the oldest ] and MOST S POPULAR P SLOVENIAN i NEWSPAPER 1 IN UNITED f h STATES OF H AMERICA. I ntoiliiNiiMiimiwliiHimiiiiiiiiiniimiiHiKMiU." • ♦» -v < ^ /• X V » i / ? * / , ■■ni M" 'ik :»s. / l^/I v * Geslo: Z« vero in naf-od — za pravico in rasmco — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOI ipttt — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO 11 irn iimirinuiHniHl 1 najstarejši | in najbolj ! I priljubljen I | slovenski | list v s združenih 'p drŽavah ameriških. i Lliiiiiiiiiiiii'lliiiiMtwiliHilltllMitHmiillliM^ ŠTEV. (No.) 112. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. JULIJA — FRIDAY, JULYt 17y192S. LETNIK XXXIV. Nevoščljivost ali kaj? Napisal Andrej Tomec. (Konec.) -o- Tudi ni pravilno, da bi se o- proti nasprotnim listom in od hranile vso jednotiue sile le zal ijovarj^ na njih napade, tedaj j procvit jednote, da bi se ne so nasprotni listi nedolžni, so smele za ničesar drugega bri^ dobri, pravi, je pravilno, res-gati, kakor samo zase, ker po- nično, kar oni pišejo, oni narod tem, če bi se jednota za ničesar izobražujejo, osrečujejo, USODEPOLNA VROČINA. Iz več držav poročajo o neznosni vročini. — V St. Louis je devet oseb umrlo. — V Dallas, Tex. je bilo 105 stopinj. Sat. Louis, Mo. — Od tukaj poročajo o neznosni vročini, iei katera je bila usodepolna de-prav in resnično, kar oni pišejo vet osebam, ki so vsled vročine o veri, o Bogu, o'postanku člo- umrle. Veliko oseb je iskalo veka; imajo torej prav, ko piše- zdravniške pomoči radi solnča-jo in trdijo, da je vera neum- rjce \ nost, da ni Boga, ne duše, ne Los Angeles, Cal. — V torek večnosti, da se je svet sam na- Je tukaj razsajala huda nevih-redil, človek razvil iz opice, da ta ki Je držala skoro dve uri ie neumnost po veri živeti, da je vera sleparija in business duhovnikov, da so duhovniki hum-bugarji, ker sicer, kako bi mogli naše katoliško časopisje ob- plomir je kazal 100 stopinj. Salt Lake City, Utah. — Tu- ^rugega ne brigala, kakor zase, bi se tudi nihče za jednoto ne brigal. In to bi ne bilo v procvit jednote. In zakaj naj bi bilo katastrofalno in brez-misleno, če članstvo in jednoti podrejena društva pomagajo ustanoviti in ojačiti pravo katoliško, a neodvisno, katoliško tiskovno družbo, a ne kompani-čico, ki bo velikega pomena tudi za jednoto? Vsa naša katoliška podjetja in naprave: jednota, društva, župnije, šole, dvorane, časopisja. to vse je eno od drugega odvisno in eno drugega potrebuje in eno drugega mora podpirati. Saj vse to, je nazadnje last vseh nas katoliških Slovencev. V kak neznosen fašizem in na kak način naj bi se slovensko katol. tiskovna dr. Edinost spremenila, to nam je pa uganka. Zdaj pa sledi stavek, kateri ljate službo katoliškega duhov- sni vročini, temveč je tudi bla KRIŽEM SVETA — Tokio. — Iz Koreje poročajo o grozni poplavi, ki je napravila strašansko veliko škode. 16,000 hiš je bilo pod vodo, veliko oseb je prišlo ob življenje. — Dixon, 111. — Načelnik tukajšne policije Van Bibber je izdal povelje policistom , da morajo vsako žensko aretirati, katero bodo zasačili, da kadi cigarete, na bodisi kateremkoli javnem prostoru. BITKA ZA FEZ. Rifijanci ogrožajo glavno me-»to Fez. — Odprli so ofenzivo proti francozom na 200 milj dolgi fronti. — Camden, Ark. — James i,\jN. Moore, 65 let star, je bil mr- ljudstva se je polastil strah, ajtev in njegova 21-letna hčerka vendar ni bilo človeških žrtev, j ranjena v boju z banditem, ki le malo materialne škode. To- ju je napadel. Napadalec je po- Iz neodrešene domovine. ZARADI NAGELNOV DOMALEGA CELA VAS V JEČI — PREŽALOSTNO STANJE LJUDSKE ŠOLE NA GORIŠKEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. sojati, ki nasprotno tem listom di od tukaj poročajo o neznos-pise in proti njim nastopa, in ni- vročini kjer begnil, ne na bi kaj odnesel. — Chicago, 111. — Poslopje na 1521 N. Clark cesti, ki je bilo znano in znamenito za časa pred prohibicijo pod imenom je meni najbolj stisnil pero v nika ?! roke: "Ljubili bi se. Poglejmo na ameriško Časopisje! Tam ne sedijo niti duhovniki, niti voditelji kat. društev, toda sami ljudje, in vendar se ne bere ni vročini. Kjer so zaznamova-trditi, da so v njih zlobni in sa- H v torek 105 stop . isti tansko naudihnjeni napadi??? v vročifit>je doseglo mesto Dal-j"Athenia cafe" je ogenj uničil. Ce pa Vi Father Škur sogla- las, Tex., kjer že ne pomnijo Skoda je velika, kako je ogenj sate z nasprotnim časopisjem j take vročine od leta 1918. ko jnastal ni znano, in priznavate, da ima nasprot- so zaznamovali meseca junija —Rim. — Kralj Emanuel je ,no protiversko časopisje prav, en dan 101 stopinje. povabil premierja Mussolinija tedaj priznate obenem tudi, da Kansas City, Mo. — Od tu- kot svojega gosta v San Rossori ste Vi sami humbugar. Ce se pa [kaj z veseljem poročajo o lah- palačo na oddih. Predkratkem Vi sami priznavate za humbu- kem dežju, ki je padal začet- še je dejal italijanski diktator, garja, zakaj pa potem še no- kom tedna, ne le, da je prine- da za njega ne bo počitnic, bo-site duhovsko suknjo in oprav-[sel veliko olajšavo proti nežno- mo videli ako bo ostal mož beseda. godejno vplival na polja. ——o- ;e pa to ni res (jaz upam, dn „i, samo iz Vašega članka POTEK OBRAVNAVE bi bilo to soditi), kako morete [nastop našega katoliškega ča- , . sopisja proti nasprotnim listom v njih takih osebnih prepirovjobsojati kf)t .