\ I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta gO kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 28. junija Politiški oddeiek. Staro in novo ministerstvo. deli iz ministerstva, kaj namerava Taaffe in so se že bili domenili, da spravijo na krmilo kneza Windischgràtza, o katerem je bilo znano, da ni prijazen nižjim slojem prebivalstva. Dne 4. novembra je Windischgi átz prevzel sestavo vlade in čez osem dnij novo vlado že objavil Odstopilo je torej koalicijsko ministerstvo i ko ni moglo izvršiti nobene prevzete naloge. ministerstvom pa ob jednem razpala nenaravna zveza, koalicija. Win- uradni list stranke. Dne novem ministerstvu zastopane so bile tri 23. novembra je ministerstvo stopilo z znano dischgrátzovo ministerstvo se je hudo držalo svojih port- izjavo pred zbornico, v kateri je obetala odkritost in res feljev. Da prevzete naloge ne bode moglo izvršiti, je že snico v javnem življenji » popolno priznanje parlamen davno bilo gotovo. Vzlic temu pa ministri niso mislili tarnih institucij, pospeševanje gospodarskih koristij, močno na odstop, dokler jih niso postavili prav pred vrata. upravo, odložen upor proti mir in javno blaginjo motečim i Ministerstvo Windischgràtzovo je prišlo na krmilo, življem. Kot glavno nalogo je pa vlada proglasila vo- ko je grof Hohenwart s svojim znamenitim govorom dne lilno reformo na podlagi zastopstev koristij z znatno raz- 24. oktobra 1893. vrgel Taaffejevo vlado. Ta govor so širjavo volilne pravice, zlasti na delavce. Pri tem se pa tedaj konservativni in liberalni listi zmatrali za kvintes- mora varovati sedanji politični vpliv kmetskega in me- enco državniške modrosti. Mi tedaj nismo našli v tem ščanskega stanu. Politična, verska in narodna vprašanja govoru nobene državniške modrosti, temveč iz njega je se pa odlože do končanja volilne reforme, vel fevdalni duh, ki se boji vsakega razširjenja političnih Nekateri politični krogi so z velikim veseljem po- / dA ' » * Mr _ pravic na nižje sloje prebivalstva. Ta duh je v parla- zdravili novo vlado. Naudušenje pa ni trajalo dolgo. mentarni dobi napravil v Avstriji že mnogo zmešnjave. Kmalu se je videlo, da novi ministri se niti zavedli niso, Spominjamo se ? da grof Clam Martinic se čutil razža- kako težavno naiogo so prevzeli. ljenega î da so ga izbrali za perovodjo državnemu zboru Vlada se ni upala izdelati sama nobenega načrta za in je vsled tega sprožil češko državno pravo in češke volilno reformo, da ne zadene ob upor, kakor je Taaffe poslance spravil iz državnega zbora. Dolgo se je mislilo, jeva. Obljubo, da bode odkrito postopala, je kmalu po da so fevdalci varuhi pravic slovanskih narodov, a zadnja zabila. Začela so se tajna pogajanja z vodjami strank y leta se pokazalo 5 da to ni bila resnica. Češko državno katerih plod so bila načela, po kateri bi se volilna re 9 ». . m pravo so takoj popustili, ko so jeli Mladočehi zahtevati, forma izvršila. Jedva so ta načela javnost zagledala, že — m . * B { M m ,m < . _ ^ . da se tako uresniči, da bode v prid vsemu češkemu na- so koalirane stranke našle na njih toliko nedostatkov » da so rodu j ne pa le veleposestnikom. jasneje se je poka- se bila pokopala. Pri tem so pa koalirane stranke poka zalo to pri volilni reformi. Taaffejev volilni načrt bi bil zale tako nasprotne nazore, da bi bil moral knez Win-Slovane v Avstriji pripravil do naravne večine, a temu dischgrâtz spoznati, da prevzete naloge ne bode izpolniti so se uprli fevdalci z grofom Hohenwartom na čelu. Tako mogel. Da je kavalirski ravnal, bi bil že tedaj moral so izpodkopali Slovanom ugodno volilno reformo zaradi dati ostavko. njih stanovskih koristij. Tega pa vlada ni storila. Nadejala se pač ni ? da bi Hitro se je grof Hohenwart sporazumel s Plener- volilno reformo izvršila, a njen namen jem, Jaworskim in Coroninijem in osnovala se je v štirih vleči » bil stvar zada se bodo nove volitve za državni zbor vršile še dneh koalicija. Taaffe je odstopil in přišel je Windisch- po sedanjem volilnem redu. Da Windischgrâtz precej grâtz. Prav za prav so pa gospodje že poprej bili izve- dal ostavko > ko videi i da se mu poskus mora pone 23.4 srečiti, bi bila kaka druga sposobnejša vlada še našla • — časa, da izvede volilno reformo, poiskavši si večino, a sedaj je pa skoro prepozno. drugačno novih ministrih ni dosti znanega, kajti so sam uradniki, ki se doslej niso dosti pečali s politiko. Predsednik ministerskému svetu in minister notra Vlada je izročila stvar odseku, ki jo je pa zopet njih stvarij grof Kielmansegg, ki je dosedaj bil dole izročil pododseku, kateri je pa tajno se posvetoval in njeavstrijski namestnik. On je v 49. letu in je bil rojen naposled nekak načrt za volilno reformo sestavil, ki zopet v ni nikomur ugajal. Poseben znak vlade odkritosti je bil, izgnanji hanoveranskega kralja naselila v Avstriji. Hanovru. Njegova rodbina je protestantska in se je po Kiel- da se je pod njo vse tako tajno delalo, kakor še nikdar mansegg je začel svojo vladno karijero v dolenjeavstrij poprej To je mnogo krivo nevspehov. Posebno značilno za vlado odkritosrčnosti je tudi to > da Plener s pomočjo davčne reforme skušal za vratno pripraviti petakarje ob volilno pravico. Ko so se ponesrečili tako vsi poskusi glede volilne reforme, je koalicija se morala razdreti. Za pretvezo se je porabila celjska gimnazija. Ker že o tej gimnaziji go- vorimo, moramo nekaj omeniti, kar je jako značilno za slovenske koalirance. Splošno se je mislilo, da so nekateri slovenski poslanci vstopili v koalicijo, ker se jim je obljubilo dvojezično gimnazijo v Celji. Toda te dni se je pojasnilo, da to ni res. G. Klun sam je v budgetnem odseku přiznal, da druge stranke Slovencem niso ničesa obljubile, da je samo v konservativnem klubu bilo o tem govorjenje. Stopili so torej v koalicijo, ne da bi se bilo jim kaj obljubilo v narodnem oziru > kar bilo vezalo druge stranke. Pokopali so za Slovence ugodno volilno reiormo, ne da bi se bili le kako drugo trohico za Slovence zagotovili. To je jako značilno in vredno da se zapomni sedaj, ko se toliko govori, kako so ti poslanci odločno branili gimnazijo v Celji. Še celo tedaj se jim ni zdelo potrebno v tem oziru napraviti popolne jasnosti, ko je vlada bila izjavila, da se imajo odložiti narodna vprašanja, če tudi je bila ta izjava naperjena naravnost proti Slovanom. Slovani nimamo nobenega povoda, žalovati za Win-dischgràtzovo vlado, naj pride kar koli. Pod njo nismo prav ničesa dosegli Naša narodna b'lanca je pod to vlado bila popolnoma pasivna tisto se ni moglo iz vršiti i kar je že pod prejšnjo vlado bilo nam zagotov-Ijeno in sklenjeno. Taki stvari sta dvojezična gimnazija v Celji in dvojezični napisi pri uradih na Primorskem. Ta vlada je bila tako odvisna od Nemcev, da ni mogla ničesa za Slovence storiti ko bila tudi hotela. Sicer