Povodnji mož ^^^| il sem še otrok. Imel sern dobro babieo, ki mi je večkrat kaj leJQ^| pripovedo?ala. Kadar koli se je zmračilo. uioji roditelji niso t-ak^j p^H $ žgali iufii, nego 3e le tedaj, kadar je odzvomJo ,,Zdravo Marijo." A. mi4f^^| | z babico sva v tem sedela na kl.'ipi pri peiSi. Malo ne vsak večer 60 lgJH pripovedovali kako novo pripovedko, katero sem jaz z odprtimi ušeai po-H sluSal. Mnogo teh pripovedek hrauiui »e zdaj v spotninu, iu tii podam tadfl tebi, Ijuba rnladina. jedno toko o ,,poTodnjem rudži." Ako jo bodete čitattfl pazno iu se vam bode dopadla, hočem vain jib še več povedati. Evo vaaH pripovedke! H ,,Kacih deset rninut od bistre Save ležl prijetna vas Poljane. Tii so žirafiB roditelji, ki so imeli sina jedinca, po iuienn Blažka. Bil je v jed»Qajstem leblH STOJe d5be. Da-si je bil Blaižek drugaie priden deči-k, iaiel je vender tofl slabost, da sc je hodil po letu vsak daa kopat. Kailar se j» po p61udue Sb&fl kofičatat tak6j je šel s svojimi tovdriši proti 8avi. Naj bi bili njegOTi ro^| ditelji 3e tako ostro ž njim ravnali, donia bi ga ne bili raogli pridržati. H Otroci so imeli užč odloieiio nieato, kjer 80 se sinoli kopati; tii je bQ^H nainreč Sava ze!6 plitra. Ali Blažek se je ua tem kraji vselej z nejero]j|^| kopal. Cesto je norfieraje se dejal: ,,Tu se uaj labe kopljejo, a oe mi^| idimo raje tjii g6ri, k onej jiilsi, kjer je Sava bistrejSa iu bolj deroča." 4lH olroci so mu vselej z gi-oio iii s strabom odgovoriii: ,,Bog nas varuj ^H blizu ifci, kjer Sumi vrtiaec, ki ga suče — povodnji mož." Blažek jim 94^| te bescde ni nikoli Dtčesar dejal ter je vseloj pri njib ostal. Bilo je oecegl^l jako vroeega poletuega duu. Sotncti je pripekalo s tako silo, kakor bi hoteiolH iasnšiti vse potoke in sl\ideiice. $e\>6 jt bilo jusno \vakoT ribje ok6. Ati glej! ondu izza m(Klrih gora vzdigujejo so potagoiua teuino.sivi oblaki. Bilo je po piiludne ; nra v cerkvenem stolpu je odbila ravuu tri ; šola ae je kon-dala. Kakor Cebelni roj spustili so sa otroci vsak na avoj dom. Denea ni bito . niti jfidoega nazaj, da bi se zbrali iu S\i k Savi. Iioditelji so jim [irepoveddl^B ter jih opumntli. da se bliža buda ura. Tudi Blazku so rekli oče. da kmallH pride blisk in grom. Ali kaj je bilo denes z Blažkum P Ves dan je t|H nekako nsiiiiren, in zdaj ga je iK-kii skrivua iiio« vlokia k Savi. '^M Bridko mn je bilo, ko je sliSal očetove ostre Iji-sede, in debele aulzž ^H mu v 1 ij6 po lepem rude("ein lioi. ln ravuo denes mora iti. Oče otidejo ^H sobe in Jilažck jc bil sam v liiai. ^H Tiho se bliža k vratom, poč-asi jib odpr^ ter se ozira na okrog; a ni-kogar ni blizu. Zdaj smukne tilio iz biše iu teče skozi vas uaravnost k Savi. Kaj ga je vcuder tako gualo, tega niti sain znal ni; ali nekak skrfr^^H strah in neko oeznaao brepeajeaje čutil je v srojem srci. ^H Vedno je Se tekel. ' ^* Zdajci mu na uho pMi zamdlklo Sumenje doroče Save. Kak6 je to Su> melo, da ruu je pretresalo njegovo mlado telo. In pribeža! je v gost Ižs, ki se vije ob reki Savi. Skozi ta gozd žubori bister potok, izlivajoč se ? Sa?o. Deačs se ui brigal Blažek za vse te stvarf, nego hitel je neprestano. Listje nad njim je čudno zašuinevalo, kakor bi ga hotelo svariti: „Vroi se, ¦ 99 trni se k Ijubim roditeljnm !" Potok mu je žubdrel: ,.Tfci po tem poti nazaj, Ja ne bode prepozno!"