ško- ki sta pa ko je prišla mati iz Nase slovensko katoliško ca- bi veH škodovali in da b{ odpra_ dovala. bolnišnice le jokala po ženski, sopisje boste primerjali ameris- vi}i upHv in kontrolo duhovniJ Mr. W. J. Bryan je pojasnil ki je šla z očetom, kar pa je k emu časopisju . Goto\o se ne koy ker onj ničesar bolj- ne že svoje stališče in med drugim mater tako vjezilo, da je vzela motim, ce trdim, da ce bi ame- le? kakor to _ pač pa zato ;tudi dejal, da manjšina hoče puško in oba otroka ustrelila nsko časopisje imelo opraviti s |da se ne bi ameriški Slovenci ivsiIiti večini nauk o evoluciji, do smrti skozi glavo. Zverinsko takim nasprotnim časopisjem versko prenoviH in obnovili Je le okrog 10,000 znanstveni-,mater so takoj aretirali. kot naše, bi nasprotno sloven- pravo krščansko življenje, da kov m evolucijonistov v naši1 -o- nja, dostikrat docela nepričakovan«! je absolutno nemogoče določiti ceaa vnaprej. Zato se pošiljatve nakaisjs po cenali onega dne, ko mi sprejn* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV« NO. Vse posUjatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJSEK & CEŠAREK 70—9tb AVE, NEW YORK, CITX "AMERIKANSKI SLOVENEC" m "EDINOST" najstarejši Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen (Mm 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. tshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, EL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on apjication. NAROČNINA: •UBSCRIPTION: Za Zedinjene države za celo leto ............. Za Zednijene države za pol leta .............. Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ... Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta For United States-per year................... For United States per half year .............. For Chicago, Canada and Europe per year .... Fop Chicago. Canada and Europe per half year ..$4.00 ,..$2.00 ..$4.75 ..$2.50 ..$4.00 ..$2.00 ..$475 ,..$2.50 Entered as second clas matter Octobsr 11th 1919. at Post Ofiice at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870. pred liberalcem' Saksarjem in vami njegovimi hlapci, so minuli. Ljudje vas poznajo! Pripomnim na ves-glas, da ljudje vas vsak dan bolj poznajo in ko bodo vas spoznali še tisti, ki v svoji kratkovidnosti vam slede in kimajo z vami tedaj vam bo zazvonilo in ves slovenski narod se bo globoko oddahnil, ker otresel se bo velike more, ki ga je nad dolgih trideset let mučila, da se je zvijal v krčih medsebojnih prepirov in bojev, katere ste povzročali vi s Saksarjem na čelu ! Potem še le bo naš narod v Ameriki bolj zdravo dihal, ko bodo na njegovem telesu pokrepali taki bacili, kakor s£s.vi. Zato je imperativna dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da si osvoji izborno priporočilo Forestcitske naselbine ter ga v vsaki naselbini čim hitreje mogoče izvedejo. ^^ Če rabite Saksarjevi hlapci še kaj zdravil, pišite po nje in jih vam še pošljem. Martin Kreme«ec gl. porotnik K. S. K. J. Cleveland - Collinwood, O. Šče bo pa vseeno hitro rastlo in Zadnje čase smo postali skoraj bolj molčeči in to iz razloga, ker smo si mislili, da so se naši brezverci nekoliko spame- se dvigalo ter postalo^-ptfnbs collinwoodske naselbine. Po- raženi, da ne poznate skoraj nobenega drugega tiča kot žabo. Zato pa teče vaš voz samo po enem kolu in to se pravi po domače, da vas čikaški "ajzen-ponarji" vozijo okrog v samo-kolnici. Vi ne potrebujete duhovnikov, ker imate pasje srce in mačjo dušo. Seveda pes laja in volk tuli, Collinwoodski Tone pa kruli svojo vsakdanjo pesem o farjih. Pa vendar le dvomim, ako bi naš Tone vztrajal pri svoji predrznosti tudi takrat, ko mu bode bela koščena žena tiščala vrat in mu pretila: "Oj človek glej, le prah si in pepel!" Edino uslugo katero mu bodo naredili njegovi pristaši v takem trenutku je, da ga bodo rajše kot v cerkev, vlekli v krematorij, kjer ga bodo preje ocvrli pre-dno razsujejo pepel na štiri ve-itrove. Jaz vprašam sedaj Toneta, koliko prepirov so naredili Collinwoodski duhovniki, toda ena taka sraka, kot je Tone zgubljenec hoče še nadalje voditi prepir v naselbini, ali naj ga le podnetuje, vsekakor mu bodem vedno na razpolago, da mu povem odkod je on doma. Karol Skebe. -o- tem omenja Tone v svojem dopisu, da mora stanovati, kjer tovali, ako ne radi drugega, jih je kar 10 skupaj pa si ne vsaj radi neznosne vročine, to- more toliko prislužiti, da bi vz-da kakor vidim, jih bode tre- držal ene gospodinje, lies ču-ba poslati na severni tečaj, da dna stvar kaj bi bilo če bi on i-si nekoliko ohlade svoje vroče mel družino z malimi otroci, bi in puhteče možgane, kajti tu- gotovo isti morali loviti miši kadi visoka temperatura jih ne kor mačji rod in skozi prste zadržuje, da ne bi skakali čez gledati in šteti, kedaj jim kaj i plot na tuj zelnik nabirat pe- v usta prileti. Pa mislim, da To-' Erah ste že 0 desetem bratu, kočega popra. Pred par dnevi ne nima ne otrok ne gospodi- jkl bega svetu in mma staine- se je čitalo v žarkometu o nje, vendar mu tako slaba pre- mesta- Jaz nisem sicer de~ TO IN ONO. Piše: Rev. John Miklavčic. "strašnih mufengah" v Collin- de, ker tako milo mijavka v,seti brat, a deseti Saksarjevim klevetnikom v album! Končno se mi je posrečilo izbezati iz cortlandtskega brloga liberalno svoj at. Na moj zadnji nastop mi skuša odgovarjati znani neznačajni urednik Saksarjevega lista. Možakar, zakar se ga mora šteti samo po hlačah, ki jih nosi, drugače v obnašanju največja vaška klepetulja se hoče z mene norčevati. Namiguje na nekaj, kar mu je najbrže sporočil, kak njegov agent iz Chicage. Toda zmotili ste se vi vsi Saksarjevi laži-mojstri. Moj prag je hvalabogu čist, če bi bil le še Saksarjev prag tako, pa bi bilo allright, pa bi se jaz ne oglašal in vam ne mašil vaših umazanih ust. Prav nič me ne veseli prepirati se na stara leta po časopisju, a kakor sem že zadnjič omenil, Vaša surovost, vaša podla taktika, s katero napadate našo delavno duhovščino, in naše katoliške može, ta me je prisilila, da sem vam povedal, kar vam gre. Ne mislite, da je slovenski narod v Ameriki slep. Zato, ko sem vas posvaril in opozoril, da tako početje, kot ga vršite z woodu" Pustilismojim'tovese- svojem dopisu za tisti denar, ki družine Tomaža vašim neznačajnim listom proti slovenskim delavnim duhov- Ije neskaljeno, dobro vedoč, da ga Collinwoodski farani sklada-11™*1 bratov nikom in našim vnetim lajikom ste sedaj skočili še na mene sta- v brezverskih možganih vedno jo skupaj za novo in zelo pologa sivolasa, ki se je vam drznil povedati v obraz čisto resni- nekaj "mufa.'