jej skem namestništvu. Potem je bil nekaj časa okraj gla var v Sechshausu, vladni svetnik v Črnovicah in dvorní svetnik v Celovci. Na to je bil poklican kot dvorni svetnik v ministerstvo notranjih stvarij, postal sekcijski načelnik in 1889. leta bil imenovan dolenjeavstrijskim na-mestnikom. V dolenjeavstrij skem deželnem zboru se je pokazal za dobrega govornika. Oženjen je z rusko gro-finjo Anastazijo Lebedev. Liberalci so precej zadovoljni ž njim, ker upajo, da bode odločneje stopil na prste pro- tisemitom, nego je Windischgrátz. Pomenljivo je vsekako » da protestant postal načelnik ministerskému svetu kmalu po znani aferi z nuncijem Agliardijem. Finančním ministrom je imenovan dosedanji sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu Bohm-Bawerk. On je sedaj v 45. letu. Služboval je neKaj časa v finančnem ministerstvu. Leta 1884. je přišel za rednega profesorja na vseučilišče v Inomostu. Spisal je več dobrih narodno-gospodarskih razprav. Leta 1889. je přišel zopet v ministerstvo. On je sestavil po najnovejših nazorih znani Steinbachov davčni načrt. Sploh je novi finančni minister jako nadarjen mož. Posebno pomenljivo je to, da se je Plenerju takoj imenoval naslednik, dočim so se štiri druga ministerstva prepustila vodstvu dotičnih sekcijskih na-čelnikov. S tem se je nekako Plenerju namignilo, da se nanj več ne računa. Govori se, da se Plener misli umak-niti zaradi tega všemu javnemu delovanju. Kmetijsko ministerstvo bode začasno vodil sekcijski načelnik dr. Ferdinand Blumftld. Rojen je 1836 leta v Mariboru in je študiral na Terezijanski akademiji, pjtem pa vstopil k dunajskému deželnemu sodišču. Od tod je přišel za malo časa k finančni prokuraturi, odtod pa v trgovinsko ministerstvo. Po osnovi poljedelskega ministerstva je vstopil v to ministerstvo in je že osem let sekcijski načelnik. Hvalijo ga, da je jako izveden in mar- je manjkalo dobre volje. Le predobro znano je, kako je U*v uradnik. vlada po ministru Wurmbrandu samem štajarski deželni zbor nahujskala proti dvojezični gimnaziji v Celji. svoji Dr. Henrik vitez Wittek bode začasno vodil trgovsko ministerstvo. Rojen je 1844. leta na Dunaji in službuje odkritosti je po jednem ministru nam obetala gimnazijo, od 1868. leta v trgovinskem ministerstvu. Pred Baque-po drugem pa rovala proti njej. Poslovanje je prevzelo novo začasno ministerstvo. Pri svojem naatopu je izjavilo, da je njega naloga jedino hemom je nekaj časa tudi že vodil trgovsko ministerstvo. Kot sekcijski načelnik je vedno imel velik vpliv. On je velik prijatelj podržavljenja železnic. tako dolgo posle voditi, da se sestavi definitivna vlada. Vodja učnega ministerstva sekcijski načelnik dr Pred vsem bode gledala, zagotoviti redni tek v državnem Eduard Rittner je 1843. leta rojen v Husiatynu v Gali gospodarstvu. Ta izjava nove vlade se pač glasi kot ne- « # C1J1 Bil je profesor cerkvenega prava v Levovu kaka graja odstopivšemu ministerstvu zlasti pl. Plenerju, svoj čas državni poslanec in član poljskega kluba Bil je Leta ker ni znal si zagotoviti reda v državnem gospodarstvu. 1885 ga Gauč poklical v učno ministerstvo. Pomen Polovica leta poteka, pa še državni proračun ni rešen. ljivo vsekako, da se vodstvo učnega ministerstva zopet izročilo Poljaku, ki torej ničesa ne zgube na svojem vplivu. Dr. Karl Krali vitez Krallenburg, je rojen Dunajčan in ima na Dunaji hišo, katero je podedoval za svojim očetom. On ima sedaj 66 let. Služboval je pri sodiščih, potem je pa vstopil v pravosodno ministerstvo. Znan je kot dober jurist in so mnogi veéji načrti zakonov njegovo delo. Ministra Jaworski in Welsersheimb sta pa ostala. Prvi je minister za Galicijo, drugi pa minister za domobranstvo. Njiju se občna politika ni toliko tikala in se zatorej ni bilo jima treba umakniti. V Avstriji smo že jedenkrát imeli tako začasno ministerstvo, namreč po odstopu- Hohenwartovem. Vodili so tudi razna ministerstva sekcijski načelniki. Obdržalo se je bilo le jeden mesec. Morda tudi sedanjemu ministerstvu ne bodo daljši dnevi dani. Kadar se zopet osnuje nova večina, iz katere lahko iziđe nova parlamentarna vlada, pa bode dopolnil Kielmansegg svojo nalogo in zopet prevzame dolenjeavstrijsko namestništvo. Kaka bode nova vlada, se še danes ne ve, a marsikaj kaže, da v njej levica ne bode zastopana, posebno v tem slučaji ne, ako se bode našla pot, po kateri bi se Mladočehi pridobili za novo vladno večino. Prvi koraki so se v tem že storili v veliko jezo zjedinjene levico, ki se je že domišljala, da brez nje ni Avstriji mogoča nobena vlada. Politični pregled. Delegacijski diner. — V soboto je bil prvi delega-cijíki diner, pri katerem je bilo polovico ogerskih in polovico avstrijskih delegatov. Cesar je več delegatov nagovoril. Delegata Biankinija je vprašal, če ima dosti delà. Delegat mu je odgovoril, da se trudi, da stori za narod hrvaški, kolikor je mogoče. Na kar je cesar opomnil, da je to hvale vredno, kajti Hrvatje so bili vedno udani cesarski rodbini. Biankini je odgovoril, da to potrjuje zgodovina, da pa tudi zmiraj tako ostane. Precej dolgo je cesar govoril z poslancem Russom o razmerah v zbornici poslancev in mu naglašal, da se mora hitro resiti di ža\ ni proračun Nadalje je s tem delegatom, ki je rojen v Ljubljani in ce je v državnem zboru tudi jako zanimal za Ljubljano, po potresu poškodovano, cesar se pogovarjal o ljub-ljanskem potřesu in omenil, da je v Ljubljani našel vse večje poěkodbe, nego je pričakoval. Delegaciji. — V letošnji delegaciji se je opazilo, da so Mladočehi nekoliko zmemejši postali. To pa ne ugaja levici in dr. Russ je očitno izjavil svojo bojazen, da Mladočehi postanejo vladna stranka. Sploh je ta nemški govornik jako nepolitično govoril. Mej drugim je rekel, da na Češkem mora jeden narod biti nezadovoljen, naj so že Nemci ali pa čehi. Ker so pa Nemci važnejši faktor, mora vlada gledati, da njiju zadovolji. Dr. Herold mu je pa dobro odgovoril, da dobra politika je jedino ta, če se zadovoljita obe narodnosti. Heroldov govor je ugajal vsem stránkám na desnici in celo grof Hohenwart mu je častital. Iz tega in nekaterih drugih znamenj se da sklepati, da se bode poskušalo Mladočehe dobiti za novo državnozborsko večino, da ne bode treba moledovati levičarjev za pomoč. To bi bilo vsekako mogoče, a potem bi za volilno reformo morali izbrati kak načrt, za katerega ni treba dvetret-jinske večine, recimo Taaffejevega. Državni zbor je řešil zača-ni budget in so zanj glasovale skoro vse stranke. Jedino Mladočehi so glasovali proti začasnemu budgetu, češ, da se začasna vlada drži centralizma. Nam se zdi, da so Mladočehi tu storili veliko napako, ker s tem le ovire delajo sestavi nove večine brez zjedinjene levice. — Državni zbor je rešil tudi predlog za podporo Ljubljani in sklenil resolucijo, da se poleg brezobrestnih posojil