sklopu prizadevanj za dosego zaščitnega zakona omenil tudi pismo, ki so ga skupno podpisali in poslali senatni komisiji škofje iz Gorice, Vidma in Trsta.
Dr. Paulin rje nato odločno obsodil lepake, ki so jih fašisti in Odbor za zaščito itaiijanstva, ki mu predseduje nekdanji občinski svetovalec inž. Guido Fornasir, razširili po mestu, zaradi grobo žaljive vsebine do pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Lepaki potvarjajo zgodovinska dejstva in skušajo kvariti dobre odnose med tu živečima narodoma.
Občinska seja se je zaključila pozno v noč z adohritvijo že oman|jene resolucije, ki med drugim pravi: »Vsebina nekaterih omenjenih lepakov hudo žali in zaničuje Slovence, katerim se kot narodni celoti pripisuje krivda za dogodke, ki so bili le posledica neke vojne in ki jih danes vse demokratične sile obsojajo. Odklanja in Obsoja na najbolj energičen način podži-ganje narodnega sovraštva. Istočasno zavrača zlorabljanje nekaterih žalostnih dogodkov iz preteklosti, ki se ne morejo in ne smejo klicati v spomin za določene namene, kot je odrekanje narodno-jezikov-ne časti neki skupnosti, ki je del zgodovine teh naših krajev. Vse to tudi nasprotuje demokratičnemu redu, ki vlada v Italiji.« Resolucija se končuje s pozivom vladi, naj izglasuje zaščitni zakon o slovenski narodni skupnosti v državi. Podpisale so jo vse demokratične stranke, samo zastopnik zelenih je podpisal z rezervo.
Tretja smer pa je tista, ki zahteva pozorno Sn učinkovito prisotnost v življenjskem položaju delavcev. To naj bo drža nenehne in plemenite službe bližnjemu v smislu »življenjskega evangelija«, ki naj bo brez protislovij, negotovosti in posvetnosti. Le to ustvarja občestvo z Bogom Očetom in brati.
Pastorala dela pa nima smisla, če ne bomo s prepričanjem in z duhom spreobrnjenja sprejeli teh osnovnih načel.
Kar se tiče delovne metode ima pastorala dela kot osnovo vsakdanje življenje delavcev, v katerem skuša odkriti prisotnega Kristusa, ki se zanima, prihaja naproti, očiščuje, združuje... Sedanja komisija išče stvarnih stikov z župnijami in jim je na razpolago, da bi se z njimi soočala in skupno iskala. Pri tem pa je treba poudariti, da nje člani, ki zastopajo različne sektorje (pristanišče, tovarno, sindikat, javno upravo itd.), delajo z voljo, preprostostjo in miselno odprtostjo. Žal pa ostaja še ena praznina: dragocena prisotnost slovenskega predstavnika. Časi za skupno in bratsko delo so zreli.
Komisija skupaj s svojim škofom gleda z zanimanjem na škofijsko zborovanje o mladinski zaposlitvi in brezposelnosti v Trstu, ki ga prireja Škofijska komisija za mladinsko pastoralo. Želimo si, da hi pristojne oblasti v naši pokrajini pokazale stvarno zanimanje za ta problem.
Za škofijsko komisijo za pastoralno delo: Armando Scafa
Slovenščina si le utira pot
V	zadnjem času smo zabeležili več primerov odklanjanja uporabe slovenščine, med temi dokaj čudno zadržanje tržaškega demokristjanskega župana Richettija v zvezi z uporabo občinske palače Costanzi za razstavo slik o bombardiranju Trsta leta 1944 z dvojezičnimi napisi pod fotografijami.
Po drugi strani pa beležimo povsem naraven in pozitiven odnos tržaške pokrajine do uporabe slovenščine. Minulega 6. novembra je bilo namreč v občinski palači Revoltella odprtje slikarske razstave o avstrijski avantgardi, ki jo je priredila tržaška provinca. Po uvodnem nagovoru predsednika Marchia je razstavo prikazal odbornik za kulturo dr. Zorko Harej, ki je to opravil v italijanščini, slovenščini in nemščini. Palača Revoltella se zaradi tega ni podrla, čeprav so nekateri prisotni iz občinstva začeli mrmraje zapuščati dvorano.
Odborniku in svetovalcu iz vrst SSk dr. Hareju gre vsekakor priznanje za dosledno in vztrajno prizadevanje za enakopravno uveljavljanje slovenščine v javnosti in sicer tako v ustni kot pismeni obliki. Tudi vabila in lepaki o omenjeni razstavi so namreč tiskani v jezikih obeh tu živečih narodnosti.
V	prejšnji številki našega lista smo objavili zapis »Boleči spomini«. V njem je bilo govora o slovenskih ljudeh iz Zasavja, ki jih je nacistični režim jeseni 1941 preselil v Nemčijo, da so dali prostora kočevskim Nemcem, ki so se prostovoljno izselili iz kočevskega okraja.
35.000	naših rojakov :je moralo tedaj oditi v tujino, ne da bi vedeli, ali se bodo še kdaj vrnili. V glavnem so bili iz dekanij Leskovec in Videm pri Krškem ter iz Kozjega.
Letos je poteklo 40 let, ko se je večina teh izgnancev vrnila v svoje kraje. Zato so se v nedeljo 3. novembra zbrali v prostorni baziliki Lurške Matere božje v Brestanici (nekdanjem Rajhenburgu), da se Bogu in božji Materi zahvalijo za srečno vrnitev in pomolijo za tiste, ki so jim nemška taborišča vzela življenja. Ob somaševanju 30 duhovnikov sta vodila zahvalno bogoslužje mariborski škof Kramberger in ljubljanski pomožni škof Lenič, ki je tudi imel priložnostno pridigo. Med mašo so peli združeni zbori iz devetih župnij.
Že uvodna pesem v daritveno bogoslužje je bila pretresljiva. Mogočni zbor je zapel »Pesem sužnjev« iz Verdijevega Nabucca: »Splavaj 'misel...« Škof Lenič pa je svoj govor začel z besedami: »Jeseni leta 1941 je polje obilno obrodilo. Ko so bila v glavnem pospravljena vsa polja, ko je vino vrelo v sodih, se je kakor blisk razširila novica o presalijevan|ju za ljudi Velike Doline, Čateža, Cerkelj, Leskovca, Dola pri Litiji, Polšnika na južni strani Save, Sv. Petra pod Svetimi gorami, Bizeljskega, Kapel, Brežic, Artič, Globokega, iz dela videmske in kozjanske župnije... Zapustiti vse, kar smo pridelali in spravili skupaj ter oditi v negotovost — v stradanje!«
Ob koncu maše se je škof Kramberger zahvalil vsem, ki so ganljivo zahvalno bogoslužje oblikovali, zahvalil pa tudi zagrebški nadškofiji, ki je v tistih bridkih urah tako bratsko sprejela naše duhovnike, ki bi drugače končali v nemških kazenskih taboriščih.
Čas je rane počasi zacelil, trpljenje je pozabljeno, ostal pa je neizbrisen spomin na tista leta ter zavest, da je svoboda ena majvečjih dobrin, za katero pa je treba nenehno skrbeti in jo čuvati.
»Kakor pomlad, ki nikoli ne mine«
(Koncert slovenske mladine iz Stuttgarta v Rimu v nedeljo dne 27. oktobra letos)
Ko smo gledali mlade srednje in višje-šolce in poslušali njihov glasbeni koncert slovenskih pesmi v dvorani Slovenika, se nam je v resnici zdelo, kot da bi nas sredi poznega jesenskega večera zajel nov val pomladi.