> Pustili smo jim. trebno župnišče. Tisti, kateri co. roda zmotili ste se, če mislite, da bo Kremesečev oče pred ta-Ida so zapeli v njih žarkometu darujejo prostovoljno kaj za Kin.i laznjivci kapituliral. Ne, dokler bo Kremesečev oče stal na'eno okroglo v slovo staremu župnišče se prav nič ne jokajo braniku resnice, dokler bo lahko dokazal pri-v saki priči, da ste 'župnišču, da ne bi oni zopet z* tiste cente in sedaj se šele na 1 ortlandtu sami lažnjivci, toliko časa se mu ni bati. skričali, da smo mi prvi zače- pokažejo vaše toliko hvaljeno Ampak ponovno pa povdarjam moj prag je čist. Zgodovi- li hujskati in dražiti. Saj je že i" slavljeno naprednjaštvo, tuna mojega življenja za mojo lastno osebo ne ve o nikakih div- pri njih navada, da ako mi le!k*i se vidi kako ste brezverski\ie 9 držav v Ameriki pa le bolj jih-akonih, ali je pa zgodovina Saksarja tudi taka??? Dobro bi 'zinemo v naših časopisih eno napredjaki radodarni, ko vam v sPl°šnem a v New Yorku sem novega župnišča pre-jb,! že dvak™t, zadnjikrat 10 možgane in kosti, ko vas dni- v Pittsburg štirikrat po _ _______I.......„........._ ______ . more pri tem prav nič dni, v Minnesoti v Št. Pavlu, ski liberalizem, ki je zastrupi! že toliko našega naroda! mislili v svojih prevročih mož-; tiščati, ker ne trpite radi žup- me«ec, v Leadville, Colo. 18 Ce ima kdo kako odgovornost na svoji vesti za pogubo to- ganih še kakšno novo besedo ni^a prav nobene škode. Po- mesecev. Obiskal že mnogo like m toliko naših rojakov v tej dežei, tedaj jo morate imeti ki bode naprednjaškim potom|kažite vendar samo nekaj va- -^venskih naselbin. fcZadnji-m ki ste v tem oziru največ zagrešili proti slovenskemu na- sprejeta v okvir slovenskega razvpitega napredka jav- krat sem biI Poklican v Barber- rodu v Ameriki. Saj kdor čita vaš zmeden list ne ve in ne more slovstva. Da naši nasprotniki *osti, »1* ste že postavili kak- ton .Father Bombač je šel ri-vcdeti niti ce se ga glava drži. V svoji brezmiselni in brezglavni (niso fanatiki, ne klečeplazci ne šno stavbo ki bi služila za na- bo lovit v Kanado. Malo daleč kot otrok Miklavčiča. in eno sestro ; nobeden od te ne živi več. Vsi so umrli v nežni starosti od 2 do 1 leta. Dasiravno nisem pravi deseti brat, vendar čutim v sebi močan nagon potovati in ne vrjamem, da bi le tega mogel zatreti. Prepopotoval sem 111 Je Pa zgoaovina fcaKsarja tudi taka??? Dobro bi 1 zinemo v naših časopisih eno napredjak bilo ce je, a kakor sem slišal živi on v zakonu, ki ga baje ni po- j besedico, smo že fanatiki, terci- že zidava trdila katoliška cerkev. Tak je torej Vaš gospodar, a vi pa sijali, farški podrepniki in cer- tresa mož] svojo kramo silite med naš narod ter mu prodajate svoj Židov- kvenjaki; mogoče se bodo iz- sploh ne n a pu- stili v miru, ko ga, ni v Ameriki, da bi se mogef proti vam grdi hinavci braniti. Pravite: Mr. Grdina dajte $100 za kar ste obljubil,. Kako morete to zahtevati? Ali se ni Vam črno na belem dokazalo in to celo dopisnica sama je izpovedala, da ona ni tako pisala, kakor je bil objavljen dopis. Pri priči so vas prijeli za jezik in vas še drže, pa pri vseh teh pričah bi lagali radi še kar naprej?! Vi ste potrjen pravi, poponoma pravi "taublich" lažnik, ta sarža vam ne uide, ter vam za vedno ostane, kakor uzgana na vaše čelo! Vem, da vas to boli. Pa kriv vam jaz tega nisem, ampak ste si sami krivi, ker ste tako ošabni, tako sebični, da mislite da mora vam zapitim breznačajnim liberalcem vse klanjati in odkrivati. Toda casi, ko se je slovenski delavec v Ameriki krivil lizali pete frakarskim škricem ubogim delavcem, ker vena Lawndale nam kaže dopis iz vpijete da ste za reveža in Collinwooda v Presneti št. 155, 1 11 . . . --------. ui |.... .........»"■ ug. ------------- Koiouociji pišete, da sami ne veste kaj pišete. V-svoji nevoščlji- zasužnjeni petolizniki, ki bi Predek in ki bi bila vosti do katoliškega napredka ste tako zaslepljeni, da ne vidite več kaj je pametno in kaj je neumno. , Jaz vem, da to, da ste dobiH zadnje čase več gorkih brc nikakor ne morete pozabiti. Pa prihajale bodo take brce čez-dalje bolj pogosto, dokler vas in vašega lažnjivega lista ne bo narod popolnoma brcnil v obcestni jarek, kamor spada. V zadnjih številkah vidim, da napadate v svoji brezmejni nevoščljiv osti in škodoželjnosti kar naprej predsednika naše katoliške jednote. Niti sedaj nimate toliko rešpekta, da bi gM cfili mit. nas kdo razume pa samo svojo stvar pred njimi ne* pa naJ nam kdo očita ko-branimo, katero oni napadajo !,ikor da ne poznamo krš laži zavračati, njihove zmote pobijati, njihovo razdiralno- in pogubno delo ovirati, jih pred nevednimi ljudmi razkrinkava-ti, njihove namene odkrivati, narod pred njimi svariti kot pred volkovi v ovčji obleki — to nas uči Kristusov nauk in zgled, to nam zapoveduje