naj dajo tudi 3 °/0 posojila. Ministerski predsednik je obljubil se na to ozirati Obstrukcija. — Nemški nacijonalci hočejo poskusiti z obstrukcijo preprečiti dvojezično gimnazijo v Celji. Ko bode vsprejeta ta točka, hočejo nemški nacijonalci zahtevati pri proračunski debati pred vsakim glasovanjem, da se za 10 minut seja pretrga. Na ta način mislijo preprečiti rešenje državnega proračuna. Nemških nacijonalcev je pa le 18 v zbornici in za tak predlog jih je treba 20. Karakteristično je, da liberalna „Bohemia" že obeta nacijonalcem, da jih bode že podpiralo nekaj liberalcev pri obstrukciji. Nedavno še ni mogla levica dovolj zabavljati zaradi obstrukcije proti Mladočehom, sedaj se je že hoče sama posluževati. Morda liberalci že obupujejo, da bi prišli v vladno večino? Nemški konservativci. Nemška konservativna ali klerikalna stranka se je hudo zaměřila štajarskim liberalcem pri „Tagespošti", ker ni glasovala proti celjski gimnaziji in je tako razrušila koalicijo. Graški list graja nemške nacijonalce, da se pajdašijo s klerikalci, ki so največji sovražniki nem-škega naroda Ta jeza „Tagespoština" je pač neopravičena. Nemški konservativci so že bili porabili ves svoj vpliv proti celjski gimnaziji, vsaj štajarski. V deželnem zboru so bili glasovali za dotično resolucijo, tudi v državnozborskem klubu so dělali zgago Tudi bi v državnem zboru bili glasovali zoper dvojezično gimnazijo v Celji, da bi se bila dala s tem rešiti V koalicija. Ce je pa liberalna stranka glede volilne reforme za-htevala stvari, katerih konservativci niso mogli privoliti, potem se pač jim ne more dovoliti. če so pustili levico na cedilu. Slovenci bi bili prisiljeni s Hohenwartom vred izstopiti iz kon-servativnega kluba, da so nemški konservativci glasovali proti celjski gimnaziji in s tem bi se bila stranca razrušila. Tega pa liberalci pač ne smejo od konservativcev zahtevati, da bi se jim na ljubo uničili. Drugače bi bilo, ko bi liberalci bili podpirali zadostno v druzih stvareh konservativce, da bi ti v liberalni stranki dobili nadomestilo za zgubo Hohenwarta in Slovencev. Občni zbor »Edinosti«. — V nedeljo je bil v Trstu občni zbor političnega društva „Edinosť'. Udeležba je bila slaba in se je zlasti opazilo, da se inteligenca društvu odte-guje. Na shodu se je pa opazoval že nekak razkol mej trža-škimi Slovenci. P.osebno nekateri niso zadovoljni s poslanci in so se izpodtikali nad tem, da jih ni na shodu Zahtevali so, naj se skliče izredni občni zbor, na katerem bodo poročali tudi poslanci. Tudi sedanji odbor mnogim ne ugaja, in sploh so želeli veČ prememb, s katerimi pa niso upali prav dan. Le hoteli so, da se volitev društvenoga odbora do izrednega zbora odloži, in do tedaj izvoli neki odbor, ki bi ugibal, kako bi se dalo društvo povzdigniti. Nezadovoljneži so pa s svojimi za-htevami ostali v manjšini in volil se je prejšnji odbor Videlo se je pa pri tem zboru, da so razmere tržaških Slovencev jako žalostné. Nemčija. — Minoli fceden se je najslovesneje ob na-vzočnosti cesarjevi in zastopstvu vojnih ladij vseh držav otvoril prekop mej Severnim in Baltiškim morjem. Celo Francija je bila pri slavnosti zastopana Poveljstvo avstrijskih vojnih ladij je imel nadvojvoda Štefan. V posebni cesarski listini, ki se je pri slavnosti prečitala, se omenja, da se je delo pričelo še pod Viljemom I. Temeljni kamen se je položil 1. 1887. Prekop dokazuje nemško marljivost in vztrajnost. Posebno se povdarja, da je ves čas, ko se je dělal prekop, vladal mir. Omenja se dalje važnost prekopa za vojno in trgovinsko brodovje, izraza veselje, da so se druge velevlasti vdeležile slavnega otvorjenja, in nado, da se ohrani mir. Prekop so krstili za cesarja Vi- * 25© ljema Překop je velike važnosti za NemSijo, če prišlo do vojske z Eusijo, ker ji bo moč priti po svojem v Baltiško morje, ne da bi bilo treba plati preko Danskega, katero, lahko ovire dělalo. Prekop stane čez 150 milijonov mark in 98 kilometrov dolg. Slavnosti otvorjenja se je vdeležilo v vsem 53 velikih vojnih ladij raznih držav z 833 častniki in z moštvom broječem 16.873. tem nasuje pepela, kateri je pa poprej že malo namočil. Navadno se lug, ki teče iz jedne kadi, vlije še v drugo itd., v katerem je tudi pepel, da se dobi močnejši. Če se rabi mrzla voda, dobimo boljšo pepeliko, če pa rabimo gorko, je pa pepelika slabša, a jo je dosti več. Lug se dene v kotel in kuha, tako, Makedonija. V Makedoniji je v nekaterih okrajih, da postane kjer stanujejo Bolgari in Srbi, buknila vstaja. Vstaši so na- pali muhamedance in jim požgali hiše. Bil je že hud boj mej vstaši in turškimi vojaki. Makedonija je v oblasti Turkov. Ker gost, potem se polagoma ohlaja. Na dno kotla se usedej o žveplenokisle in klorove soli, na nje pa pepelika. Na ta način dobíjena pepelika je v trdih kosih. Nekateri pa pa je ondi dosti Bolgarov, je umevno, da bi Bolgarija te svoje mešajo pepeliko mej hlapenjem in jo torej dobe zdrob rojake rada pod svojo oblast dobila, posebno, ko vidi, ob kakih ljeno. Pri tem se kotel manj pokvari. neznosnih turških razmerah morajo ti živeti. V Sredci delnje v ta namen posebni makedonski odbor. Turska vlada je seveda sedaj ob tem vstanku obdolžila v prvi vrsti ta makedonski odbor, da je kriv vstaje, oziroma, da vstaše podpira in za- Tako dobíjena pepelika imenuje se surova, in še ni za trgovino. Poprej se mora še pražiti v posebnih pečeh ali loncih, da se iz nje cdpravi voda in da zgore orga- htevala od Bolgarije, da ta odbor razpusti Makedonski odbor nične snovi v njej. Sprva se malo zakuri potem pa odločno oporeka, da imel kaj pri vstanku in Bolgarska vedno bolj. Sprva postane pepelika crna, potem pa bela. vlada se je izrekla, da nima povoda odbora razpušcati. Vse- kakor je pa gotovo, da vstaši morajo kje oporo imeti, ce ne pri makedonskem odboru, pa kje drugod. * i.................. at ž * * : e Obrtnija. jflp1 ' Naprava pepelike iz lesa. Pepelika ali potošl je precejšnje važnosti za nekatere obrte, če tudi ne obče tako velike, kot je bila ne-kdaj, ko še sode niso poznali. Prejšnje čase dělali so pe- Včasih rudečkasta, če je v njej kaj železnega okisa modrikasta, ako je v njej kaj mangana. Pa tudi sedaj še pepelika ni čista. Vedno ima v sebi še nekaj žvepleno kislega apna in klorovega kalija. Ta dva se težko topita v mrzli vodi. Zato se navadno pepelika, če se hoče imeti čisto, raztopi v vodi, kjer se tuje primesi na dno usedejo. Lug se odlije in pri vednem mešanji zopet shlapi. Večina sode se pa dandanes ne dobiva iz lesa, temveč iz drugih snovi kot stranski produkt pri izdelovanji druzih snovij. peliko samo iz lesa, a zadnji čas jo pa dobivajo tudi na druge načine. Pepelika je ogljikovokisli kali. Dobi se torej iz rastlin, ki imajo v sebi dosti kalija. Zaradi tega Obrtnijske raznoterosti. Spoznavanje pravih demantov. Fizik Margot v