------- Ali njegoro uho je bilo glnho. Bližek ui videl. da so se nad gozdom abirali siTi oblaki, iz katerib je ŠTigal biisk za bliskom. Močneje m« je bflo šumenje Sive na nlio. Še nekaj korako? in videl je pred seboj zoaai vrtiaec. Sata je imela. kalno vodo ter je bila denes mnogo večja. Blažek je obstal pri jčlši ter je zrl 7 kalno vodo; gleda! je v grozno lumefi vrtinee ter je posluša! to zauiolklo šumenjp. Vlekel je aa uho ia zdelo se mu je, da sliši besede: ,,Ska, di, sam sem, sam!" reže porodnji mož. ,.Tebe sem att ve<*U^H videl, kadar si stal ob reki in gledal v vrtinec; ter sem si vedno želel, tebe^ pri sebi imcti. A dobro sem znal, da bodei denes prišel k nieni, ia jato I sem tako vesel!" I „1 če me res tako tel6 Ijubile, ostanem pri vas," reče vcselo Blažek; I ,,samo to bi rad znal aii nimate več sob kakor samo to jedino ? Hoji rodi- I telji domfi imajo dve; jedno večjo, drngo manjšo." M Fovoduji mož se mu nasmehne, rekoč: ,,Pojdi z menoj!" in peljal ja J dečka po dolgem hodu r dmgo sobo. jjfl BGlej, to je mojs srebrna soba" rede moi dečlcu, ki se je ves osapdfl oziral okolo, kajti v tej sobi je bilo vse od čistega srebri. Rad bi bil Blažefci v tej sobi ostal ali povodnji mož mu reče: nIdiva dalj«!" iti piišla sta v 1 sobo, kjer je biio vse od saiuega čistega zlata, ter se je tako blest^lo, kakor ¦ bi čJovek gledal v solnce. nTo je uioja zlata soba!" refie povodoji mož. I nTii naj ostanem/ prosi Blažek, nta se mi zel6 dopade. ^^H nLeliko ostaaeš" odgovori povodaji uiož ; nali poprej si moraš vse nu^^l stanovanje ogledati." To rekši peljal je Bla?.ka dalje iz te sobe. ^^H Duri v tretjo sobo se odpn5 io Blažek h\ se bil raalo ne zgruzil od Č^^H velicega začudenja, ako bi ga ne bil povodoji oiož držal za roko. ^^H ,,G]ej, to je moja zadoja, demaatova soba." ^^H Kako je Blažek vse to gledal! Sredi sobe je visela velika zala 3^^| tilnica, na katerej ni bilo sveč; mesto njili so bili sami veliki demauti, U^^B sobo razsvetljevali kakor uti.jsvitlejSa luč. ^^H V teua — ko je Bhižek V9e te lepote gledal — Sel je povodnji O^^| po sobi na nasprotno stran od dtirij. Ondu je pritisnil uoko čudno pero, ^^fl zagrinjalo, katerega Blažek poprej šn opazil ni bil, ker je inislil, da je t^M stena. vzdigne s« k viikn. ^H ,,PrisWpi bliže k meni!" reče Blažlra porodoji mož. Blažek pristopi inV vidi, da 3e ni konec demantove sobe. A v tem drngcui oddelku demautore *¦ sobe je bilo zopet nekaj še bolj eudnega. Skozi sobo je žnb^irel potofiek, eist I kakoi* najčistejdi kristali. H ,,Uniij ae s to vodo in sliSal bodeg, Seaar uisi Se nikoli sliaaJ I" Takti^B se Blažek uoiije. J^H Ali glej čmla! Na ubo mu je zdaj zadooelo neko nerazamno žubor&^^H potoka. I ii to tibotuo žuborenje se je izpremcnilo polagoma v tenko gam^H Ijanje in šepetanje Jreves. ^H Bolj in bolj je lilažek vlekel na nho! Ta skriTnosten šepot drevos S^M postujal tfiii luočnejši in se je izpremenil v lepo zvoačč glas slavca. ^^H Blaick je slišal iižii tolikokral slavca gostoloti io vender je bilo to gostoleiq^H stokrat lepje !