Goste, ki jih je vodil g. Ciril Turk, ki poleg duhovne skrbi za slovenske izseljence v Stuttgartu in okolici posveča svoje delo tudi kulturnemu in narodnemu napredku tamkajšnje Slovenske mladine, sta pozdravila v imenu Slovenika rektor dr. Maksimilijan Jezernik, za rimsko društvo »Slomšek« pa društvena tajnica.
Za uvod je g. Turk prikazal mlade izvajalce, saj so še vsi srednješolci razen nekaj vseučiliščnikov. Pripomnil je, kako lepo bi bilo, če bi bil kdo od teh, ki danes tu nastopajo, poklican v duhovniški stan in bi prišel nadaljevat svoj študij v Slo-venik.
Mladi gostje so izvedli svoj koncert s številnimi glasbenimi instrumenti, med katerimi ni manjkalo harmonik in citer. Poleg slovenskih narodnih pesmi so zaigrali tudi nekaj pesmi drugih narodnosti. Vsi navzoči so skupno z nastopajočimi zapeli »Na planincah sončece sije«.
Ob zaključku koncerta je g. Turk v filmu prikazal delo in življenje Slovencev v Stuttgartu. Tako smo Sledili delu v tovarnah in na drugih službenih mestih in življenju v velikem mestu ter skromnih slovenskih domovih. Posebej so ugajali posnetki mogočnih prireditev, ki jih Slovenci v Nemčiji priredijo vsako leto za binkošti in katerih se udeležuje tudi njegova mladinska skupina. Omenil je skrb slovenskih staršev, ki spremljajo to mladino na vaje in nastope; prav tako je omenil tudi trud in veselje mladine, ki v tujini raste in dela zvesta velikim vrednotam: materi, domovini in Bogu.
Ob ploskanju in odobravanju navzočih je tajnica društva poklonila v znak priznanja in zahvale voditelju lep slovenski šopek, čemur je sledil družabni večer. Vse je zajela prijetna in iskrena domačnost, ki jo v tujini vedno tako zelo pogrešamo.
Ob slovesu smo vsi globoko začutili: slovenska domačnost in iskrenost, slovenska pesem, slovenska mladina so za nas kakor pomlad, ki nikoli ne mine.
B. R.
Vabilu Katoliškega glasa, da skupno proslavimo 10. novembra v Kaiol. domu 40-letaico prvega katoliškega tednika v Gorici po zadnji vojni, se je odzvalo lepo število prijateljev našega lista. In dejansko se je splačalo priti, ker je proslava nudila dragocene spomine na tista čudna leta takoj po zadnji vojni.
Uvodne misli je izrekel msgr. Fr. Močnik, sedanji odgovorni urednik Katoliškega glasa, ki je za prvo številko Slovenskega Primorca napisal uvodni članek. Zahvalil se je (bila je to tudi zahvalna nedelja) vsem, ki naš list podpirajo ali pri njem sodelujejo. Omenil je značilnosti tako slovenskega Primorca kot Katoliškega glasa: premočrtnost v službi Cerkve in naroda, zvestobo našim izročilom. In še to je povedal, da sta zaradi svoje odsotnosti škofov vikar dr. Lojze Škerl in dr. Andrej Bratuž poslala svoje pozdrave in voščila.
Nato je sedanji urednik Katoliškega glasa dr. K. Humar ob okusno narejenem značilnem ozadju (delo Marjana Markeži-ča) spregovoril o nekaterih dogodkih, ki jih je registriral Slovenski Primorec na veliko jezo naših levičarjev, odlomke iz teh člankov pa sta brala Viktor Prašnik in Karlo Bolčina.
Tako je dr. Humar omenil pastirsko pismo jugoslovanskih škofov iz leta 1945,
■ Vatikanski dnevnik »LOsservatore Romano« je 1. novembra objavil pismo škofov naše dežele o globalni zaščiti Slovencev.
■ Izraelska vlada je izročila vršilcu poslov na italijanskem veleposlaništvu v Tel Avivu protestno noto, ker je Craxi v svojih izvajanjih v rimskem parlamentu palestinski osvobodilni organizaciji priznal pravico, da se bori za svojo državo. Za izraelsko državo je to nedopustno, ker da s tem Craxi ovira pomiritev na Bližnjem vzhodu. Italijanska vlada pa je takoj po prejemu izraelski protest zavrnila kot neutemeljen.
■ V bližini mejnega prehoda Fernetiči je spet prišlo do nepotrebnega prelivanja krvi. Skupina 9 Turkov je skušala nezakonito vstopiti v Italijo. Ko so še bili na jugoslovanskem ozemlju, so jih presenetili graničarji in začeli nanje streljati. Enega so ubili, drugega ranili, ostale zajeli. Ubiti turški državljan je bil star 36 let. Jugoslovansko vojaško sodstvo je odprlo postopek, da se ugotovi, če so graničarji zakonito uporabili strelno orožje. Italijanske oblasti pa so jugoslovanskim izročile 3 osebe s Kosova, ki so naskrivaj prišle čez mejo.
■ Britanska kraljica Elizabeta II. je prebrala v parlamentu svoj »kronski« govor, ki ga sestavi vsakokratni predsednik vlade. Že šest let ga sestava »železna gospa«, voditeljica angleških konservativcev M. Thatcher. Napovedala je nadaljnjo izročitev državnih podjetij, ki so slabo donosna, v zasebne roke, kot so telefon, plinska proizvodnja, državne železnice, letališča in deloma državne ladjedelnice. Nadalje je Thatcherjeva naznanila ostre ukrepe za ohranitev javnega reda. V ta namen bo država povečala število policistov in jih opremila z učinkovitim orožjem. Ni pa niti z besedico omenila brezposelnosti, ki vlada v Vel. Britaniji in trenutno zajema
4	milijone delavcev.
■ V poljskem mestu 01sztyn so pokopali študenta Marcina Antonovicza, kateri je umrl na posledicah hudih poškodb, ki so mu jih povzročili policijski agenti potem ko je bil aretiran. Pogrebne obrede je opravil domači pomožni škof Julian Wojt-kovvski. Ena izmed prošenj je izrazila željo, »da bi poljski policisti bili vzgojeni v spoštovanju človeške osebe«. Navzoč je bil tudi rektor univerze v Gdansku, kjer je bil nesrečni študent slušatelj ter vodja razpuščenega svobodnega sindikata Solidarnost Walensa.
■ Bliža se dan začetka vrha v Ženevi (19. in 20. novembra) med Reaganom in Gorbačovom. Z namenom, da bi bil ta sestanek čim bolje pripravljen, se je ameriški državni tajnik Shultz podal v Moskvo, kjer je imel 4. in 5. novembra 14 ur trajajoče razgovore tako z Gorbačovom kot sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzajem. Glavni cilj Shuuzovih pogovorov je bila priprava dnevnega reda vrhunskega sestanka. Reagan bi se rad pogovarjal ne le o demilitarizaciji vesolja, ki je Moskvi tako pri srcu, temveč tudi o stvareh, o katerih sovjetski režim noče Slišati kot so to razni regionalni spopadi (Afganistan, Vietnam, Angola, Nikaragva) in človekove pravice. Vsekakor naj bi bil po Shultzovih besedah ženevski vrh prvi korak na poti zbliževanja.
■ Kakih 35 levičarskih gverilcev giba-
krivična procesa proti škofu Rožmanu in nadškofu Stepincu, napad na škofa San-tina v Kopru, msgr. Ukmarja v Lanišču v Istri, gonjo zoper nadškofa Margottija, umor duhovnika Izidorja Zavadlava, ugrabitev podobe SvetogorSke Marije iz gori-ške stolnice, gonjo naših levičarjev zoper šole, ki so nam jih dali angloameriški zavezniki. Ob prihodu zavezniške komisije je list objavil članek »Čigava je Gorica?« in »Komu Gorico in Primorsko?«.