Ženevu so nekaterniki priporočali da prideluvali nalašč take (Genfu) je zasledil, da se s svincnikom narejenim iz aluminija astline, ki imajo dosti kalija v sebi Take rastline so da pisati na steklene ploče ali pa na porcelán, sploh na kre- smrdela i pelin » žive kropive, graščica in še več drugih. na Pridelavati teh rastlin pa vendar ni mogoče, ker nobeni zemlji ne vspevale dolgo, ako bi jim z gnojem kavajo kali in zatorej zemlje to kalija ne dovažali. Tako gnojenje bi preveč stalo. - Zaradi tega pa pepeliko dobivajo polagoma iz zemlje izsi liko ne izsesajo, da bi jo zaradi tega trebalo gnojiti. Star les ima več kalija v sebi nego mlad in les listnatih dreves več nego jelovina. Za napravo pepelike je potreba toliko pepela, da ne gre, da bi nalašč za to žgali drva. To se splača k večjemu menčevokisle spojine. Crte narejene s tem svinčnikom so sre-brnobele s kovinskim leskom. Na demant se pa s takim svinčnikom pisati ne da in se tako spozna njega pristnost. Natikanje gumijevih ce vij na druge večje ce vi iz trde snovi, je včasih težavno delo, posebno, če so gumijeve iz lesa. Gozdi cev* m°čue. Veliko ložje se nataknejo, če se ne odrežejo na- ondu î kjer dovolj lesa in se zaradi pomanjkanja cest ne da nikamor spravljati. Zato pepeliko delajo le iz les-nega pepela, kjer se rabi za kurjavo. Več krajev je še na upično, temveč pošev, in se potem nazaj stojeći del pred natakne in potem drugi. Tudi se ložje natakne cev, Če se poprej znotraj z vodo zmoči. . ■ •if* Kmetijstvo. i -.....».............................- * Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem mestu. svetu, kjer kurijo s samimi drvami. Biti pa za napravo pepelike mora le lesni pepel. Drugi so večkrat škodljivi. Y Sotni pepel ni za pepeliko in spridi celo lesni pepel, ako prvi točki (Dalje.) vzporeda : » kakim plemenom je zboljševati dolenjsko goved in kaj je sploh ukreniti za mu ga primešaš. Ta pepel ima v sebi dosti žvepleno- povzdigo govedoreje po Dolenjskem?" se oglasi za besedo kislega apna, kateri pa premeni. pepeliko v žveplenokisli gosp. grof Margheri. V svojem govoru naglaša, da je do- kali in se ob jednem naredi apnenec. Jeden del šotnega lenjska goved pomešana z vsakovrstnimi plemeni 7 kar je pepela pokvari tri dele lesnega. velika škoda za živinorejce, za naprej je treba skrbeti za Iz pepela se pepelika izvleče z vodo. Pepel se na- to, da se bode živina zjednačila s porabo plemenskih bi vadno dene v posodo, ki ima luknjasto dvojno dno. Na kov i ki naj bodo za vse kraje jednaki, ali vsaj kolikor dno se dene poprej še slame ali pa kaka rjuha in se po- mogoče sorodne krvi. V nadaljevanji opisuje vrednost po 259 sameznih govejih plemen v obče in še posebej za naše razmere. Po njegovem mnenji je jedino to prav, če ostanemo v naših krajih pri jednobarvenem plemenu, ker je to z ozirom na dosedanje izkušnje in na našo živinsko kupčijo še najbolj pripravno in stavi predlog, da se naj rabi za zboljšanje dolenjske goveđi tudi nadalje še jedno-barvena živina. K debati o tem predlogu se oglasi g. vitez Langer, ki pravi to-le : Pred 20 leti je bil shod v Ljubljani, h kateremu je bilo poklicanih več zvedencev, da se na zahtevanje poljedelskega ministerstva izrečejo, katero pleme naj se vpeljuje za zboljšanje domače živine. Takrat se je skle-nilo vpeljati za Dolenjsko murieodolsko pleme. To pleme se je tudi vpeljevalo, vendar se ni izkazalo povsod našim potřebám popolnoma primerno, tako, da se je v mnogih hlevih zopet opustilo zaradi slabega užitka, katerega je dajalo. Govornik pravi, da se je za Dolenjsko sploh premalo storilo. Na Gorenjsko, kjer je nekaj nad 90.000 glav goveje živine, se je oddalo od leta 1869. do 1892. 706 plemenih živali, mej temi 371 bikov. Na Dolenjsko pa, ki šteje malo ne ravno toliko živine, pa samo 182 glav in sicer le 119 bikov. Tudi Notranjska je dobila toliko plemene živine, kakor Dolenjska, pa ima polovico manj goveje živine kakor Dolenjsko. Dalje omenja, da so grajščaki vpeljevali različno goved, ki se še sedaj redi ; ta je največ vplivala, da je živina sedaj tako pomešana. Kmetijska družba naj delà na to, da se živina zjednači s pripravnim plemenom. Našim razmeram ugaja pleme, ki daje dobre vole. Mlekarstvo nima za naše kraje toli-kega pomena, ker se mleko težko prodaja; zatorej ni gledati v prvi vrsti na mlečnost plemena, ampak na to, da je pleme dobro za delo in sposobno tudi za pitanje. Posebno ocenjuje murbodensko pleme, ki je sivkaste ali pšenične barvě in bi bilo za naše kraje najbolj pripravno. Tega plemena je že nekaj v deželi in ker je sorodno, a mnogo boljše od muricodolskega, je gotovo, da se bode dala naša živina kaj lahko ž njim zboljšati. Murbodenska ali bolje pomurska živina ni izbirčna, daje prav lepe voli, ki so urni pri delu in se lahko opitajo; krave so pa tudi dobre za mleko. S tem plemenom bi nam bilo najbolj ustreženo. Zraven tega plemena ugajati utegne tudi švicko pleme in oberintalsko pleme, ki sta tudi jedne barve, prvo bolj temnorujave ali temnosive, drugo pa svetlosive kakor muricodolske. Obe ti plemeni sta znani zaradi dobre mlečnosti ; ker ništa glede krme izbirčni, se ta živina pri nas hitro privadi in bode pomešana z domačo živino dajala lepe živali za užitek in za kupčijo. Predlaga tedaj, da naj kmetijska družba bike teh plemen kupuje za zboljšanje domače živine. K temu predlogu pa stavi še drugi predlog, da bi se za dobavo potrebnega števila bikov napravile tri pe-pinijere za izrejo mladih bikov in sicer v hlevih gosp. barona Berga v Mokronogu, ki redi čistokrvno murbodensko živino, potem v hlevu deželne kmetijske šole na Grmu, kjer redijo švicko živino in v hlevu dr. Gorianyja v Ruprčvrhu, kjer imajo oberintalsko živino. Kmetijska družba naj bi za pleme sposobne bike kupovala od teh posestnikov in jih potem za polovico ali pa še nižjo ceno oddajala po Dolenjskem. Le tako bode mogoče pridobiti potrebno število bikov, katerih sedaj še povsod po Dolenjskem pomanjkuje. Zoper ta predlog se oglasi g. Pogačnik iz Čateža, povdarjajoč, da to ne more biti nobenemu kmetu prav. Će prodre ta predlog, ne bode imel kmet nobenih koristi, kmetijska družba pa bode morala za drag denar kupovati bike. Kmet naj bike redi in naj se mu daje veselje do take reje s tem, da se mu priznajo premije. Tako bi dobili za majhen denar veliko bikov. Pri nas imamo sedaj 700 krav, pa samo dva bika. Predlaga tedaj : podružnice naj sklenejo, da se naj dajejo tištim posest-nikom, ki jzrede lepe in za pleme sposobne bike, pri-merne podpore. Za tem predlogom se oglasi g. grof Barbo iz Rakovníka, rekoč, da se popolnoma strinja s predlogom g. viteza Langerja in onim g. Pogačnika. Ta predlog, katerega je stavil gosp. Pogačnik, je bil že lansko leto pri občnem zboru v Ljubljani stavljen in tudi sprejet. To ni namen naprave pepinjer, da bi se samo pri