------- "^H Ati čuj! čuj! To otožno gostolenje se je prelilo t glasove. v luile Clj^^H veške glasove! Eako krasna je ta peseu; s.ij to ni 6no šmnenje potoU^H niti Sep^t dreves, niti gostolenje slavčevo, nego U) so razumljivi tlovs^^H glasovi! Kako čaduu je bilo Blažku pri srci; on ni znal, da v tem, ko^^H čarobne glasove poslnša, mioevajo ure, dnevi, meseci; on vsega tega ^^H obfutil ui! — ^^H 101 In ti CloveSki glasovi so se polagoma zopet izpremenili v tiho žuborenje potoka. Blažek se pri vsem tetu niti ganil ui. PovodDJi mož ga vzdrami, rekoč: ,,Idiva zdaj, da umlo počineš, ti si truden/' Komaj se je deček plazil za možem, tako tesno mu je bilo pri srci. 1'red očmi se mu je naredila tema, da ni videl niti zlate niti srebrne sobe; sarno 6ni čarodejni glasovi so inu zveneli po ušesih. V prro soljo prišedši, spravi se Blažek takrfj v posteljo. Sladki spanec ga obide. l'ovodnji inož se tiho približa k dečkovej postelji. Ouda postoji ter otožno zre v spečega otroka; potem reče saiu v sebi: ,.Kako te Ijubim ! ali kaj! ti si pozenisko dete, in jaz te nfl morein vedno pri sebi Imeti. 0, uže zdaj čutim, da se ti kaialu doniotožje ogldsi v tfojili mladih prsih in ostavili uio tnora^ iu jaz bodem potiej zopet sain, sain, kakor sem bil do sih dob." Kakor demant se inu je zablesl^la soha v očesu in poeasi je otišel i/. sobe. A lilažck je saujal. Bil je zopet v demantovej sobi. Zagrinjalo so je vzdignilo samo o sebi io stopil je k potoku. Tu je poslužal zopet ^eo čarobno izpreminjavo uiilili glaaov. A zdaj se niu je zdelo vse drugaee, Se vse lepše in krasneje je bilo. Zdelo se rau je, da sliSi doniače glasovc. V ujegovej daši se vzdigne spomin n» ljubi domači dom. Presladko šumljanje ga je spominalo na <5ni mali potok, ki se vije skozi gozd ter se izliva v Savo; ta šepet se um je dozdeval šepčl doiuacega gozda, skozi katerega je užč tolikokrat tekai; m to žgolčnje je bilo žgolenje milih ptičiu v domačem logn. In kaj ti glasovi ? — Blažek je posltišal. Ali ai to <5ni ljnbezajiv glas, katevcga je toliko krati slišal k življenji V a,li ni to glas njoga pteinile m&- tere?-------Da, da, to je glas njega uiatere. — Blažek vleče Se bolj na uh6. Cal je besede: Dete nioje, dete mi]o, Ali v»uk uii tilio pravi: J&z ke lcliLem, a zam&n! Ni mi zuano, mati ne! Kam si vcndor se zgubito? Pojdi, pojdi tjakaj k Sari, Du te iščem nui! iu dao. Kikdo drug, k ooa ro. Izprašujem gozd gumeči, Sava mi je zaSomčia: Jf li on ne vd za te, „0 ne jukaj več britko, Vijrašara potok žubor^i. Bolgo vže ne boš trpdta, Vprašaui ljube ptiiice. Skoraj sin objel te bo." Fo teh besedah se Blažek zlradi ter gleda okolo sebe. nSkoraj sin objel te l»5 !u zvcn^lo mu je še vedno po u§68ih. A globoko v svojem srci je čutil nekaj, kar je malo poprej še spalo. Tsi blagi spomini na ljubo domovino so mu bili pred očmi. Žaloaten, in kako žalo3tea je bil zdaj Blažek. Še le r tem trenotku je spoznal, koliko bridkosti je napravil svojim roditeljem, ker je tako na tibem pobegnil od njih. Da! ta pesenca ga je gauila; v njej je sliSal mili glas sfoje žalujoče uiatere. Solzž so mu pritekle po rudečib lioih in globoko je vzdihuil: nMati, luati!" Ali matere »1 bilo tu. Mej vratmi se je prikazal povodnji moi Hiti^| je skočil Blažek iz postelje ter se oblekel. _JB nČndue sanje sem imel." reče Blažek. nSrojo raatcr sem sliSal, kif^H milo so me klicali io me povsod iskali." Za nokaj č&sa pa pristavi: »UbošŠ^I m&ti !u io solze mu oci za]ij<5. ^^H nrboga mati!" ponaTlja z omolklini glasonn povodnji niož. ^Znal sem, ¦ da pride to hreponenje, katerega ti jaz nisem mogel zamoriti." Blažek po-¦ gleda moža, ter vidi, da mož žaluje; potom vzdahne, rekw5: rDou)6v bi ra&fl k svojim ljubioi roditeljeui!" fl nDa, da," reče potodnji mož. jaz to nžč vem ; zakaj li jih niai pozabil? I Saj sem ti vse storil, da bi ostal pri nieni; še eel>5 kristalni