Ves ta izrez v polpreteklo dobo je bil silno zanimiv. Škoda, da je bilo bolj malo mladih .ljudi, ki bi tega prikaza najbolj potrebovali, da bi lahko doumeli tudi sedanji položaj slovenstva v naši deželi.
Sledil je prikaz Skioptičnih slik (pripravila sta jih M. Markežič in Niko Klanjšček), ki so bile tesno povezane z zgodovino Slovenskega Primorca in kako sedaj nastaja Katoliški glas.
Prireditev se je končala z nastopom dekliškega zbora iz Števerjana pod vodstvom Alenke Čemic. Zbor je nastopil v belih dolgih oblekah in prav prijetno zapel štiri pesmi.
O proslavi (je še isti večer, nato pa še naslednje jutro poročal raddio Trst A in objavil tudi razgovor z dr. Močnikom in dr. Humarjem, ki ga je vodil časnikar Sergij Pahor.
nja M-19 je zasedlo sedež vrhovnega sodišča v prestolnici južnoameriške države Kolumbije Bogata ter postavilo vrsto zahtev, ki bi jih morala sprejeti vlada predsednika države Betancoura. Ta pa ie odklonil vsako pogajanje s teroristi in odredil napad na poslopje. Vojski in policiji je uspelo vdreti v sodišče šele po 27 urah obleganja in poskusih vdora v palačo. V zaključnem napadu so bili ubiti vsi gverilci, med njimi oba voditelja gibanja, nadalje 11 sodnikov, vključno s predsednikom vrhovnega sodišča ter na desetine drugih uradnikov, vojakov in policistov. Po dokončnih ugotovitvah je bilo ob spopadu 95 mrtvih.
■ General Jaruzelski je odstopil kot predsednik vlade in svoje mesto prepustil 56-letnamu Zbignievvu Mesnerju, ki je bil do sedaj podpredsednik iste vlade. Istočasno pa je bil general izvoljen za predsednika državnega sveta, kar odgovarja položaju predsednika države. Jaruzelski, ki je star 62 let, bo še naprej glavni tajnik komunistične partije. Torej nobene bistvene spremembe.
■ Dva dni so pretekli teden v čilski prestolnici Santiago trajale protestne manifestacije zoper vojaški režim, ki jih je organizirala opozicija. Nemiri so se raztegnili tudi na obmorska mesta Valparaiso, Viha del Mar in Antofagasto. Izvedenih je bilo kakih 20 dinamitnih atentatov, ubite so bile s strelnim orožjem štiri osebe, ranjenih pa več desetin ljudi, med njimi številni polisisti.
Bralci pišejo
To, česar bivši župan S. Klanjšček ni povedal na radiu Trst A
Bivši župan števerjanske občine Stanislav Klanjšček je imel pogovor na radiu Trst A s časnikarjem Markom Waltritschem o svojem županovanju.
Na vprašanje časnikarja, kateri je bil najbridkejši trenutek v obdobju njegovega zadnjega županovanja, je odgovoril, da je bilo to takrat, ko se je moral zagovarjati ina sodišču zaradi prijave glede občinskega smetišča, in pa takrat »... ko so se m o j i svetovalci ob glasovanju (za proračun) vzdržali«.
Kot bivši starejši odbornik (podžupan) moram pojasniti, da v tistem času nekateri nismo bili več »njegovi« svetovalci, pač pa zvesti svetovalci Slovenske skupnosti. »Njegovi« svetovalci so bili takrat tisti, ki so ga ponovno izvolili (potem ko je dal odstavko, ki je nihče od njega ni zahteval), to se pravi social-komunistične opozicije in pet njegovih somišljenikov, ki niso več spoštovali sklepov stranke SSk.
In prav ta, gospod Klanjšček, je bil najbridkejši in najtemnejši trenutek tvojega županovanja zate in, žal, za nas vse, ko si nas po 34 letih uprave števerjanske občine s strani Kmečko-delavske zveze prej in SSk potem, kratkomalo predal social-komunistom in opoziciji. Tega še sedaj, ko si tako klavrno zaključil svoje županovanje, nisi razumel.
Naj še dodam, da smo takrat, kljub vsemu, kar se je zgodilo, ostali svetovalci SSk s svojim vzdržavanjem omogočili odobritev občinskega proračuna.
Ciril Terpin
Vzajemno no za immmm mladih
OKNO V DANAŠNJI SVET
Hvaležnica v tržaški stolnici
V	nedeljo 10. novembra smo se že peto leto zbrali v stolnici sv. Justa v Trstu ik zahvalni maši, ki jo daruje naš škof Bel-lomi. Slovesnosti se je udeležilo izredno veliko ljudi. Po vsej dolžini cerkve so skavti in skavtinje napravili špalir. Ob škofu so bili zbrani skoraj vsi slovenski tržašlki duhovniki. Na koru je bilo lepo število cerkvenih pevcev.
Ob začetku sv. maše je Marjan Kravos napovedal namen mašnega srečanja. Bogu se hočemo skupno zahvaliti za vse njegove darove, duhovne in materialne. Pred branjem božje besede je kratko napovedal raj eno vsebino. Ob koncu maše pa nas je povabil, naj se naša zahvala nadaljuje zunaj cerkve v vsakdanjem življenju.
G. škof je svoj govor navezal na vsebino božje besede, ki popisuje zaupanje v božjo Previdnost vdove v Sarepti, Jezusovo daritev življenja in v evangeliju ubogo vdovo, ki daruje zadnja dva novčiča. Zato si je zaslužila izredno Jezusovo pohvalo. Zahvalo Bogu izkazujemo predvsem z osebnim darovanjem.
Po izpovedi vere so skavtinje in skavti napovedali 'globoko oblikovane prošnje, ki so zajele vse naše potrebe in vse naše versko življenje. Nato pa je prišla pred škofa dolga vrsta darovalcev z različnimi darovi: sadjem, zelenjavo, vinom, žganjem, kruhom, pogačo, cvetjem in še in še. Zdi se mi, da še nobeno leto ni bilo pri oltarju toliko darov kot letos. Darovalci so bili iz raznih krajev, a največ jih je bilo brez dvoma iz Kolonkovca. Za vsakega darovalca je imel g. škof prijazno besedo priznanja. Zbrana miloščino je letos namenjena za domače cerkvene potrebe.
Sveto obhajilo je prejelo veliko ljudi. Razveseljivo ije, da so ljudje pri maši mndžično sodelovali. Ljudsko petje je bilo naravnost mogočno. Pesem zahvale ob koncu maše je razgrela vso cerkev. Tudi cerkveni pevci so dali mašnemu slavju učinkovit prispevek. Vse je potekalo v najlepšem redu, za kar ima zaslugo voditelj Pastoralnega središča g. Marij Gerdol. Ponovno pa se >je tudi pokazalo, da se naši ljudje zelo radi srečaljo s svojim škofom, ki jih vedno znova preseneča s svojo prijaznostjo in vedno boljšo slovensko govorico. - SZ
Srečanje manjšin v Trstu
Predstavniki 17 narodnih skupnosti iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Švice so na 10. srečanju manjšin v Trstu 8. in 9. novembra razpravljali o kulturi sožitja. Pripravil je to srečanje pod pokroviteljstvom enotne delegacije Slovencev v Italiji raziskovalni inštitut SLORI.