grajščakih kupovalo bike, namen je pa ta, da se sploh zagotovi neko število bikov, ker je pomanjkanje teh tako veliko, da ni upati, da bi gospodarji izredili dosti bikov. Gotovo se je najprej ozirati na kmetovalce, če bodo v tolikem številu izrejali za pleme sposobne bike, da jih bode zadosti. Dosedaj je bila živinoreja pri nas na slabih nogah in na jedenkrát se ne more povzdigniti. Skrbeti je, da se bode saj v teh treh hlevih dobilo toliko bikov, kolikor jih bode primanjkovalo. Konečno podpira oba predloga. < Na to se oglasi kapelan Vovk iz Škocijana, kateri opetovano poudarja, naj se v prvi vrsti ozira na kmeta in potem šele na grajščake. Predsednik g. Rohrman opozori zastopnika škoci-janske podružnice, da je to sploh namen današnjemu shodu, ker imajo grajščaki tako dovolj bikov za svoje potrebe in je treba sedaj skrbeti, da jih bode dosti tudi za vse druge kmetovalce. Predlog, katerega je stavil g. Pogačnik, je bil že lansko leto pri občnem zboru v Ljubljani sprejet, zato ga ni vnovič staviti, ampak zahtevati, da se dotični sklep tudi izvršuje. Ker se pa tudi tem potom ne bode doseglo zadostno število bikov, treba je misliti na ustanovitev izrejališč za mlade bike pripravnih plemen, ker le tako bo mogoče popolniti štévilo bikov. Pri glasovanji sta obveljala oba predloga gospoda viteza Langerja. (Koneć sledi.) Kmetijske raznoterosti. feli * - n • » f * • ... v - I - 1 - ^ gffl ■ i? * > V' %• 4 ' _ Iz Novakov pri Cerknem, dnë 23. junija. Pri nas je že delj časa razširjena'bolezen : Kostolomnica, pri goveđih, tukaj pravijo „suha" ali " „trda" bolezen, kerkrava postane jako media in suha. Začnejo je boleti noge in križ, stokanje se čuje, in težko vstaja. Najprej začne govedo grizti les, do « • tri • M W m. V 258 katerega ima veliko slast. Tukaj jih zđravijo sledeče : drgnejo je načrt propal. V tem je pa vlada predsednika Artura se se slamo, in odenejo, dajo jim hren in laneno olje skupaj zrne- šano. Ali nam znate povedati kako zdravilo je zoper to bolezen?*) in kaj je vzrok, da žival les grize, v nekaterih letih je tukaj neprešteto goved radi te bolezni pogi-nilo. — Vse premalo pa se pri nas gleda na pleme goved, tajno pogajala z nikaraguiško vlado, da se zgradi prekop na državne stroške z obestransko pravico do uprave prekopa, in da se zgrade utrdbe na obeh koncih. Ta dogovor je odobril senat nikaraguiške države. Potrdil ga kadar se stori teliček, navadno gospodar težjega in lepšega tudi bil senat Zjedinjenih držav, da ga ni umaknil general proda, slabega pusti za rejo doma, češ, malo potegnem žanje. Cleveland Groš stavim, če je to prav ! Na pleme bikov se nič ne gleda. Res imamo v vasi enega premovanega bika, katerega se pa ne poslužujejo dosti gospodarji, kajti plaćati je treba od krave » ki je tedaj predsednik postal i češ » da bi nastali mejnarodni razpori, ko bi se skušal izvršiti. Republikanci trdijo î da je vsem kriva nezmožnost njegovega državnega strašno svoto trideset krajcarjev! Novaški. * Na; se redno krmi j o s fosfornokislim apnom 40 60 tajnika in ministerskega predsednika Blaina in pa demokratična strahopetnost sploh. Prijatelji tega podjetja, gr na dan, fosfornokislo apno se dobi v lekarni gosp. Mayer ja v pa ge njso zgubili zaupanja. Potřebuje se prekop vedno Ljubljani. Op. ured. Kemična preiskava razne zemlje iz vseh vinorodnih krajev kranjske dežele. Po na3vetu popotnega učitelja gospoda bolj od dne do dne, in da ga je mogoče in to celo lahko napraviti, je bilo dokazano ne jedenkrát, tako z že Gombača, bode dal deželni odbor drugo leto kemicno preiskati omenjenimi preiskavami in potem z dopolniteljnimi preiska- razne zemlje iz vseh vinorodnih krajev kranjskih. Taka preiskava je-velike vrednosti, kajti na podstavi določenih snovij in deloma praktičnih izkušenj je možno takoj in z večjo goto- vami 1876., 1877., 1884., Zjedinjenih držav. in 1885. leta, zopet na stroške vostjo svetovati, katere vrste ameriških trt naj se sade v do- treje določiti, kateri pripomoček je uporabiti proti njej. Na podlagi takih preiskav je tudi umetnim gnojem in kako močno moci ustanoviti, s kakšnim i Leta 1886. se je osnovala družba nikaraguiškega tičnem kraji. Dalje je mogoče, ako nastopi kakova bolezen, hi- prekopa, dobila je drugo koncesijo od držav Nikaragua in Costarica (Kostarica) in zopet so se začele preiskave kje bolj okoristiti krajevnih ugodnostij ; potem so se sklenile pogodbe za zgrajenje prekopa z vso neobhodno potrebno našli najboljšo pot in kako bi se bilo mogoče naj- gnojiti različne zemlje, da se z umetnim gnojem ne da trtam takih snovij, kakeršnih imajo že dovolj v zemlji. Da se dosežejo navedeni uspehi in da se preiskava zvrši pravilno in strokovnjaško, je treba vzeti opravo, in izdalo se je že za delo nad pet milijonov do- zemlje na enih in istih tleh na več krajih in iz gotove globo-Čine z nalašČ v to svrho piipravnim svedrom in na podlagi geoloških kart. Več takih vzorcev treba zmešati skupaj in go- treba zvršiti tovo množino te zmesi preiskati. Preiskav bo kakih 70—100, vsako na 5 glavnih snovij, in sicer: na apno kalij, fosforno kislino, železo in fino zemljo. i larjev. januvarji 1888. leta se předložil kogresu načrt zakona o inkorporaciji nikaraguiške prekopne družbe. Ta načrt ne daje družbi nobenih prednostij ali jamstev, zagotavlja moralna podpora Zjedinjenih držav. a jej Ta načrt vsprejeli sta obe zbornici brez vsake opozicije. Naposled dne 10. januvarja 1891. 1. senator Sherman * predloži! senatu Zjedinjenih .držav načrt zakona Poučni in zabavni del. i& i ki po .............................................................................................. oblašča vlado, da jamči za 4 % na sto milijone dolarjev obveznic prekopa, ki se bodo izdajale po tem, kolikor bode stroškov, in po svedočbah petih državnih inženerjev Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) IX. (Dalje.) L. 1880. se je v Novem Jorku bilo osnovalo dru- Grantom in štvo mejnarodnega prekopa z generaloma Klemanom in admiralom Ammenom na čelu. Pokojni general Grant ie, kakor govore, dobro poznal vse podrobnosti obeh podietij, in se je večkrat izjavil, da je panamski prekop z morsko višino nesmisel in da panamski delničarji zgube svoje groše. V maji tega leta je že društvo dobilo koncesijo za zgrajenje nikaraguiškega prekopa in v decembru 1881. se je předložil senatu Zjedinjenih držav zakon o zgrajenji nikaraguiškega prekopa pod nad-zor8tvom Zjedinjenih držav. Ne glede na hudo opozicijo privržencev in agentov panamskega prekopa, ki so tedaj bili na vrhunci svoje slave, prekokontinentalnih železnic in zlasti znamenitega kapitana Eadra, kateri je bil pred- pre- ložil kongresu svoj načrt mej morske železnice, ki važale ladije, se je načrt zakona vsprejel. V zbornici po- določenih od Zjedinjenih držav; družba se obvezuje, pustiti v zastavo