Njegova zapoved, to nam veleva naša vest in dolžnost, to od nas zahteva prava krščanska ljubezen. « Da ! To je edino prava krš- znotraj in zunaj, njegova vrednost je precej milijonov. Poleg Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam , tega ima CVetliČlljak, ki obse-ter niihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku }2 akrOV zemlje ill kjer se _. pridela vsako leto 75 ton pa Prosimo Slovence in Hrvate, v državi" Illinois in Pennsylvania, da v ra svojih naselbinah ustanovijo moško aH žensko društvo, ter pa pridružijo ;tonov kumar mnogo t0I10\l grozdja. Blizu žebČarne je pa Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. is.o dosežemo število 2000, se stekleno poslopje za razne cvetice in cvetlično grmovje. Število vseh rastlin je ob času Barberja bilo 50,000. Poskrbel ie tudi za čebele in je bilo do 400 panjev v prijetni moderni hišici. Ni pozabil na perutnino samih rac vrste $35,993.91. Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Spre .jemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Za zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Polefj smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! In največji sovražniki Boga, vere, katol. cerkve, bližnjega, naroda, resnice in pravice in največji ter najhujši sovražniki TO IN ONO. (Nadaljevanje s 2. strani.) bil Ravno tiste dni, ko sem jaz v Barbertonu je bila an pak dobrem smislu. Vsaki dan|fieška cerkev za*irta zaradi in je vzgojil , koz m pozneje so že mestni o- W hite Pekan 75,000, koliko pa »ldne prihite na hribček in! sca nima noben človek na zem*- . , . . . čanske liuKe*r.; i;„k:mA . „ , ., . in radi katere nas sramotno m cansKe »juoezni, da ne ljubimo lji. Bajno m čudovito lepo je • - x, . . . • . , svoiih .nvrain;Uvi H J izzivajo. Naj le se oni tako nas J s raznlkovI ljubijo, kot ljubimo mi nje, pa se bomo potem ljubili! Ali je Kristus, Bog sam, Ljubezen sama, živel v ljubezni, v ■tueia vsaKO> leio vo ton pa- miru jn edinostj z na tnik{? naših nasprotnikov samih bi bi- diznikov, 60 ton salate o0, Qn jjh je neizmerno ljubi] to. li mi, če bi jih pri njihovem pro-nov kumar. mno*o tonov da on. ^ ^ ^ ^ y ^ tiverskem delu in boju pri mi- vračilo ljubezni celo križali. ru PustiIi! Ljubil jih je kot jih samo Bog " Na kaP1i° medu vjameš more ljubiti. Še celo umirajoč vet~' muh' kot na sod J*esiha- • " na Križu je molil za svoje so- Z muhami Pa na«ih nasprot vražnike. Toda isti neskončni usmiljeni, potrpežljivi in ljubeznivi Kristus, ki ga tudi najhujše muke niso mogle pripraviti do tega, da bi izustil le naj- nikov, kot je skušnja pokazala, ni primerjati. Z medom, s potrpežljivostjo, z mirnim prenašanjem in popustljivostjo, jih ne bomo ujeli, manjšo žal besedico zoper svo- ne bomo jih pridobili, razen če izneverimo svojim načelom se oprimemo njihovih. Ne ostaje nam torej drugega, :akor da odločno proti njihove-ruvanju nastopamo in sku-naroda, sovražnikom resnice in samo ljudi pred njihovim po- Japonsko ie vedno boli. ^KrZ' ' • • i VP,iv°m °teti in °bva" Honolulu. - Vršila se ie se- f Kn!tUS J0 ^ UtČtl1': Ljuhl' rovatl" vsi j a na tukajšnem zavodu "Insti-! f SVOJ.e soyrazmke> ™ P* učil, Saj medu so imeli dolga leta nega centa, zakaj bi denar me-lk,anovci in so takoi ^^ tute of P*df!c M*«™ " * ° SOVraŽnike bož' od nas' ce,e sode na razpolago : ko cerkev odprli. [kateri Okolica Barbertona je jako g pope se igrajo, pa ne samo majhni j vse aruge Be sKoro ne aa povedati. m"čite" . ■ šolarji, ampak tudi večji. En katem pn blagajniku Leks>anu . ** (Sovražnikom božjim, sovražni- „..-.„:,,] ,, j , i zahtevati, da naj zapro tudi rodila tudi sad. , .... . J (U1U ' zamenjal za drobiž po , ...... . . I kom bhžnieira snvraJnitnm mil 1 ! vsa gledališča in zabavišča ter (Bom nadaljeval.) I so\raznikom imu -o- centov. Otroci s<> se igrali, PBP vsakovrstne reči in jaz sem ho-! |'!ef"e dvorane" Na tem shodu tel onemu, ki je dobil igro da-!?1*1*0 p^av gotovo 12'000 ka~ ti 5 centov, a otroci so rekli:ft?llkovV ^ so se zbali mest" "Mi ne vzamemo od vas nobe 111 ocetje' kl so Izk,J'učno tali proč zaradi nas." Kaj ne dobri in že v gospodarstvu ne-' cateri je govoril urednik neke- f/- soxraz"!k^ vere naj se bo- i jesiha skoro niti kaplje. Pora japonskega lista Motosadol \ JeJ° pr° ' protl veri' trpel° se je z lljimi' Prenašalo ^umoto. Strunene so bilp nioJ "aj ?ustimo sovražnike bliž- ^e jih je, prizanašalo se jim je, koliko i7vp7h-ini o tvor" i tnrp i lePa- ^ a> prvo naj omenim Bar- Zumoto. Strupene so bile nje- , .. .. . koliko iz\ ezbam otroci, iorej b • f ki ie trotovo na i We besede s katerimi io no 1 ',J ^ ' ii lnr oni o mi dcili polno kosauco ^__________„ v _ , . .....(kar hočejo. ikor so hoteli. Pa kaj je postalo tega? Cez glavo so nam - zrastli, prevladati nas hočejo, casužniti in uničiti nas hočejo 1905 je pustil mesto prezidenta J med drugim dejal: "Opomnite |ravri° ta 'jubezen 2ahleva od nam. da o medu niti ne govo- r>aa, cia se bojujemo proti onim, nr.i — so jesiha ne privoščijo, jestvin. Jaz sem da je toliko prev oni se niso zmeni sede in ko sem ponuj ali drugemu, naj si vzame kaj iz košarice, so bežali proč. Ko sem bil pa v drugih krajih, so se pa otroci kar prerivali okrog mene, da bi prišli na vrsto in dobili 5 centov. sp hrnnil on< 1H iarma oosega vec usoc a- k« jo je Amerika prizadja-, T _____- ^ eč za mo a krov. Leta 1898 je Barber ku- la Japonski z naselniško posta- ^vražnike, ,z 1 bea Pil 200 akrov, kar je dalo po- vo, ki izključuje Japonce! Zna-1^^™?™™ pa tud! BT° ,Ten mu četCk velikanaki farmi. Leta čilne so besede Zumr.....