Pozdravni nagovor je imel poslanec evropskega parlamenta Giorgio Rossetti, ki je poudaril misel nekega grškega poslanca, da bi morali večinski narodi poznati jezik in kulturo manjšin. Prof. Franco Demarchi iz Trenta je kulturo sožitja osvetlil predvsem z zornega kota večinskega naroda, predsednik SLORI-ja dr. Darko Bratina pa je problem tega sožit(ja bolj konkretno obravnaval. Poudaril je, kako je sožitje tesno povezano z mirom. Tako v šolah kot v učbenikih je vse premalo kulture sožitja, premalo strpnosti in razumevanja.
Aleksander Langer z Južne Tirolske je prikazal precej negativno sliko o stanju sožitja v bocanski pokrajini ter začrtal jasno mejo med pojavi nacionalizma in narodnostnih zahtev. Vsi predstavniki manjšin so se strinjali v ugotovitvi, da je sožitje nenadomestljivo, da le to lahko zagotovi bodočnost manjšinam, državam pa, v katerih živijo, nudi mir in varnost.
Zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev Karl Smolle .je iznesel misel, da si lahko manjšina sama pomaga, a le v primeru, da ji večinski narod to dovoli. Predstavnik gradiščanskih Hrvatov v Avstriji Rešetarič pa je dajal, da je v njegovi državi v veljavi nekultura sožitja, ki se izraža v nestrpnosti in celo rasizmu večinskega naroda. Felix Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je s svoje strani samokritično priznal, da se manjšine vse premalo zavedajo kulture sožitja. Ta bi se morala začeti že v vrtcih, šolah, izvajati v društvih in prek občil, pa se je na to polagalo premalo važnosti.
S sklepnim dokumentom so se strinjali vsi prisotni razen predstavnika slovenske manjšine na Madžarskem, ki je dejala, da nudi njena država manjšini vse (kar še daleč ni res) in zastopnika Južnotirolske
ljudske stranke, ki je dosledno zagovarjal popolno ločenost ane skupnosti od druge. Da pa je taka politika pametna, močno dvomimo.
Zlata poroka
Zlatoporočenca Alojz in Veronika Štrajn
V	nedeljo 17. novembra praznujeta 50 let skupnega življenja Veronika in Alojz Štrajn iz Štramarja pri Trstu. Ta zavidljivi jubilej bosta skupno s štirimi otroki, njih družinami, sorodniki in župnijskim občestvom proslavila pri maši ob 10.30 v župnijski cerkvi sv. Benedikta v Žavljah-Štramarju, kjer se bosta zahvalila Bogu za vse, kar jima je naklonil v teku 50 let. Ta leta nista bila vedno rožnata, saj sta morala zaradi povojnih razmer zapustiti svoj dom na Škofijah in se z mladoletnimi otroki preseliti najprej v Mačkolje in nazadnje v Štramar, kjer sta s svojo pridnostjo in vztrajnostjo zgradila prijetno hišico. Kot drugod poprej sta tudi tu zvesta člana slovenske župnijske skupnosti.
Ob tej priložnosti jima iz srca voščijo zdravje in srečo vsi, ki ju imajo radi, še posebno pa njuni otroci, snahi, zeta in 9 vnukov ter se jima zahvalijo za zgled, ki sta jim ga dala in jima kličejo: Še na mnoga leta!
Po naši navadi smo premalo zavzeti, da bi sproti poročali o zanimivostih domače skupnosti. Zato 'je prav, da se od časa do časa oglasimo s kroniko, iz katere je razbrati dejavnosti na verskem in kulturnem področju v naši vasici.
ŽUPNIJSKO ŽIVLJENJE
Ker začne to naše poročanje s septembrom, naj povemo, da so se tržaško-gori-škega romanja (9. sept.) na Barbano udele-čili tudi številni Mačkoljani. Starejše osebe so se peljale tja skupno z drugimi Brežani. Otroški zbor »Slovenski šopek« pa je s svojimi starši združil romanje na Barbano s svojim vsakoletnim izletom. Obiska te nam zelo priljubljene božje poti so bili v obeh skupinah vsi veseli.
Naši verniki so imeli vedno posluh za pomoč potrebnim. V zadnjem obdobju se je zvrstilo več uspešnih nabirk, tako za žrtve potresa v Mehiki, za katoliške misijone, a tudi za popravilo naše nekdanje župnijske cerkve; zraven pa prihajajo lepi prispevki dobrih darovalcev za popravila domače cerkve (ki je stara že 333 let) in za obnovitev oskrunjene kapelice sv. Jožefa.
Žal je šla mimo nas možnost udeležbe mladih v Stični, ko se je kot vsako leto zbrala tam verna slovenska mladina. Zakaj letos ni bilo zanimanja za to? Res, da smo naslednjega dne potovali na nastop v Komendo, a ne vsi. Da niso šli vsaj mlajši v Stično, je bilo vsekakor pomanjkljivo, negativno. Kaj takega naj se več ne ponovi!
Dne 29. oktobra smo se udeležili v Dolini srečanja župnijskih skupnosti iz Brega.
V	prvem delu tega bogatega večera je dr. Jože Vesenjak govoril o temi »Evharistija — vrh in višek občestvenega življenja«. S tem nam predavatelj ni le prikazal vrednosti nedeljskih srečanj kristjanov pri
Bazovica
Slomškova proslava. 26. november je rojstni dan velikega dobrotnika slovenskega naroda Antona Martina Slomška. Rodil se je namreč na ta dan leta 1800. Naša dolžnost je, da velikega vzgojitelja slovenskega naroda spoznamo vedno globlje in da ga v ljubezni do Boga in našega naroda posnemamo. Prav je, da prosimo Boga, da bi ga Cerkev dokončno spoznala in vključila med svetnike.
Slomškov dom v Bazovici bo priredil v nedeljo 24. novembra Slomškovo proslavo. Pri maši in na proslavi v domu, ki nosi njegovo ime, bo govoril dr. Janez Ambrožič, ki poučuje, na bogoslovni fakulteti v Ljubljani in je doktoriral s tezo: Slomšek in vzgoja družine. Na proslavi bo pel mešani zbor »Skala« iz Gropade in otroški zbor »Slomšek«. Oba zbora vodi Nasti Purič.
Zgonik
V	nedeljo 3. novembra popoldne je bil slovesno umeščen. za župnika dr. Franc Felc, bivši izseljenski duhovnik v ZR Nemčiji. Ker smo poročilo o tej prisrčni slovesnosti za to številko prepozno prejeli,
Spominska
Med markantnimi osebnostmi, ki so v najbolj viharnem obdobju našega zamejstva usmerili vse svoje moči in poklicno sposobnost kulturnemu in narodno političnemu delu, sta tudi dr. Josip Agneletto na Tržaškem in dr. Avgust Sfiligoj v Gorici. Obema je Slovenska prosvetna Matica 8. novembra priredila v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22 lepo spominsko proslavo.
V	uvodnih besedah je Marko Udovič posvetil nekaj misli še drugim zaslužnim, sedaj že pokojnim kulturnim delavcem, ki so se enako nesebično trudili za uveljavitev in enakopravnost naših pravic.