ministerstvu financev 7/,0 vsega delniškega ka- pitala ) kakeršni del ima vlada pravico kupiti po poprej določeni ceni, dokler gori omenjene obveznice ne bodo popolnoma amortizovane, in do tega časa ima vlada pravico glasovati za te delnice v društvenih zborih in imenovati šest ravnateljev, ali brezpogojno večino v upravni svet. Ta načrt zakona je bil predložen senatu, a je zaradi vo- litev v njem obležal. Zaradi različnih mnenj je bil umaknen in zopet predložen kongresu s priporočilom predsednika Harisona v začetku decemberskega zborovanja 1891. leta. y Že od časa Filibusterja Walkerja 1856. leta vživa republika Nikaragua mir in ima dobro vlado. Dolgov nima in vsakoletni prebitek dohodkov se uporablja za grajenje železnic, ki pripadajo državi in delujejo samo za pokritje stroškov vršbe in vzdržavanje. Dežela je razde-ljena v devet departementov, katere upravljajo prefekti; v ostalem je pa vladanje podobno vladanju Zjedinjenih držav. Sedanji predsednik Robert Sacasa je občno spo- špotovan î moder in domoljuben. Najznamenitejša mesta so slancev pa ni bilo moč dobiti zanj potrebne dvetretinske s 35.000, Granada s 15.000, Cinandago s 12.000, večine, če tudi se je bila dobila znatna večina, in tako Managua, stolica republike s 10.000 in Maraia s 18.000 259 prebivalci. Ceste so slabe in prevažanje blaga drago in počasno. Večina naselb je na zapadnem bregu ; na vzhod nem bregu se goje banane in kokosovi orehi, in preva žajo jih državne ladije, ki vozijo mej Mosquitskim obrež jem in Novim Orleansom. Vzhodno obrežje je nizko, po Mej atlantskim obrežjem in nikaraguiškim jezerom so bogati krito z gostimi gozdi, in dežja pade ondu veliko. Slovenska šola v Gorici. Kakor znano, je deželni šolski svet goriški sklenil, da mestna občina goriška mora ustanoviti slovensko ljudsko šolo v Gorici. Lahonski občinski svet se je proti temu ukazu pritožil na upravno sodišče. To je dne 26 t. m azpravljalo o napominani pritožbi in isto kot neutemeljeno odbilo. Groriški Slovenci torej vendar dobe svojo šolo ! Kolesarska dirka. V nedeljo dne 23. t. m. se je rudniški okoliši, kjer se koplje zlato in srebro. Delnice vršila iz Trsta na Duuaj velika kolesarska dirka, katere so se dveh teh rudnikov prodajajo se na londonski borzi. padni del republike se peča največ z živinarstvom. Za udeležili najboljši vozači iz Avstrije, Nemčije in Italije, v vsem je dirkalo čez 30 kolesarjev. Ob uri dopoludne so odšli iz Nikaraguiški brodarski pot se prav za prav ne more Trsta in je prvi Fischer iz Monakovega dospěl v ponede- ljek dne 24. t. m ob uri sledili drugi. Převozil minut dopoludne na Dunaj, je torej 509 kilometrov dolgo imenovati kanal (prekop). To je celi brodohodni sestav Za njim so od San Juan del Norte atlantskega konca, do Brita ob Pot v 24 urah 6 minutah. Pred dvema letoma je zinagovalec pri Tihem morji je 1691/2 milje daljave, in od teh bode šle ladije 169^ o milje po jezerih, rekah in kotlinah 268 g milj po umetno narejenem kanalu. Vso to pot deli 7 in dirki Dunaj-Trst, torej za isto pot, nut več potřeboval ure 22 nii- Sokolskega shoda v Pragi, se bo vršil po- vodom národopisné razstave dne 29. in 30. junija t. ude- se v štiri dele: vzhodni, San Franciska, jezersko-rečni, ieže se po deputacijah tudi slovenska sokolska društva. Čeških in zapadni. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. sokolskih društev priglašenih je za ta shod 469 s 6676 elani. Javne telovadbe in iger udel^žilo se bode čez 4200 Sokolov. Tajniki trgovskih in obrtniških zbornic sešli so se dne 20. junija t. 1. na Dunaji, na povabilo c. kr. trgo Helij imenuje se nov element, katerega so našli kemiki vinskega ministerstva ,k posvetovanju, kako bi bilo zboljšati zadnji čas v nekaterih mineralijah. Njegova teža primeri z vodikom. Njegov spektrum ima rumene črte. 3.88 v obrtni register, katerega vodijo zbornice, in kako naj se preurede statična poročila zbornic. Shoda so se udeležile skoro Nevarna žuželjka se razvija po Afriki. Njeno latinsko Vse zbornice; ljubljansko zbornico je zastopal njen tajnik gosp. ime je sacropsylla penetrans. Ta žuželjka je zajedavka in njena ces. svetnik Ivan Murnik. komaj milimeter dolga babica leže jajČica pod kožo ljudem in živalim, zlasti na nogah pod prsti. Ko se izležejo iz jajčic ličinke, noge grozno otečejo in včasih celo prsti odpadejo. Tudi veliko ljudij pomrje vsled tega, ker se z gnojenjem kri za-strupi. Napada tudi opice, pse, prašiče in ptice. V Afriki pred 20 leti ta žuželjka še ni bila znana, a sedaj se je pa že raz-širila do velicih jezer. Leta 1872. je zanesena s portugalske Gvineje iz Amerike. V Srednji Ameriki je bil ta nevařen mrčes že znan za časa prihoda Spanjcev v Acneriko. 11 Javni ljudski shod priredi „Narodna stranka v nedeljo dne 30. junija t ob uri popoludne v próstorih g. Jos. Žnidaršiča po domače Žurga v Starem trgu pri Loži. Vspored: 1.) Splošni politični položaj. 2.) Poročilo o delovanji deželnega zbora. 3 ) Narodno-gospodarske težnj slovenskega naroda. 4.) Program narodne stranke. 5 ) Posamezni nasveti in vprašanja. Petindvajsetletnico svojega obstanka, katero bi bilo imelo prostovoljno gasilno društvo v Ljubljani letos prazno- Mi 4t : W9M Novice. € s» g» Osobne vesti. Deželni odbor kranjski je imenoval c. kr. inženirja g. Jos. Žužka stavbinskim adjunktom pri dež. odboru. — Sodni pristav v Ilirski Bistrici gosp. Rudolf Tho-man, je imenovan pristavom pri deželnem sodiŠči v Ljubljani, avskultant g. Henrik Stepančič je imenovan sodnim pristavom v Ilirski Bistrici, avskultant gosp. Fran Peterlin sodnim pristavom v Črnomlji, sodni pristav v črnomlji ;gosp. Ivan Po-gačnik, je premeščen v Vipavo, iz službenih ozirov pa dode-ljen sodišču v Krškem. — Začasni zdravniški vladni koncipist vati, praznovali bodo zaradi izvanrednih raziner, prihodnjo leto so letos, Novo gasilno društvo snujejo v Eibnici na Dolenjskem. Vojaška bolnica in preskrbovalni magacin v Ljubljani. Kar je vsak Ljubljančan to-li želel, se bo zgodilo ; vojaška bolnica in preskrbovalni magacin se premesti iz sedanjega prostora. Vojni minister se je namreč v avstrijski delegaciji naravnost izrekel, da sedanjega prostora neče več rabiti za bolnico in magacin, temveč, da ga prepusti mestni obciai, od katere pa ne bode tirjal nič druzega, kakor primeren in zadosten stavbeni prostor, na kakem drugem kraji: mesta. y Logatci dr. Ant. Pregel, je imenovan definitivnim c. kr. Potres in nevihte. Iz Sent Vida na Vipavskem se piše v „Edinosti". Dne 10. t. m. stresla se je bila zemlja po vipavski okr. zdravnikom v Logatci. Deželni zbor kranjski se ne snide julija meseca na izvanredno zasedanje, temveč po zasedanji državnega zbora meseca avgusta na redno zasedanje, pri katerem se rešijo razun potresnih zadev tudi razne tekoče stvari, tako na pr. * 4 proračun za 1. 