^ " bližnjega, narod. In kompanije Diamond Match in da se vshod polagoma in D . • je 15 let delal samo za; farmo, jtrpežljivo giblje, vzdignil pa ^ B°gU bt»u>e>°.> Proli ;emv?c ),c v,hte nami' P° Ko sem obiskal Lekšana na |bo glas, ki bo vedno bolj in bolj' J let, je bil za kaplana v i i,«.™ A , - . škof ji Loki -T«««, i>^w;lkrave so\dolgi 800 čevljev, se g. Janez. Kjerkoli smo' otroci videli tega dobrega gospoda, smo prileteli k njemu in vsakemu je dal 2 solda za ženil jo. Tak sem bil kot so sploh otroci, da imajo radi denar, le barbertonski šolarji delajo v tem drugače. Ogledal sem tudi mesto. V mestu so I katoliške fare: angleška, ogrska, slovaška in slovenska. Prebivalcev je 25,000, izmed teh je polovica katoličanov. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna ^ SVOJI K SVOJIM Kazvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. narod sleparijo. Če bi naše ver- strani na nas —. ske sovražnike, kar lepo v miru "Razdreti je pač lahko, toda jPU.siili naj počno kar hočejo bi zidati je težko. . ne Boga, ne — O, seveda je lahko! In to bližnjega, ne še posebno — duhovniku. Raz-, bi potem niti dreti kaj dobrega, narediti kaj svojih sovražnikov. slabega, povzročiti hudega, Proti našim nasprotnikom more en duhovnik več kot sto pred njimi božjo lajrkov! koliko dobrih in gorečih duhovnikov. Ko je bil pred nedavnim pri-občer. v G. N. zbadljiv in huj-skajoč dopis s podpisom "Sa-cerdos," je nanj Peter Zgaga posebno opozarjal z opazko: "pisal ga je slovenski duhovnik. . Njemu je bil torej več ta duhovnik, ki je tako pisal, kakor pa mnogo drugih slovenskih duhovnikov, ki drugače pišejo. Ker je razdirati lažje, kot zidati, zato se pa menda Vi, Father Škur, kakor je videti iz Vašega članka, bolj nagibate k onim, ki razdirajo, kakor o-nim, ki zidajo. Vprašal bi še, kateri so tisti voditelji, ki se sklicujejo na Papeža in romajo v Rim in se obenem otresajo in ogibajo (kontrole rimo-katoliških du-hovnikov. In kateri so tiste j breznačelne šalobarde, ki so (danes za angleško, jutri za slo-. vaško, ter bi bili še za Kitajsko (podjetje — samo če bi neslo ?! Mi ne poznamo, mi nimamo . takih voditeljev, ki bi se etresa-' Ii in ogibali kontrole duhovnikov ako je potrebna, posebno v verskih načelih, mi nimamo voditeljev, ki bi ne čislali in spoštovali duhovnikov, ki bi jim bilo za kako podjetje, posebno Se za angleško, slovaško ali celo kitajsko, samo zato, da bi jim kaj neslo. Mi imamo za voditelje samo take može, ki jim je pred vsem za čast božjo, za prava katoliška načela, za resnico in pravico, za blagor bližnjega, za korist in srečo naroda, ki se za dobro stvar trudijo, delajo in žrtvujejo, pri čemur trpijo še lastno zgubo in ;so zato izpostavljeni napadanju, ki so samo za naše slov. kat. podjetje, ne samo danes ali ! jutri, temveč zmeraj in če je h koristi splošnega človeštva, zakaj bi brez znatne lastne škode kaj ne pomagali, kakemu podjetju drugega naroda, če bi bili z njimi kolikor toliko v stiku. če tudi dotični narod kaj nam pomaga? Imamo voditelje, ki niso za kako podjetje iz i namena; da bi jim kaj neslo, j temveč so za podjetje, ki je, če-, tudi jim donaša samo žrtve ali celo zgubo, za izobrazbo ii) prosveto naroda. Mi imamo voditelje, ki hočejo narod čuvati, pred zapeljivci, krivimi prero-ui, napačnimi voditelji, slovenskimi protiverskimi časnikarji, ki hočejo narod odtrgati od katoliške cerkve, da bi se tega več ne držali, da bi tega več ne spolno val i, da bi tako več ne živeli in ravnali, kakor vera zapoveduje in veleva, kakor cerkev in duhovniki uče, ki so zvesti veri in cerkvi, ki hočejo samo to, kar cerkev in dobri duhovniki hočejo, kar je v resnici pravo in dobro — a ne kar bi bilo po volji kakemu "sacerdo-su," ki se tako spozabi, da se posluži najzagrizenejšega pro-tiverskega lista, da v njem napade svojega sobrata in nastopi proti marljivim in gorečim duhovnikom in proti katoliškemu podjetju. Le če bomo take voditelje, kakor zdaj imeli, ki nas bodo, vodili po tej poti, kakor zdaj, in če se jih bo narod oklenil ter jim sledil — tedaj —: "VREMENA K R ANJCEM BODO SE ZJASNILA!" Dostavek: Ako bi v pred- stoječem članku kaj pretiraval ali delal kaj krivice, sem pripravljen, ako se mi dokaže, isto popraviti, ker raje krivico trpim, kot krivico delam. Naj se tega članka tudi ne smatra za kako osebno nasprotstvo, temveč samo za pravo poznanje katoliških načel in v razjasnjen je našega katoliškega mišljenja. Andrej Tomec. VABILO NA SLAVNOSTNO j BLAGOSLOVLJENJE ZVONOV PRI MARIJI POMAGAJ V LEMONT, ILLINOIS. Vsem cenjenim rojakom naznanjamo, da bo 19. julija slovesni blagoslov zvonov pri Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. Zjutraj ob 10. uri po starem času (ob 11. uri po novem času) bo svovesna sv. maša in pridiga govoril bo Very Rev. P. Hugo Bren, O. F. M. provinci-jalni komisar. Pred sv. mašo bo blagoslov zvonov katere so darovali Slovenci. Veliki zv0n so darovali Jolietčanje. Drugi zvon je kupilo društvo sv. Štefana, štev. 1, K. S. K. J., Chicago, 111. Tretji zvon je kupil Mr. Frank Grill iz Chicago. Po sv. maši bo na hribu za cerkvijo vertna veselica ali piknik društva sv. Štefana, štev. 1, K. rs. k. j. Vsem dragim rojakom iz Chicago, South Chicago, Jolie-ta in iz vseh bližnih naselbin [ste uljudno vabljeni, da se slav-jnosti udeležite. Pridite vsi ki ; Vam je mogoče od blizu in da-f leč. Vsi ste dobrodošli. oo. Frančiškani. zidano kot kaka graščina v starem kraju. Stavba ima pritličje in dva nadstropja in je tako velika in obširna, da bi bila prav pripravna i za univerzo. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka | nastopati, ITStfJČin vero braniti, se za. res-; 1'pliv enega samega slabega t. t. d. nico m vero potegniti, njihove , duhovnika je večji kot ne vem Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja se ne kupupe naj to stori; Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom. prodaja iti razvaža premog, Ifes in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki. izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET. ILL. VVm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, po mož, kasir. BURROWS boljše delo zo-bozdravilstva za manj novcev. | Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predn-o greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vase zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Postrežnice. _Phone 4854. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road -— Phone Eddy 5849 ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, 111. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMKR V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za grebe, krste in zeniiovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicag*. Phaaea; ČAKAL 5903 ia 5666. Kako naj se list imenuje v bodoče? GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? "AMERIKANSKI SLOVENEC" □ : ALI "EDINOST." □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Volite in povejte z glasovnico tvoje mnenje! ■ -Ji.. - fcišflftj - .-.J. . V-. .. . . .. AMERIKAIjSKJ SlJP VENEC" IN "EDINOST* i ii u i i h m j . u . l .j —m iijubest .»UJ..-.^........^................. Gladiatorji !■ PISANO POLJEJ ft -J. M. Trunk* -— Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE :-: CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentib V poslopju Ulington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. Zgodovinski roman iz leta 7Q. po Kristusa. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. — Možje ste, prijatelji, pošteni, odločni, srčni možje. Kakih lastnosti si želite na tistem, ki mil služite? Poguma, potrpežljivosti, us-miljenosti, dobroti jivost do vseh ! — Kaj pa si mislite o njem, ki je pustil vlado celega sveta in je sel radovoljno v smrt, da bi vas kupil s svoj o krvjo in da bi bili njegovi tukaj in v večnosti? — Pridite in stopite pod njegovo zastavo! Pripovedoval vam bom o njem dan na dan. Zavisti ni med njegovimi vojšča-ki. Služba je lahka, tako nam je sam povedal. In ne moj ne kateri drugi človeški jezik, ne more popisati plačila, ki nas čaka —!" "Dovolj o tem!" mu je segel v besedo Hi-pija, ko je videl podjetne poglede in živahne kretnje svojih mečeborcev. Razlagal si je Kal-hove nauke dobesedno in se je bal, da bi utegnil izgubiti svojo drzno četo, od katere je živel. — "Dovolj o tem, starec! Potrpežljivo -smo te poslušali, sedaj je pa dovolj! — Moji gladiatorji so v službi Cezarjevi in ne bodo zapustili svoje zastave, za nobeno ponudbo ne! Ne vem, kako da sem te toliko časa mirno poslušal, ampak nikar ne greši na mojo potrpežljivost ! Tale stavba ni govorniška šola a-tenska. — Edini dokazi, ki jih pripoznava Hipija, so tisti, ki se jim da nasprotovati z me-čevo ostrino. — Pojdi torej v miru, stari mož, in bogovi naj bodo s teboj —l'r In tako je zapustil Kalha drzno in nemirno družbo gladiatorjev. Nič se mu ni zgodilo in zadovoljen je bil. Zasejal je peščico dobrega semena in prepričan je bil, da bo ob svojem času obrodilo dober sad. Več ko eden gladiatorjev je začel razmišljati o njegovih besedah in mladi Britij nec, po svoji naravi vnet za vse dobro, mehkega srca in že vsled svojega nagnjenja do M ariamne razpoložen za besede njenega sorodnika, je sklenil, da bo o prvi priliki skušal še zvedeti več o tem novem nauku, ki je že zasijal \; njegovi duši kakor luč iz drugega sveta —. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST, SLOVENSKE GOSPODINJE ao prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste dmgo »veže in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street. Chicago telefon 2917. Phone: Canal 417 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. B^^^^C 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. ii^lS^^ l Fcm°grafe' *n r°le v vseh Ne z a vrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. Stotisočero šepetanje in mrmranje se dviga v vročo solnčno ozračje kakor brenčanje eebelnega panja. Ves Rim se zbira k ogromnem amfiteatru, se suva in peha za najboljše prostore. — In trud je zares upravičen. Orjaški nosorožec in silovit tiger si bo-deta stala drug drugemu nasproti, več parov gladiatorjev se bo borilo do smrti, živi bodo ostali le tisti, ki jim bo hotelo občinstvo pri-zanesti. In končno, tako si šepečejo ljudje, bo nastopil^ tudi znan patricij in bo razkazoval svojo izurjenost v areni. Zato ni čuda, da je razsežni amfiteater danes poln do zadnjega sedeža in kotička. Občinstvo čaka in si ubija čas, je in pije, se sali, zbada in dela opazke o mimoidočih. Malo pred poldnevom je. Južno italsko solnce, ki njegove žarke le deloma zastira orjaška platnena streha nad amfiteatrom, se blesti v črnih laseh rimske matrone, odseva na zlatih naramnih zaponah plemenitašev in patricijev, se beli na ravni, "s peskom posuti areni, ki bo prav kmalu nosila krvave sledove smrtnega, boja, in žari v škrlatnem plašču Cezarjevem ter razliva zasine-lo, mrtvaško barvo črez bledo, zabuhlo njegovo lice, ki niti v amfiteatru ne kaže zanimanja, življenja, veselja. — - ' Vitelij čaka na krvave igre z isto mrtvo nepremičnostjo, ki je zanj značilna v vseh od-nošajih življenja. Ista malomarnost, ista utrujena praznota