Inž. Boris Sancin je priklical v spomin delo in lik dr. Agneletta, predsednika Slovenske demokratske zveze in dolgoletnega svetovalca v tržaškem občinskem svetu ob 25. obletnici njegove smrti. Bred poplavo komunizma se je z velikim čutom odgovornosti zavzeto in odločno potegoval za ohranitev moralnih vrednot naših ljudi, izvirajočih iz krščanskih osnov naših očetov. Kot izkušen, razgledan in premočrten Slovenec si je pridobil velik ugled tudi med italijanskimi političnimi osebnostmi. O njem je prof. Beličič takole zapisal v svoj dnevnik: »Njemu ni mogel nihče očitati tujstva v Trstu, nihče ni mogel računati, da se bo dal prestrašiti. Agneletto in krog njegovih so v noč nasilja in obrekovanja vrgli plamenico pluralizma. Nikdar ne bom pozabil, kako so
maši, ampak nam je tudi izprašal vest, da bi znali vsak pri sebi storiti vse, kar nam more pomagati k uspešnosti liturgičnih srečanj za naše sedanje in posmrtno življenje. V drugem delu srečanja smo se pa udeleženci spoprijeli z vsakdanjimi težavami v naših župnijskih stvarnostih v težki sodobnosti, ki tare zlasti našo mladino. Ob tem smo že delno načrtovali srečanje vernih iz Brega, kar bo letos ponovno v Dolini na praznik Brezmadežne.
Kakor smo že brali na tem mestu, se je vršila na dan Vseh svetih blagoslovitev obnovljenega kipa sv. Jožefa v kapelici »Pri pilu«. Hvaležni smo g. župniku Žarku Škerlju, ki je storil vse, da jc kapelica dokončno lepo obnovljena. Pri obnovi sta sodelovala tudi F. Odoni, ki je uredil vratca, in F. Smotlak, ki je kapelico pobelil. Žal je lastnik sosednjega zemljišča ob obnavljanju zidu že pred leti kapelico na eni strani močno zakril z višjim in naprej potisnjenim zidom, kakršen ni stal tu praj nikoli. Da se ne bo podobna napaka izvršila še na drugi strani, se je župnijski svet s pisanim poročilom in prošnjo obrnil na pristojna mesta.
Naših rajnih se vedno spominjamo med letom, a ne toliko z obiskom grobov, kolikor z molitvijo in z naročanjem svetih maš. O Vseh svetih smo se pa kot vsako leto zbrali k molitvam najprej v cerkvi, od koder smo se v sprevodu podali na pokopališče. Tam so nas pričakali številni domačini, ki se več ne udeležujejo skupnega prihajanja na božjo njivo, ampak se sem pripeljejo kar v avtomobilih. Molitve za rajne, lep in pomemben župnikov govor, žalostinke, ki jih je zapel cerkveni zbor, in kropljenje grobov, vse se je vršilo v lepem vremenu in spoštljivi zbranosti vseh prisotnih.
Hvaležnico smo praznovali 3. novembra s slovesno zahvalno mašo. Ob daritvenem
bomo izčrpno o novem župniku, njegovi dosedanji dejavnosti in umestitvi poročali prihodnjič. Že sedaj pa dr. Felcu želimo, da bi se na novi dušnopastirski postojanki dobro počutil ter našel s strani vernikov vse potrebno sodelovanje.
Resnica o Malem semenišču v Gorici
V	javnost je prišla vest, da je Malo semenišče v Gorici prodamo. Pozanimali smo se na škofiji in zvedeli, da je stavba res naprodaj, kakor je vsem znano. Za nakup se zanima neka ustanova iz Luxem-burga kakor tudi naša dežela in goriška pokrajina. Toda do danes ni bila sklenjena še nobena kupno prodajna pogodba.
Smrt v Argentini
Iz Buenos Airesa je prišla žalostna vest, da je tam umrl na posledicah cestne nesreče Milan Makuc, rojen v Podgori leta 1921. Do leta 1936 je živel v Štandrežu, kjer se ga mnogi še dobro spominjajo. Izselil se je nato v Argentino. Zapušča ženo in dva otroka. Vsem, ki so ga poznali in. cenili, naznanjamo to žalostno novico.
svečanost
prvo julijsko nedeljo 1948 v Mavhinjah zaplapolale naše neopečatene častitljive belo-modro-rdeče zastave.«
Prof. Slavko Bratina ipa je uvodoma odprl registrirani govor pok. dr. Sfiligoja ob predstavitvi njegove knjige »Boj Slovencev pod fašizmom«. Nato je v glavnih potezah nanizal dogodke, ko so njegovo izrazito vodilno osebnost skozi 20 let bremenile trpke preizkušnje, odiseja preganjanja in obsodba na 30 let zapora. Kri mu je zastala po žilah, ko se je zastrmel v napis na vratih kaznilnice v Porto Azzurro: Ergastolo - Sezione di rigore (Dosmrtna ječa - Strogi oddelek), kjer je prestal osem let težkega zapora. Brezpravno bitje v temni kamniti celici, 5 do 6 korakov dolgi, z edino krivdo globoke ljubezni do svojega narodnega življenja in do vsega svojega naroda. Poleg vsega pa še lakota, strašna lakota! Ko je dr. Sfiligoj v tretje prestopil prag kaznilnice, mu je privrela na ustnice globoka očetovska prošnja: O, da bi moja otroka nikdar tega ne doživela. Ta kelih jima, Bog, prizanesi! Prof. Bratina je še spomnil na zaslugo dr. Sfiligoja za odobritev šolskega zakona iz leta 1961.
Zaključil je Marko Udovič ter se spomnil še pok. inž. Ivana Staniča. Iz njegovega sklada (prispevek pok. vdove ge. Dine Marinella) je prejel nagrado najboljši študent gradbene inženjerije Aleš Lojk iz Gorice. Slediila je družabnost in zakuska.
oltarju in na njem so bili tudi letos razstavljeni darovi — sadovi zemlje in dela naših rok — od sadja, povrtnine in poljskih pridelkov do vina in domačega kruha, kar se po maši razdeli zlasti med otroke. Pri hvaležnici v stolnici sv. Justa (10. novembra) so med prinašalci darov bili tudi Mačkoljani, ki so darovali ob košari povrtnine še domačega vina, olja in jesenskega cvetja.
(Prihodnjič drugi del)
Pozdrav iz LiuNiane
Msgr. Jože Jamnik, ki živi v Duhovniškem domu v Ljubljani (Lepi pot 26), je poslal svojim sobratom naslednje pozdrave:
Dragi sobrat je na Tržaškem! Kot ste najbrž brali v »Bollettino«, sem se župniji i' Borštu odpovedal in škof je mojo odpoved sprejel. Sem pač postal neuporabno orodje za dušno pastirstvo, zato mislim ostati v Duhovniškem domu v Ljubljani.
Ker se zaradi bolezni nisem od vas poslovil, naj veljajo te vrstice. Z razumom sem v Ljubljani, a s srcem sem v Trstu, kjer sem prebil svoja najlepša leta — 40 po številu. Ko se z vami razhajam, se vsem, prav vsem toplo zahvalim za bratsko sožitje in sodelovanje v dušnem pastirstvu! Hvala vsakemu!
Za naprej naj nas pa še bolj povezuje molitev in memento pri maši! Bog z vami! - Jože Jamnik.
Dragi Jože! Hvala za te vrstice. V luči vere se je zate sedaj začel najdragocenejši del življenja. Prepričani smo pa, da se ti bo zdravje gotovo toliko okrepilo, da te bomo še videli v naši družbi.
V	imenu tržaških duhovnikov: S. Zorko.
Z GORIŠKEGA
Štandrež
V	nedeljo 10. novembra in naslednji dan smo imeli v naši cerkvi dve lepi slavnosti: v nedeljo dan zahvale dobremu Bogu za letne pridelke, v ponedeljek pa orgelski koncert v hvaležen spomin na slikarja Toneta Kralja, ki je tako lepo poslikal našo cerkev.
Zahvalno nedeljo smo kakor vsako leto praznovali v cerkvi in pred njo. Med bogoslužjem so male pevke v pisanih narodnih nošah prinesle k oltarju košarice, polne sadja in zelenjave, mešani zbor pa je mogočno zapel zahvalno pesem.