1896. Podžupanom ljubljanskim je mestni zbor v svoji ta potres napravil nobene; postal je pa v St. Vidu zadnji seji izvolii dosedanjega podžupana gosp. dr. Karol vitez zanimiv in znamenit. Drugod čulo se Bleiweis-Trsteniškega. dolini sploh, a posebno pa še v St. Vidu. Škode ni Andrej Praprotnik. Umrl je dne 25, junija v jutro po dolgi bolezni umirovljeni ravnatelj prve mestne deške soie v Ljubljani, g. Andrej Praprotnik v 68. letu njegove starosti. Vrlemu šolniku, vzornému narodnjaku in marljivemu pi-satelju in pesniku bodi blag spomin mej nami! par rahHh sunkov in tudi v St. Vidu ni bilo to drugače razen v hiši g. F. Vrtovca. Zdi se, kakor da si je ona si- V- ^ > lovita podzemeljska moč tukaj baš in samo to hišo za svoje orgije odbrala, kajti samo dne 10. junija bilo je čuti v nj ej nad 60 sunkov, rahlejih in močnejihs 260 trajajočih ód 5—32 sekund. To se je ponavljalo dne 11., 12., 13. in 14. t. m. Vsaki dan bilo je po 40—80 sunkov, a najjači so bili dne 11. t. m. Na to se je zemlja nekoliko umirila do 20. t. m. Včeraj so se pa šunki ponovili in danes se ta „špasu nadaljuje. Šunki ponavljajo se vsak trenutek, in jih prebivalci hiše že sploh več ne štejejo. Zanimiv je ta potres po svojem ozkem obsegu, a še zanimiveji so njegovi pojavi. Kakor rečeno, je že to čudno, da si je samo jedno hišo, a še zanimiveje je to, da se pri redkih sunkih ne stresa cela hiša najedenkrat, nego le po jeden del. Sedaj se na pr. strese prodajalnica, da se vse ziblje in raz štalažo pada, dočim se v sosednjih pritličnih prostorih, kakor tudi v onih nad prodajalnico potres čisto nič ne čuti; sedaj se zopet čuje močen sunek pod zemljo, kakor da je kedo iz topa streljal in kmalu za tem se gornji prostori in zlasti kašča silno zazibljejo. In tako se to vedno menja in izpreminja. Nekateri šunki so slabi, drugi močneji po 5—10—16 sekund, dcčim se najjači menjajo mej 20—32 sekund. Misliti si more vsakdo, da je vsled tega hiša hudo poškodovana. Zidovje je od zunaj in znotraj, vzlasti pa na kašči hudo razpokano in razbokano. Ljudje se sploh čudijo, kako more biti družina g. Vrtovca tako pogumna, da še v tej hiši stanuje. S početka ni nikdo verovati hotel, a pozneje je došlo mnogo odlične vi-pavske gospode na lice mesta, prepričat o tem zani-mivem in nevarnem potresu. Jaz sam pišem te vrstice na lici mesta, dočim se hiša vsaki trenotek nad in pod menoj zaziblje, da v podstrešji grmi in ječi. Stvar je vredna, da bi jo přišel opazovat kak strokovnjak od bliže; vredna je pa tudi, da bi pristojna oblast dala pregledati škodo po izvedencih in zlasti tudi to, da-li je v hiši sploh varno stanovati z ozirom na že nastala poškodovanja zidovja in vedno ponavljajoče se šunke. Županstvo je bilo brzojavno obvestilo okr. gla-varstvo, potem ko sta se gg. župan in tajnik pošteno navžila strahu v tej hiši. Toda okr. glavarstvo dokazalo je tudi pri tej priliki, da je v naši državi tudi o potresih najmerodajneši in najzanesljivejši poročevalec — žandarm, kojega je bilo odredilo, da potres bliže opazuje in o njem poroča. In ker so bili slučajno izostali šunki baš oni kratki čas, ko se je orožnik v hiši mudil, bilo je gotovo tudi poročilo brez sunkov. In s tem bila je stvar temeljito in korenito rešena po instancah. Ni pa rešena pri potresu samem, kajti ta še sedaj jače pojavlja in zahteva, da se pristojna oblastva še jedenkrát in temeljiteje ž njim bavijo, kar bi tudi g. Vrtovcu ne škodilo, kajti o tolikih smnkih je zidovje cele hiše rušeno in omajeno. Po drugem poročilu iz Št. Vida je dne 23. t. m. zvečer morala požarna bramba deložirati vse iz Vrtov-čeve hiše, ker se [je bati, da se podere. Ljudij se je polotil velik strah. Prebivalci bežali so v odda- ljene hiše in vasi. Drugi dan so se pa vendar že vrnili. Potres v tej hiši je od 10. t. m. trajal pet dni skoro neprenehoma. Okna so sklepetale, svetilnice so se gibale, slišalo se je podzemeljsko bobnenje. Potem je bil potres za nekaj dnij ponehal, 20. dne t. m. se je pa zopet začel še hujše kot poprej. V hiši se čuti nekak žveplen duh. Morda na tem mestu izbruhne žveplen vrelec. Bati se je vsekako za Vrtovčevo in sosedne hiše. Strela je dne 16. t. m. ubila v Dvoru pri Radišah na Koroškem neko 19letno deklo in 60letno sestra gospodarjevo, ki sta pri odprtem oknu šivali. Obe sta bili na mah mrtvi. Mali fant je bil malo poprej sple-zal skozi okno in s tem odšel nesreči. Strela je hudo poškodovala hišo. Dne 18. t. m. je ob polu treh popoludne bil precej močen potres v Murzzuschlagu na Gorenjem Štajarskem. Okna so sklefetale. Prebivalci so prestrašeni bežali iz hiš. Ta potres se je močno tudi čutil v Kapellenu. Po noči od 20. do 21. junija so v Reichenau, v Schneebergu, Gloggnitzu, Semerniku, Langenwangu, Neubergu, Veutschu in še v nekaterih drugih krajib na Gorenjem Štajarskem čutili močen potres me) strašno nevihto. Ljudje so prestrašeni bežali na prosto. V Gloggnitzu je strela udarila v sodnje poslopje in je močno poškodovalo. Naliv je bil v dveh krajih močno poškodoval železnico in promet ustavil za tri ure. V Míirzthalu je voda tudi napravila mnogo škode. Na več krajih je poškodovala železnico. Dne 20 junija je bila huda ura v raznih krajih na Českem. V Staňkovu in Hradzenu na Českem je bil utr-gal se oblak. Voda se je zajezila pri železniškem nasipu in potem se udrla v vas Hradzen. kjer je podrla vse hiše. Po polji je vse uničila. Voda Radbuza je nesla hišno opravo, gospodarsko orodje, debela bruna in množino sena, ki ga je pobrala po travnikih. Prebivalci blizu reke pobegnili so iz svojih stanovanj. V Hradzenu je tudi več ljudij utonilo, ker niso imeli časa bežati. Mnogo živine je poginilo. Po vasi je nastopila voda, kakor bi bilo jezero. V Roticanu na Českem je voda poplavila obe predmesti. Ravno tako so imeli povodenj v Batovici7 Savestinu in v Breznichopu je voda podrla jedno hišo. V Březovi pri Žebráku na Češkem je mej nevihto šla toča. Na okrajni cesti so utonili trije ljudje. Take povodnji tukaj ni bilo od 1872. leta. Mostove je vse podrlo. Travnike je zasulo s peskom. Střela-je udarila v šolsko poslopje in učitelja in več otrok omamila. - V Bzovi je toča pobila vse šipe, v Stroupci je pretrgalo jezove, v Hředlem je voda odnesla neka hišico. 261 Tarnopolu v Galiciji je šla dne 21. t. m. toča debela kot golobja jajca. Ta dan je bila tudi huda nevihta v Budimpešti na Ogerskem. Střela je udarila v neko vilo, nekaj od mesta, v kateri biva po letu nemški generalni konzul princ Ratiboř s svojo rodbino. Poslopje je jelo goreti. sreči so se še ljudje řešili. Vila je popolnoma pogorela. Budimpešti je na ulici jednega člověka ubila. kova Samomor. Na Dunaji se je ustřelila 281etna hišni hči Marija Schreiber z em Bila je že ro- ča3a precej nervozna. Povod ternu je bilo mnogo čitanje manov. Veèkrat je prej rekla, da jej ni več mogoče živeti samomoru jo je še to posebno vspodbudilo, ker se je umorila tudi jedna njena prijateljica. Pogorelo mesto. V Rusij pog ves židovski del meáta Opatov. 