potok, katereg^ I še nobeDo floveško oki ni videlo uiLi slišalo njega glasov, še celii ta ])oU)fcJ sem ti pokazal.u ^^| A zdaj je še tem močncje Blažkn otožoa pesen po uSesih zveo^^B in s solzami r očeh prosj, rekoii: QK materi bi rad, ki po meni tako zdi^H ,,Ne joči se nJ, deček moj Ijubi" re5e z mehkim glasom povodnji moi ,,5e denes boileš pri svojej Ijubej materi. — A kaj naj jaz poSnem brej tebe?" pristavil je moi tihotno ter objel dečka, poljiitiivši ga na DJegoH nežni lici. ,,Počakaj me malo, kmaln pridem!" to rekši otide. Za nekoliko trenotkov odprd se duri, povodnji mož stopi v sobo in refie; ,,Znam, da so tfoji roditelji nhogi; kadar prideS k njim, reci, da jih povodnji mož pozdravlja ter jim pošlje ta demant za to, da so mu pustili samo n&-koliko trenotkov uživati toli veliko srečo; kadar jim drago, naj ga prodadiS, da bodete živeli srečno." S temi besedami dd povodnji mož dečku jednega 6nih kdmenov, ki so se v demantovcj sohi tairo lepo hlsstčli. Nato stojjf, k skriiijici ter odpr& ozek predalček. Po vsej sobi sr je v tem hipu r&zlit& prijetna, oa?sm!jjTa Yen}&ra, Yi }e stttrfla BJažba trwJnp^a. Oma?nljen s&ie o* stol ter kmalu prav sladko zaapi. PovodDJi mož se mu približa, poljnbi ga ter lahno vzdigne na svoji roki. — — — — —------------— —----------— Ko lilažek oei odprS, bil je užS na obali SaTe. Plaho se ozira okola sebe, da-si mu je bilo vse zuano. Nagto plane k višku ter teče po poti sko^l gozd. Veselo ga jo gozd pozdravljal s svojim gepetom in potok s svojiia žuboržnjem. Zdajci ugleda pred seboj Ijubo vas. Vse je ondu ostalo, kakor je bUo poprej. Kako je hitel po vasi proti domaCej hiši! Glasao nm je srce bfla od velicega veaelja. Naglo je skočit preko doraaCega praga ter odprl liišiia vrata. Ondu pri velikej mizi je sedala njegota mali. Ni se ozrla, ko js Blažek odprl vrata, misleij, da je dekla; ko je pa Blažek vzkliknil: ,,Mati, moja dobra zlata inati!" ter jej padel na prsi, oj! takvat jej je strepetalo telč in hitro se je nanj ozrla. „0 Blažek, Blažek! je li res ?" in privzdignila je njega glavieo ter mu zrla v solzpo ok6. ,,Moj Bog! Blažek, ti si, in niiče drug!" ihtola je od veselja. Z goreCo Ijubeznijo ga je pritiskala na svoje raateriiio svce in gl poljubovala z nebeško sladkostjo. In jokala je sohi (istega veselja. „0, kako dolgo te nl bilo; denes jeH ravno leto in dan, odkar si se izgubil iz materiuega naiočja!" ,^fl 108 Ves osopel pogleda Blažek mater in rače: ,,Zdaj 5e le umejem, kaj so inenile starčeve besede: ,,Idiva zdaj, da malo počineš, ker si zeM truden!" Io kako bi ne bil trudea!-' Se le zdaj ga je roati i prašala, kje je bil tako dolgo; v gvojem prevelikem ^>Ijt ga poprej ni uteguUa vpraSati, niti jej je kaj Ucega oa um prišlo. V inraku so prislj tndi Blažkov ofe dom^v. Blažok jo jokal solze veselja. I uiii oietu je moral rse posedati, kako se inu je godilo pri povodnjem m6žL * * . Zopet 80 bili veseli Blažkovi roditelji; samo Blažek ni imel Cistega ve-in. Šnmefia Sava ga je vedno spominala na povodnjega moža. Neki dan ! ndajo Blažkor oče y ljližnje mesto ter ondu prodajo za drag denar de-iijatii, katerega je Blažek v dar dobil od povodojega moža. Hvojo staro faišo so kmalu poteni prodali in zapustili ?as Poljane pre-selivši se dalje od Save v vas, v katerej so živeli vsi do sive starosti veseli iii zadovoljni." To ja ptipoTedks, ki sem jo slišal od aroje babice. Jos. Freuensfeld