Pred cerkvijo, čeprav je nekoliko deževalo, so naši kmetje pripravili voz s poljskimi pridelki, a letos zaradi suše ze-
lo	majhen, pa tudi kruha in vina za vse udeležence. Mali pevci pod vodstvom Elvire Ohiabai so še prej zapeli tri nove pesmi na čast naši vasi in našim kmetom. Sledil je blagoslov »branih pridelkov, kruha in vina in tudi kmetijskih strojev. Nato so člani našega Kmečkega društva razdelili med udeležence koruznega kruha in kozarec domačega vina.
Naj zahvalna nedelja poživlja v naših srcih zaupanje v božjo Previdnost s prošnjo, da bi nam naklonila v prihodnjem leto boljšo letino.
Sovodnje
Že vrsto let občinske uprave skupno s kulturno prosvetnimi in borčevskimi organizacijami za 1. november, dan vseh mrtvih počastijo umrle za svobodo s polaganjem vencev pred spomenike padlim.
To je storila tudi sovodenjska občinska uprava skupno s krajevnimi društvi in organizacijami ter ob sodelovanju sekcije SSk za Sovodnje, ki je svoj venec položila pred spomenik v tem kraju.
Slovesnost polaganja vencev se je začela na Vrhu. Sodelovali so tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata v Trstu, ki jih je vodil konzul Banko. Povsod je ta delegacija prispevala tudi svoj venec.
Zaključek je bil pred spomenikom v Sovodnjah. Po enominutnem molku je nastopil združeni moški zbor, sestavljen iz skupin, ki delujejo na območju občine. Pod vodstvom Anteka Klančiča je zapel priložnostno skladbo, dijaki srednjih šol pa so recitirali Kajuhove pesmi.
Sekcija SSk za Sovodnje je v oktobru leta 1980 sklonila, da se kot zastopnica stranke, ki je vse do sedaj edina slovenska stranka v Italiji, pokloni vsako leto vsem tistim, ki so padli v gozdovih, trpeli in umrli po raznih uničevalnih taboriščih, krivi samo tega, da so javno izpovedovali svoje osebno prepričanje in pripadnost slovenskemu narodu. Vsi so dali svoja življenja ne samo za boljši jutri, ampaik za svobodo naroda v polnem in pravem pomanu besede. S polaganjem vencev se tako sekcija vsako leto simbolično pokloni vsem žrtvam vojnih grozot.
Prvikrat je to storila leta 1980 v Gabr-jah, naslednje leto v Sovodnjah, leta 1983 na Peči, lani v Gabrjah, letos spet v Sovodnjah, prihodnje leto pa je na vrsti Vrh.
Z začudenjem pa smo ugotovili, da je Primorski dnevnik v svojem poročanju od 2. novembra to položitev vencev s strani SSk v Sovodnjah popolnoma prešel.
* * *
Dve zlati poroki. V krogu svojih otrok, vnukov in sorodnikov sta v soboto 9. novembra proslavila 50 let zakonskega življenja z zahvalno sv. mašo v domači cerkvi iKarlo Fajt, strokovni delavec v tovarni Vouk in Gabrijela Batistič, ki je izšla iz trdne kmečke družine s številnimi otroki.
To soboto 16. novembra pa bosta slavila zlato poroko Peter Tomšič, kmetovalec ter večkratni svetovalec na slovenski demokratični Usti in Milka češčut. Tudi onadva bosta ta lepi jubilej proslavila s sv. mašo v sovodenjski cerkvi skupno z družinskimi člani in svojci.
Vsem tem zlatoporočencem voščijo njih prijatelji zdravje in še dolgo skupno življenje.
Smrtna kosa. V noči od nedelje 10. novembra na sledeči ponedeljek je umrla v goriški bolnišnici 69-letna Olga Vižintin por. Klanjšček. Možu Venčetu kakor tudi družini izrekamo krščansko sožalje.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Predavanja na osn. šoli »A. Gradnik« v Števerjanu. V torek 19. nov. ob 20. uri bo predaval dr. Vili ščuka staršem o pubertetnem razvoju otroka. Isti predavatelj bo govoril v torek 26. nov. ob 20.30 o spalni vzgoji otroka v šoli, v torek 3. dec. pa ob 20.30 o mamilih.
Jesenska kronika iz Mačkolj
Velik uspeh razstave T. Kralja v Gorici
Razstava >del Toneta Kralja v deželnem Avditoriju v Gorici se -je zaključila v četrtek 7. novembra in bila nato prenesena v Trst, kjer je bilo v ponedeljek 11. novembra njeno odprtje v Peterlinovi dvorani. V Gorici je razstava doživela velik uspeh, ogledalo si jo je veliko ljudi, tako Slovencev kot Italijanov. Tudi -skoraj vse slovenske šole na Goriškem so obiskale deželni Avditorij in si ogledale nad 40 razstavljenih del ter zbirko publikacij, ki jih je Tone Kralj opremil.
Veliko pozornosti je razstavi posvetil tudi tisk, tako slovenski kot italijanski in tudi druga občila. Lahko trdimo, da je bila na Goriškem malokatera razstava tako obiskana kot Kraljeva. Že na samem odprtju je bilo dosti ljudi, prisotne so bile tudi številne ugledne oblasti in predstavniki kulturnih ustanov tostran in onstran meje.
Tudi za katalog, ki je izšel ob razstavi, je vladalo izredno zanimanje in je, čeprav tiskan v tisoč izvodih, kaj kmalu pošel.
Ob razstavi del Toneta Kralja je Zveza slovenske katoliške prosvete organizirala tudi druge pobude, ki so lepo dopolnile in obogatile razstavo samo. V ponedeljek 28. oktobra je bilo v Katoliškem domu predavanje Marka Vuka na temo Umetnost na Primorskem med obema vojnama in pojav ekspresionizma, v sredo 6. novembra pa koncert tria Gallus Consort iz Trsta v cerkvi v Povrni ter v ponedeljek 11. novembra orgelski koncert Huberta Berganta v štandreški cerkvi. Izvajal je Bachove skladbe ob 300-letnici rojstva tega velikega mojstra. Pevmsko in štandre-ško cerkev je namreč poslikal Tone Kralj.
Seja ZSKP
V ponedeljek 4. novembra ob 20.30 so se odborniki Zveze slovenske katoliške prosvete sestali na redni mesečni seji. Dnevni red je bil precej natrpan, saj je bilo v razdobju od prejšnje seje delovanje zelo bogato.
Za nami so »Primorski dnevi« na Koroškem. Svoj delež so doprinesli za Goriško dr. Damjan Paulin, dr. Mirko Špacapan, dr. Kazimir Humar, od društev pa dramska Skupina PD Štandrež in zbor »Lojze Bratuž«. Ti dnevi pomenijo poleg kulturnega dogodka tudi vez med tremi krovnimi organizacijami iz Gorice, Trsta in Celovca, ki stremijo po istih ciljih.
Druga važna pobuda, ki jo je Zveza realizirala skupaj s Slovensko prosveto iz Trsta, je razstava del Toneta Kralja, ki je bila odprta v goriškem Avditoriju do 7. novembra. Predsednik je v tej zvezi dal kratek obračun. Veliko zaslugo ima umetnostna zgodovinarka Verena Koršič, ki je pripravila katalog in izbor del na razstavi. Ta pobuda je imela precejšen odmev tudi v italijanskem goriškem prostoru. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so razstavi posvetili pozornost tudi časniki kot Katoliški -glas, Novi list, Primorski dnevnik,
II	Piccolo, Messaggero.