na njegovem licu — v amfiteatru, v senatu, pri posvetovanju —. Njegovo oko se le zablišči, kadar zagleda kako priljubljeno jed, in vladar sveta oživi le enkrat NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC 2 ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: 2000 BLUE ISLAND. AVE.. CHICAGO. ILL V Phone: CANAL 1614 Trgovina vsakovrstne železnine, a strojniške naprave, električne potreb- ^^ iane. cevi za plin, avtomobilske potreb- M M ičine. vse železne potrebe za postavlje- aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih ^^^K predmetov v zalogi. Naše cene so naj- ^HH II Blago dovažamo na dom. v vsaki ^M ^k del mesta ali predmesta. Začnite trgova- t* ^ ti z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (%. & P.) KADAR HOČETE I prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se na« menili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. CLE VELA NDČ AN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI £ 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po^ kličite: \ Randolph 1881 sli 4550. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri Joseph Zupančič PRODAJALEC HlS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, III. Phone CANAL 7130 se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohi« štv*. ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. v štiriindvajsetih urah, — kadar sedi pri mizi —. Tudi Valerija je prišla, topot v spremstvu Licinijevem. Sicer tako mirna in hladna je danes četudi nemirna, nenavadno se ji bli-ščijo njene sive oči, ustnice se ji tresejo in rdečkaste lise ji gorijo na licih ter povečava-jo njeno lepoto —. Pa reče Damasip Ooarsesu — kajti ta dva postopača je bilo srečati vedno in povsod ramo ob rami —: "Ne želel bi, da bi jo patron videl v temle trenutku ! Nikdar še ni bila tako lepa ko danes. Kje je neki dobila lek za povečanje svoje lepote?" "O ti nedolžni otrok ti J A ne veš, da se bo danes boril patron —? Ali ne vidiš njene nemirne roke, njenega nepremičnega smehljala, ki izgleda kakor krinka grškega igralca. Ljubi ga, verjemi mi--!" In lotila sta se južine, ki sta si jo prinesla seboj, in sta se bahala drug drugemu, da do pičice razumeta žensko srce —. Valerija pa se je oklepala Licinija, kot da bi njen sorodnik imel moč in znal umiriti žensko srce, ki je ona sama njegovo omahljivost in neukrotljivost šele danes začela spoznavati. Več ko dvajsetkrat ga je vprašala: "Ali je pripravljen za vse slučaje? Ali pozna vsako zvijačo pogubne igre? Ali je zdrav in čil? In oh, moj ljubi sorodnik, ali ima zaupanje v samega sebe? Ali je trdno prepričan, da bo zmagal —?" Licinij se je čudil, da se njegova sorodni-ca toliko zanima za nepoznanega sužnja. Pa pomirljivo ji je odgovoril: "Vse se je storilo, kar premore veda in vaja in Hipija. Pred svojim tekmecem ima to prednost, da je močnejši, naglejši in višji. Pred vsem pa — tisto vrsto poguma ima, ki zlasti diči njegov narod. Cim drznejši so, tem hladnejši, in nikdar niso nevarnejši, ko kakor človek misli, da so premagani. Ne mogel br sedeti tukaj, če bi se bal, da se mu ponesreči ?>»-- In Valerija se je za nekaj časa potolažila. Pa kmalu se je spet nemirno premikala na sedežu: "Ah, da bi le že kmalu začeli!" je pravila. Pa vendar se ji je zdelo, da je vsak trenutek odlašanja neizmerne vrednosti, ker morebiti podaljša življenje mlademu Britancu, — četudi je vsak tak trenutek prinesel nove bolečine njeni duši. Marsikatero srce je v tej neštevilni množici nemirno bilo v ljubezni, v upu, strahu. — Pa nikomur morebiti ni bilo tako divje in boječe, ko dvema ženskama, ki sta bili le par korakov oddaljeni druga od druge in ki so se njune oči z nepremagljivo privlačno silo vedno in vedno srečavale —. ✓ i Kakor mnoge druge plemenitašinje si je tudi Valerija osvojila prostore, ki so bili iz-početka odločeni za vestalske device, in si je kot stalna obiskovalka amfiteatra priborila pravico do njih za sebe in za svoje prijatelje. 2enske nižjih slojev pa so morale stati na galeriji, ki jim je bila odločena, ali pa se prerivati spodaj na stopiščih. In tam je stala Mariamna v Kalhinem spremstvu. " Na vseh udih se je tresla od strahu in razburjenosti, pa njene temne, velike oči so neprenehoma potovale k Valeriji, polne radovednosti in zanimanja in nerazumljive slutnje, da imata obe istd skrb, isti strah. 1 Pa tudi Valeriji so oči venomer uhajale k židovskemu dekletu, ponosno in radovedno jo * je gledala, pa se spet obrnila vstran prezirno, nikoli pa ni izpustila iz oči dekleta in njenega 4 častitljivega spremljevalca. i Komunistični "Brezbožnih prinaša sliko z napisom: "Oče naš, kapital." Bogokletstvo je v vsakem slučaju, a mesto kapital, bi moralo biti kapitalizem. Naši slovefiski "brezbož-niki" pridno posnemajo židovske blasfemije in se podpisujejo "bog dolar," "verujem v dolar." Radi pa sprejemajo te "bogce,^ dasi jih brcajo, ker na dolarjih je zapisana veroizpoved večine ameriškega ljudstva: "In God we trust." Pa i kaj doslednost, glavno je, da dajemo duška svojemu srdu do '--Boga. * * * Druga skiza v "Brezbožni-ku" predstavlja delavca s kladivom, kako "šturma'* — nebesa. Krščanski Bog, Allah, Jehovah ... se kar tresejo. Zanimivo je, da je v nebesih tudi 'bog" Satan. Vse je seve skrajno blasfemično. Satan--pa v nebesih * Zdi fce, da jim je e-no "zašpilal." Tega bodo "štur-1 marji" težko ubili v — nebesih, treba bo iti šturmat nekam drugam. Naj le nekaj počakajo, pa. jih bo Satan sam "štur-! mal," ne v nebesih, ali iz nebes, temveč nižje doli v — — peklu. Šajtanizem. "Hoteli so postati, kakor Bog,'* pravi