2500 ljudij je brez strehe, Revščina je velikánská Zavratni umor. V Lampatstáttenu na Štajarskem je nekdo blizu njegove hiše ubil kočarja s sekiro Ubil bi bil Eksplozija. V Aviglianu je v tovarni za bombe in Nesreća pri bojih z biki. V Madridu je bil te dni znamenit boj z biki. Pri tom boji je pa jeden bik zna- menitoga borilca Renverteja silno nevarno poškodoval Vrgel ga je najprej na tla, potem pa odnesel na rogovih. Vsi so mislili da borilec že zgublj kar se bik mrtev zgrudi Borilec je na to us'al in odšel, češ, da ni nič V stranski sobi je pa zgrudil se na tla. Prejel je še sv. zakramente in odnesli so ga v njegovo stanovanje, kjer je umri. V tem se je pa borba z biki nadaljevala Zavratni umor. Kmet Kojo Radosević v Srbski Kapeli na Hrvatskem je dolgo živel na veri z Milico Rohić Zadnji čas se ga je naveličala Milica in najela kmeta Popo- V se kočarj ženo pa mu je ušla v hišo Ker se je zgodi! granate bila nastala eksplozija. Šest delavcev je ubilo, jednega napad pa po škodovalo. $ Člověka so že padovalca ž iprli ci poznala Jednega sumljivega Mlad samomorilec 3 letni Meichen v Frau Jflb staudenu na Štajarskem se je umořil Iztiran iz Avstrije. Iz Avstrije so iztirali itali- janskega Časnikarja Donatij dentovskih li; deloval pri raznih ire- tih T Dobra reklama. Gledališki ravnatelj Rizzolo v je bil znanil nekega dne, da se bode igrala igra, ki ni za mlade dame in se zatorej očetj matere svare, da naj ne pripeljejo hČera seboj. Zvecer je bilo sicer navadno prazno gledališče napolnj-no. HČere so res morale ostati doma, a očetj in matere so pa vsi hiteli v gledališče viča, naj ga ubije. Obljubila mu je za to 100 gld Popovič je RadoseviČa v gozdu poČakal in ga zavratno udaril s kolom, -da je čez 10 ur umri. Morilca in lepo Milico so že zaprli in izročili sodišču v Belovaru Ponesrečen turist. Blizu Pattenkirchena na Ba-varskem je neki severnonemški turist se prekucnil Čez neko gorsko počevje in bil takoj mrtev. Moj sin, 13 let star, je bili vže več časa božja-sten. Vsi zdravniki so rekli, da ni nobene pomoči več. Slednjič se obrnem do gospoda dr. Volbeding-a, Strašen samomor. Blizu Miramara pri Trstu se homeopatičnega zdravnika v Dusseldorfu, Konigsalle, je umořil neki Blasio iz Vidma v Italiji. Vlegel se je bil na kateri je mojega sina z notranjimi zdravili v teku železniški tir. Lokomotiva mu je bila odtrgala glavo. i Sestnajst blaznecev. Dne 22. t. m. so na Du- naji v občno bolnico pripeljali 16 blaznecev. Toliko jih do-sedaj še nikdar niso pripeljali v jednem dnevu Velik požar v Rimu. V Rimu so te dni pogorela poslopja tramvajske družbe. 50 konj je poginilo. Goreti je začelo na treh krajih. Sodi se, da je bilo zažgano. Nekaj sum- oseb so zaprli. Eksplozija .menilita. Na otoku Saint Michelu je v tovarni menilita bila nastala nevarna eksplozija. D?e delarni je razrušilo Stirje delavci so poškodovani. Drugi so ubežali, ko so opazili, da se je po neprevidoma razbelil neki Pomorščaki so pogasili ogenj. Umor in samomor. Grašcinski oskrbnik Adam Sviderski v Silistrovi v Galiciji je našel na vaškem travniku kotel. kmetico Franciško Kolac, je kosila seno. Brez povoda jo je udaril z bičem Ona ga je zaradi tega jela zmerjati. On je pa potegnil revolver in jo ustřelil. Domov přišedši je pa sam sebe , astrupil Eksplozija kotla na ladiji. Na ameriški križarici ^Kolumbia1' je v Kielu razletel se kotel Dve osebi sta težko, dve lahko ranjeni Umor žene. V Berolinu je lakirar Kiïlle vrgel i leta tako ozdravil, da je zdaj popolnoma zdrav in lahko zopet šolo obiskuje. Zato izjavim gosp. dr. Vol-beding-u mojo srčno zahvalo. Fran Kalehrt i Diusburg, Hochfeld. Wanheimerstrasse rake! ravno ulovene, skakoče žive, dobro uložene, razpošiljajo 100 75 55 se poštnine in zaboja prosto: 120 kom. lepih namiznih rakov za 80 velikih namiznih rakov za 3 gld. 3 kr 50 60 velikanov rakov z 2 mastnima ščipalni- cama za 4 40 32 35 kom. I. solo velikane rake izbrane živali od 15 cm višje za .............5 gld. 50 kr. — #>#> Za sprejem sJcaJcoče-živih rakov se jamči. svojo mlado žrno iz četrtega nadstropja na ulico. Dezertacija v nemški vojni. Od nemškega 40 jamčeno pol-trebušno f. f. razločeno, svetio beio pešpolka, katerega so bili nedavno přestavili iz Kolonje v ravno tako nerazločeno Ahen, je v poslednjih treh mesecih 29 vojakov pobegnilo. Smrt na gledališkem odru. V Pyrmontu gledališci v mej predstavo gledališko igralko Klaro Schrader- trebušno svetio belo nad vse lepo za en funt poštnine prosto pošilja: HENRIK 1 gld. 25 kr. 85 2 gld. 25 kr. Brehm zadela kap. Bila je t koj mrtva. Igra se je seveda pretrgala. Buczacz, Galicija. (5) Tržne cene. V Ljubljani dne 15. junija 1895. Pšenica gld. 8 30 kr., 6 50 kr., ječmen gld gld. ajda gld. leča gld. 11 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr oves gld kr kr., proso gld. 7* — kr., turšica gld. 8*20 kr., kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11* kr. Loterijske srećke. V Linču dne 22. iuniia t 36 89 26 2, 90 V Trstu dne 22. junija t. 1.: 6, 36, 41, 78, 18 V Pragi dne 26. junija t. 23, 66, 61, 32, 25 M priporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani zagotovljeno skakoče in živo doposlane vsak svežo vjete azpošilja poštna torbica franko proti povzetji in colnine prosto: komad, velikanov rakov, solo »Kupuj trgovci, pravi star pregovor. branjevci lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako velika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žin blaga kateri gotov denar naposled kiipovalcu drugih prednosti nizke stroške, korist. 100 rakov juho HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. y V?' carojM tiwr; A rt* Ki \ik srni IN VJs Ittautí* Maiz4CaflfBe-FaùrfeE0 <ť w ■ •"V j p JàVfïM Si' li.^ rv> m )4)?i - >> s jfc Po or! Svarilo! Varujte bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkažeijni ljudje vedno ponarejajo Kathreinerj da kavo, zato ne jemlj izvirne zavoj dru gi h bele napisom Kathreoner". Kathreiner-Kneippova slaona kava edina zdrava in okusna primes bobovi kavi, natorni pridelek celih zrnih ; vsaka škodljiva primes izklj učena. Micnl vzorci zasebnim kupovaloem zastonj In franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nlkdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega in tirol- skega lodna gospe gospode cenah, tudi 20kratno združenje blago, potni pledi izvirnih tovarniških more dati. Peri I no Krojaške potrebšcine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vredmsti Va milijona goldinarjev Pošilja proti povzetju Svarilo: Agenti krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na nob ač in robo ne prodajem Odgovorni urednik : Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi liasledniki