V zvezi z razstavo je bilo tudi izčrpno predavanje umetnostnega zgodovinarja M. Vuka, ki je Toneta Kralja osvetlil in predstavil skupaj z njegovimi sodobniki Čargom, Špacapanom... Predavanje je sovpadalo z gledališko predstavo v Kulturnem domu. Datum predavanja je bil določen že mesec prej na redni seji upoštevajoč rok razstave in razpoložljivost dvorane Katoliškega doma ter sovpadanje praznika Vseh svetih in probleme v tej zvezi. Razumljivo je, da istočasne prireditve ustvarijo nejevoljo in proteste, so pa včasih zaradi tehničnih problemov skoraj neizbežne. Ker pa je bila predstava SSG tri dni zaporedoma, so si jo lahko ogledali tudi tisti, ki so prišli v ponedeljek na predavanje.
S to razstavo je bil povezan 6. novembra koncert ansambla Gallus Consort iz Trsta, ki je potekal v pevmski cerkvi, poslikani od Toneta Kralja, 11. novembra pa je bil v štandreški cerkvi orgelski koncert prof. Huberta Berganta. Tako smo si lahko ogledali še drugo cerkev s poslikavo Toneta Kralja.
Ob zaključku razstave v goriškem Avditoriju se ZSKP zahvaljuje goriški občini, pokrajini, slovenskim bankam in posojilnicam, .ki so pobudo finančno podprle.
Prireditev, ki je sedaj pred nami in bo za Zvezo organizacijsko precej zahtevna, je Cecilijanka. Revija pevskih zborov, na katero se je do sedaj priglasilo 21 zborov, bo 23. in 24. novembra v Katoliškem domu. Posvečena bo ob Letu glasbe tržaške-
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
prireja tudi letos vsakoletno revijo -pevskih zborov
CECILIJANKA 85
Nastopijo zbori iz riaše dežele, Slovenije in Koroške. Letos je revija posvečena evropskemu Letu glasbe in 80-letnici rojstva skladatelja Ubalda Vrabca.
GORICA - KATOLIŠKI DOM
Sobota 23. nov. ob 20.30 in nedelja 24. nov. ob 16. uri
mu skladatelju Ubaldu Vrabcu ob njegovi 80-desetletnici. V atriju Katoliškega doma pa bo razstava del Gašperja Vojika iz Kopra.
Na seji je bilo še govora o žalji-vih in protislovenskih lepakih, ki so jih razobesile po goriškem mestu nam sovražne sile. Pozitivno so odborniki Zveze ocenili pismo treh škofov naše dežele o globalni zaščiti Slovencev, le da se čudijo pretirani previdnosti do večinskega naroda, ki jo škofje izražajo.
Sledil je pregled opravljenega dela v posameznih društvih. Naj omenim le, da so društva sodelovala pri polaganju vencev in proslavah na pokopališčih in pred spomeniki na dan Vseh -svetih. Skupna molitev in poklon vojnim žrtvam pa je -bila v nedeljo 3. nov. v Gonarsu. - MK
Problem, ki zahteva nujno rešitev
Podpisani ravnatelji in predsedniki Okoliških in Zavodnik svetov, zbrani na skupni izredni seji dne 4. novembra 1985 na sedežu srednje šole »Ivan Trinko« v ul. Aviano 18 ugotavljajo, da na pisma, ki so bila razposlana na pristojne forume, od nekaterih šol niso dobili nobenega odgovora glede na probleme stavbe v ulici Aviano, kjer imajo danes sedež skoraj vse slovenske srednje šole.
Podpisani ugotavljajo, da lega in stavba ustrezata potrebam zgoraj omenjenih šol in da bi bila najboljša rešitev njen odkup prav zaradi tega, ker v mestu ni primernega sedeža, ki bi zadovoljil naše potrebe; naj bi se zato poskrbelo za odkup s posebnim deželnim zakonom.
Zato naj se vsi forumi, katerim je pismo namenjeno, izrečejo o problemu in naj ustrezno ukrepajo. Podpisani izjavljajo, da bodo primorani podvzeti še druge konkretnejše ukrepe, če tudi to pismo ne bo imelo hitrega in zaželenega odziva.
Podpisani so: predsednik Zavodnega sveta srednje šole »I. Trinko« dr. Paulin Damjan; ravnatelj srednje šole »I. Trinko« prof. Simčič-Lojk Rozalija; predsednik Zavodnega sveta učiteljišča »S. Gregorčič« Gru-sovin-ču'k Tatjana; ravnatelj učiteljišča »S. Gregorčič« prof. Sfiligoj-Corsi Majda; za ravnatelja Tehničnega zavoda »Ž. Zois« prof. Primožič-Feri Ida; za predsednika Zavodnega -sveta klasičnega liceja »P. Trubar« Bednarich -Slavko; predsednik Okoliškega sveta - Gorica Braini Marko; predsednik Okoliškega sveta - Doberdob Ger-golet Janko; didaktični ravnatelj Okrožja Gorica in Doberdob dr. Braini-Saksida Miroslava.
Opomba ured. Slovenski duhovniki na Goriškem odločno podpiramo zamisel odkupa stavbe Malega semenišča za šolo. Toda mnenja smo, da bi se morali za zadevo zavzeti z vso odločnostjo tudi vsi izvoljeni slovenski politični predstavniki tako na občinski kot na pokrajinski in deželni ravni. Tu naj se pokaže enotnost vseh Slovencev, da isto hočemo, kadar gre za naše šole. Izvoljeni slovenski politični zastopniki naj se zavedajo, da so jih slovenski volivci izvolili predvsem zato, da branijo koristi slovenske narodne skupnosti v Italiji in ne zgolj za interese svojih strank.
Zato slovensko ljudstvo pričakuje enotno akcijo vseh izvoljenih slovenskih političnih zastopnikov na vseh političnih forumih od goriške občine in pokrajine do deželnega sveta in šolskega ministrstva v Rimu. To bi bilo res učinkovita »enotna delegacija«.
Srajca značaja nikdar ne skrije. (Latinski pregovor). Nove poštne pristojbine
Za vse italijansko ozemlje so 13. novembra stopile v veljavo nove poštne pristojbine in sicer: pisma do 20 gr 550 lir, razglednice 450 lir, poštni paketi do 1 kg 2.200 lir, priporočena pisma poleg običajne pristojbine še 2.000 lir, ekspresna prav tako 2.000 lir; poslovna pisma (fatture commerciali) za mesto 350, ostala 450 lir.
S	1. januarjem bodo povišali tudi telefonske pristojbine. Za inozemstvo ostanejo pristojbine do nadaljnjega nespremenjene.
OBVESTILA
Slovenska prosveta v Trstu vabi na koncert Tržaškega mešanega zbora, ki ga vodi Tomaž Simčič. Koncert bo v nedeljo 17. novembra ob 18. uri v župnijski cerkvi na Katinari. Prireditev -bo ob razstavi del Toneta Kralja, ki je poslikal tudi katinar-sko cerkev v letu 1931.
PD Mačkolje vabi na celovečerni koncert otroškega zbora »Slovenski šopek« ob 15-letnici življenja, ki bo v srenjski hiši v Maokoljah v nedeljo 17. novembra ob 16. uri. Nastopi tudi ansambel župnijske glasbene šole.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na predavanje Marka Vuka »Umetnost na -Primorskem med obema vojnama in pojav ekspresionizma«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek 18. novembra ob 20.30.