sv. pismo in to ni izmišljeno, ker se ponavlja še dandanes v Rusiji.! Oni, ki šturmajo nebesa, ne u-j bijajo Satana, nikakor ,ne, nje-! govi zavezniki so. Lahko se jim 1 prigodi ,ako šturmajo do smrti, j da jim zaveznik poplača njih i delo s — peklom. Ne privoščim ! . jim tega. a * * * Množijo se glasovi, naj bi se | tudi za Evropo upeljale neka- j ke "Zedinjene evropske drža- j i ve." Ako bi se tako zboljšale .j ! ekonomske razmere, bi misel ne j bila napačna. Bojim se pa, da bi zopet Nemec igral prvo vlo-| ,go in izkoriščal druge. Najbo-I jlje navdušeni so za idejo seve t i Du najčanje. Dunajčanje, "Fea-I j ki ob Donavi," kakor jih je jGoethe imenoval, so /razumeli jizkoriščevati v stari Avstriji tj druge narode, in morda se jim! I jvzbujajo stari spomini. Vedere-| J mo. Vsekako bodo drugi naro-' 3 di dandanes bolj oprezni, ker : niso več otroci* r * * * Naši domači "učenjaki'* so | večinoma zadušeni študentčki." Poln težav in poln bridkosti je že začetek učenosti . . ." Ni šlo, kjer bi bila učenost najbolj potrebna. Zdaj se bahajo s svojo "učenostjo" in kličejo ves svet na korajžo s svojo —j nevero. Gofljači. Ampere, von. ! Liebig, Volta, Pasteur «o bili u-, čenjaki comme il faut, ves svet jih pozna, ker so nekaj pribori-| li za človeštvo. Pa so bili verni t "možje in pripoznali javno, da » (verujejo v Boga. V novejšem I času se jim je pridružil filozof in naturalist Johannes, Reinke, profesor na prusovskem držav- ! nem vseučilišču v Kielu. Njegova dela so znana med vsem učenim svetom. In ta mož, res učenjak in znanstvenik,'veruje v vsemogočnega Boga. Naši palčki izzivajdče pišejo "bog." Brez komentarja. # * * Tako je med Slovenci. Srbov seve ne maramo, .še manj pa v mnogih slučajih Slovencev. Sr-bin, pravoslavni svečenik v Clevelandu, povzdigne svoj glas "u hatu istine'' in javno priča, da je Slovenec A. Grdi-na, gl.y predsednik K. S. K. J., gentleman, ki je vedno storil svojo dolžnost kot hreščanin in Slaven. Ampak kakšen je v o-čeh lastnih rojakov, ki se slučajno ne strinjajo z njegovimi nazori? Vse je, prav vse, samo ne človek, o kakem gentlemanu niti ne govorim. Drugi slučaj. Ne gre za me- ] ne, -le za .ožje moje rojake. Ko- ......" .........T- T T T , . ■■ ■■ ■ roški Slovenci nismo dosti vredni, Bogu bodi potoženo, vse bije po nas. Pa mora udariti tudi P. Zgaga in žarkomet, ko za-ničljivo omenja, da je moral biti Adam koroški Slovenec. Hvala lepa, ena več ali manj, saj je hrbet že navajen. Samo, da vemo, kakšni smo. * * * Enakopravnost štev. 153 o-menja, da je M. Luther prevel sv. pismo, P. Trubar slovenski, in se je tiskalo s črkami J. Hu-sa. Dalje pravi: "Kar so toraj storili, so storili naprednjaki in odpadniki. Nazadnjaki nimajo niti idej niti volje ustvarjati kaj novega in boljšega. Mr. Trunk, kaj rečete k temu ?" Prvič pravim in rečem, da je ■ pisec strašno odprl usta, pravdo ušes. Umevno. To je namreč i vseh naprednjakov najmočnej- ■ ša stran. Drugič rečem in pra-i vim, da mi nazadnjaki radi pri- ■ poznamo zasluge tudi krivover-■'nikov in odpadnikov in nismTi - tako ozkosrčni, kakor napred-i njaki, in P. Trubarju pripoz- - namo zaslugo, da je on prvi •losnoval slovenske ljudske šole , (glej Mladika štev. 21, 1924). Tretjič pravim in rečem, da - ste poleg goflarije tudi bahači. - Vprašam samo, ali je bil Gut-; tenberg, ki je iznašel tisk, tu-. idi naprednjak, krivoverec? In -jsv. Ciril in Metod, ki sta vpelja- - 'la cirilico in glagolitico? In kdo i je Trubarja opozoril na slo-, jvenščino? Nazadnjak, škof P. i Bonomo. In kdo mu je prišel na i pomoč, ko je hotel delo ,po prvem poizkusu opustiti ? Bil je zopet nazadnjak, škof P. Pavel > j Vergil i j iz Kopra. Pa Martin -jLuther? Na svoj način je ne- - jkaj storil za nemški jezik, a »(preden je Luther izdal svojo bi-»iblijo, je bilo, ako se ne motim, t Iže nad 10 izdaj v nemškem je- - ziku. "Nazadnjaki nimajo i- - dej. . bežte, bežte . . . Ali še ? ničesar niste slišali o nazadnja- - ku, mnihu. . . uh, uh. . Schwar-1 zu. ki je iznašel smodnik?? ! Okoli Enakopravnosti ste salmi brihtni, idej in volje polni 1 jnaprednajki, dejte no iznajti (kak smodnik za vaše možgane, (ali skusite, brihtne glavice, naj-lti vsaj poper, katerega psi še j dandanes, iščejo, saj bo vam j znana živaljska basen. Tudi na- > .prednajških idej je lahko pre-' ,več ,prav gotovo je pa preveč 1 praznih baharij. j * * * , No vendar nekaj! Žarkome->,tu pišejo, da jih debatiranje s )(Trunkom zanima, seve ne to, -jkar Trunk piše, to je bunk, . ljtemveč, kar žarkometar "de- --rbata.'* Pripustim mu veselje, t Stvar celo njega zanima. Ne- ■ kaj je pa le. Gospoda K. T. i B. zanima prav posebno tudi i šimpanz, dne 1. julija ,pa gori-i la. Gorilske dušice, ki še niso gorilčka pojedle, celo dve du-, ši jim rad privošči, ker so go- - rilčki tako fletkani. "Do danes ■ še nimamo najmanjše znan-t stvene definicije o duši," pra-' vi. "Nimamo," kaj še. Bolj blizu resnice bo, če drugič piše: "Nimam." Ni treba, da bi nekaj ne obstajalo, kar ni v možganih žarkometa. Glede duše pri malajskih ka-nibalih in bušmanih pa bote dobili odgovor pri gospodu šimpanzu. Blagovodite pogledati tam. Meni je jasno, Vam ne. Feničanje so bili-že precej omikani, pa so pekli otroke Molohu. . . Kitajci so predli ži-do, ko je v Evropi bila v modi še medvedja koža. . . pa še danes jedo — črve. . dajejo deco svinjam. . . meni so taki pojavi ja&ni, ne vem pa, če si bote Vi z gorilo ali šimpanzom mogli pomagati. Kompromisarije ni prav nobene treba, samo veda mora biti res veda, resnica. . . ne, I don't know, why and how. - -—a—: -