Romanje v Palestino. Poleg že napovedanega potovanja na Sardinijo in Korziko v tretji desetini julija priredi naš list v okviru proslav 40-letmice prvega slov. katol. tednika po zadnji vojni tudi romanje v Palestino. Romanje bo skupno za Goriško in Tržaško. Predvidoma se bo vršilo od sobote 2. avgusta do sobote 9. avgusta 1986 (osem d-ni). Število udeležencev je omejeno na en avtobus. Kakor hitro bo mogoče, bomo objavili natančnejše podatke.
llllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIIIIIIIII
KNJIŽNI DAR Goriške Mohorjeve družbe za 1986
1. Koledar
2. Spomini iz taborišča (Franc Jeza)
3. Zadnji dnevi v Ogleju (Alojzij Carli)
4. PSB Leksikon - 11. snopič
5. Od Tomaja do Trsta (dodatna knjiga)
      mlini ................................
RAROV I Za Katoliški glas: dr. Drago Štoka Ob 40 letnici -Slovenskega Primorca 50.000; M. Z. v isti namen 50.000; Irena Bertolini namesto cvetja na grob Branka Lupinca 50.000; N. -N. 10.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Irena Bertolini v spomin tasta E. Bertolini 150.000; N. N. v isti namen 100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v blag spomin pok. Evgena Bertolini Irena-VetrihBerto-lini 50.000 in Angela Vetrih 10.000 lir.
V.J.D. v spomin na svoje rajne: za novo telovadnico in Katoliški glas po 200.000, za Pastirčka in za cesto na Sv. goro po
100.000 in za Katoliški dom 360.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti Zofije Čotar:
mož Jože za Katoliški glas, za Katoliški dom in za lačne otroke po 50.000 lir.
Milka Velikonja, Gorica: za Katoliški glas in za Zavod sv. Družine po 15.000 lir.
Ob krstu malega Jakoba Leopoli daruje botra za cerkev v Števerjanu in za misijone po 50.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: N. N., Mavhi-nje 35.000 -lir.
Za sklad Mitja Čuk: svojci v spomin na moža in očeta Ivana Sosiča 50.000; Rado in Vera v spomin istega 50.000; žena Mila, hči Norka in sin Vinko v spomin -na -dragega moža, očeta in starega očeta Venčeta Miliča 50.000; v spomin dragega moža in očeta Ivana Hrvatiča daruje žena Pierina 20.000, hči Mariza z družino pa 50.000; v spomin na Frido Vovk-Metlika darujeta Danilo in Ivo Birsa 30.000, hči Klavdija 50.000 in Silvana Valoppi 15.000; v -spomin na Ivanko Danieli vd. Pisani daruje Hadrijan Cijak z družino 20.000; ob zaključku poletnega centra na Opčinah: družina Jelenič 100.000, Anica Malalan (Trebče) 10.000, Rada Lakovič 15.000, Valerija Sosič 10.000 in skupina otrok
21.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Danev v spomin na Rarlota 20.000; Ivanka in Stanka Hrovatin v spomin na Dito Rot-man 30.000; Sonja Simčič 10.000; družini Malalan-Kovač v spomin na preminule tovariše Venceta, Radita, Ivana in Rudija 100.000; družini -Malalan-Kovač v spomin na Antona Hrovatin 30.000; družma Gara-vello v spomin na -moža in očeta Antona 30.000; žena Marija in hči Vojka ob drugi obletnici smrti v spomin na Franca Škabar 50.000; Emil, Dušan in Justina Vacli-k v spomin na -Antona Hrovatin 50.000; Zora Hrovatin v spomin na moža Leandra 10.000; Srečka Jurič namesto cvetja na grob Antona Jurič in Antona Hrovatin 100.000; Justina in Anica Daneu namesto cvetja na grob Valterja Valič 25.000; Pep-ka Škerlavaj 25.000; razni 16.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Rudi Bučine-1 in Jože Colja iz Ločnika po 100.000; Ar-mando Štekar in An-ton Kors-ič iz Trsta po 50.000 lir.
Veronika in Alojz Štrajn: ob njuni zlati poroki darujeta za Katoliški glas 50.000 in za lačne po svetu 50.000 -lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Darinka Leban 20.000; Jože Križmančdč v spomin na mamo 5.000; družina Mihalič-Križ-mančič, Bazovica (266) 25.000; N. N., Bazovica 100.000; Marija Ražem 50.000; veseli zakonci 30.000; Pierina Žagar 10.000 lir.
Za otroški zbor Slomšek: N. N., Bazovica 50.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: v spomin pokojnih iz družin Mihalič in Križmančič, Bazovica (266) 25.000; N. N., Bazovica 100.000; mož Cesare iz Milana v spomin Eleonore Luini 10.000; Eva Žagar 30.000 lir. Za kapelo pri Domju: N. N., Trst 100.000;
E. Z., Trst ob 2. obletnici smrti Ivanke Furlan 20.000; Amalija in Leopold Pangos v spomin na pok. starše Pangos-Muslavič 20.000; Pina Posega, Trst -v spomin na pok. starše Posega 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: N. N., Ricmanje 5.000; N. N., Boršt 10.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: N. N. 100.000 lir. Za misijon p. Kosa: Pepka Škerlavaj
25.000	lir.
Za lačne po svetu: N. N., Mavhirtje 15.000. Za misijone: Siega 10.000; Gec 10.000; N. N. 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Čestitke ob jubileju
Ob obhajanju jubileja 40- obletnice izida »Slovenskega Primorca« in njegovega naslednika »Katoliškega glasa« iskreno čestitamo z najboljšimi željami za nadaljnje delovanje.
Cerkveni zbor »Sveti Jernej« - Opčine
V	Novi Gorici, Gradnikova ulica, je od 6. nov. odprta v novih prostorih »Knjižnice
F. Bevka«
RAZSTAVA
slovenskih prevodov iz poljske literature.
Razstava bo odprta do 18. novembra. Njen ogled priporočamo tudi zamejskim Slovencem, saj je zelo obsežna in zanimiva. Zadevno poročilo objavimo prihodnjič.
f
Spored od 17. do 23. novembra 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Pravljica -(toda ne popolnoma)«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Ne-diški zvon. 14.40 -»Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 40 let radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Bela Bartok: Grad vojvode Sinjebradca, operna enodejanka. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
13.20 Cecilijanka 1984: zibor Fantje izpod Grmade, zbor Hrast iz Doberdoba, moški zbor »Novi sv. Anton« iz Trsta. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški ko-tiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Komorni okrester RTV Ljubljana. -18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nad-iški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester RTV Ljubljana. 18.00 A. Bressan: »Odjek ženske«. Dokumentarna drama o Tini Modotti.
Sreda: 8,10 Primorska diaspora v svetu. 10.10 Koncertni in operni spored. 1-1.30 Poljudno čtirvo. ,12.00 Sestanek ob dvanajstih.
13.20 Mešani zbor »F. B. Sedej« iz Štever-jana. 14.10 Gospodarska problematika.
15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do -Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Č. ši-škovič -in pianistka M. Ši-škovič. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.45 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mešani zbor »F. Corradini« iz Arezza. 18.00 50 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10,10 Koncertni in operni spored. -11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Komorni moški zbor iz Celja. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10,10 Koncert v Tržiču. 1-1.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Anketa o mladinski brezposelnosti. 15.00 Otroški kotiček: »Skrito-odkrito«. 16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. -17.00 Kulturna kronika. 17,10 Pianistka Tatjana Blokar. 18.00 »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 Mr, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi -drage sestre
Matilde Rožič
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste počastili njen spomin, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gg. župnikoma Ambrožu Kodelji in Cvetku Žbogarju za pogrebni obred in nudeno pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru pa za lepo petje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ustno ali kako drugače izrazili sožalje in mi stali ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju -bolnišnic v Gorici za prizadevno nego in slovenskim šolskim sestram v števerjanu za vso skrb.
Brat Pepe
Števerjan, 10. novembra 1985
Igrače iz vsesa svela
GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407