Tečaj XXXVI. narodne *** 9 Izhajajo vsako sredo po po pošti pa za poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 leto 4 gold. 60 kr., za pol gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold, 30 kr 9 Lj ubij ani sredo aprila 1878. Obseg: Dobra setev, dober pridelek. O Lefeldtovi sirarski mašini. našem cesarstvu. morj&. (Dalje.) 60 milijonov. Gospodarske novice. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske skušnje. Kmetijske, živinozdravske in podkovske šole v Novo slovansko Časništvo. Z globočine Govor prof. Greuterja v 7. javni seji Avstrijske delegacije o posojilu Gospodarske stvari zemlji bolje sponaša bolj zgodnja setev, v vlažni in mrzli zemlji pa pozneja setev. Dobra setev * dober pridelek. Kedaj naj se pa več ) kedaj pa manj semena vzame r^uiu, tudi je odvisno od podnebja, dobre ali sla-beje zemlje, od časa setve, od namena pridelka Vsak umen kmetovalec premišljuje, kako bi več in pa tudi od tega, kako se seje pridelka na svojem polji dosegel. Odgovor na to vprašanje je labak na prav obdelano zemljo pametno seje 9 ) in sicer ta. naj » suši dobro seme Semena več je potreba v mrzlih krajih ob več pri pozni setvi v jeseni in spomladi, težki, mokri in slabo pripravljenem zemljišču, več setve, kakor pa pri vlažno gorkem vremenu, več pri v e c Kdor dobro obdelane zemlje ne pripravi za na slabo pognojenem in ne čisto izoranem zemljišču > setev, tak trati seme. Dobro obdelana zemlja je pod- več pri zrnju nepopolnoma dozorelem in ne dobro ka-iaga dobremu pridelku, ako ne pritisne kaka vremen- ljivem ska uima. f mašino. več, če se seje z roko, kakor ce se seje z da tretji pa pametna setev o pravem času. Katero seme več praznih plaz ostane na njivi, kjer potem plevel Drugi pogoj dobrega pridelka pa je dobro seme Setev ne sme preredka biti, to je ne taka t « i • • m % m 9 » V J/ * V» T V UUI V> V* KJ Of • ^J^ WkVi V WV »x. V T UV ^/fcUU VyVMUV AJI^ « )* f * ^ » j VI Dobro seme je tisto, ki je popol- raste. Al tudi p r egos ta setev je napačna ) pa je dobro? noma zrelo, čegar zrno je veliko, težko in celo pa čisto brez plevela in zdravo. Naj se zato ne jemlje seme od rastlin, ki so komaj začele zoreti, pa 9 ako je taka, da je ena rastlina drugi na poti krepki rasti. Veliko ležeče naposled je tudi na tem, kako globoko se seme pri setvi v zemljo položi, kar mora pri- tudi ne od takih, katerih seme je pre zrelo (mrtvo, merno biti lastnosti s e m e n a, ali je namreč bolj t e ž k o srelo). Le dobro seme ima močno kal, taka kal pa, ko ali bolj lahko, da težje ali lože prerije zemljo začne gnati, potrebuje prvega živeža, kakor žival od začne kal poganjati. Cem bolj težko je seme 9 kedar tem matere: v zrnju iz moke in žlezca njegovega 9 do- kler koreninice dosti moči ne zadobe, v zemlji sami si živeža iskati. Zato so tudi manj dobra taka zrna , ki so pri^mlačvi poškodovana bila in niso cela. Ce je seme prezrelo, kali počasi in neenako, nekatere rastline iz njega so močne, nekatere pa jako slabotne. — Zarad semena je pa še dalje to opomniti da se vzame od takih rastlin, o katerih skušnje učijo da so primerne podnebju tistega kraja, kjer jib sejemo 9 lahko seme pa globokeje sme pod zemljo priti se zato mora bolj plitvo sejati. To so glavna pravila, katerih je treba se držati, da kmetovalec pridela, kar največ je mogoče na svoji zemlji. 9 9 Lefeldtovi sirarski mašini. Ker so „Novice" v predzadnjem listu o Lefeldtovi Izprva dobro seme pa se spridi in kaljivost zgubi, novi iznajdbi govorile, dovoljujem si jaz tudi o tem be 3e ni dosti posušeno ali če je v mokrotnem kraji hranjeno sedico spregovoriti. Akoravno že stara reč, utegne ven- bilo, da se je na kupu zgrelo in oprhnilo, ali dar marsikomu nova biti, pa tudi koristna. pa 9 če je preveč posušeno bilo, na priliko 9 na vroči Da ni nobena posebnost, koj iz mleka izpod peči, ali če se ga molji lotijo in mu moko snedo. Gledati je pri setvi tudi na pravi čas in ugodno krave surovega masla delati 9 mi skušnja popolnem potrdila, in se Je večkratna tako, da ne smetana vreme ob setvi. Cas mora biti primeren rastlini, ampak brž surovo maslo, pa to še posebno katero fcočemo pridelati, — primeren podnebj u, o ka- 99 fino 9 11 Dela ni druzega kot to, da koj ko se krava pomolze terem ima rastlina rasti, in pa zemlji, kjer jo sejemo. (ali več krav) se v navadno pinjo vlije mleko in meša Star pregovor je že: „o pravem času sejano, tako kakor smetana. Ce ni premrzlo, je v pol ure go-je na pol gnojeno." Za navadna naša žita velja tovo od mleka odločeno surovo maslo, katero prekosi to, da se sejejo v suhem, pa vendar ne presuhem 9 a tudi ne pri mokrem in mrzlem vremenu; — za jesensko setev je zgodnja setev, posebno pšenici, tem- vsako drugo iz smetane narejeno, ki je posebno dobro koj za vžiti; — potem, ko se mleko kisa, se še nekoliko smetane na vrhu nabere, ki pa nima toliko masla v bolj potrebna, Čembolj je zemlja vlažna, mrzla ali malo sebi. Vsakako se pa na ta način precej več masla pri- rodovitna ) pri spomladanski setvi se na suhi dela, kakor če se po navadi z mlekom ravnd. 106 Vaega priporočila vredno je tako ravnati tam, kjer množi izvožnja Ruske goveje živine v taje dežele. Tako ljudčm maslo največi dohodek daje in da imajo čas s na priliko, se je je od leta 1850—1860. vsako leto pro tem se ukvarjati. * " Janez Borštnik. dalo za najmanj milij rub I j 1869 milij in leta 1875/6 za 12 milijo leta ubij ze za Cena te klavne živine se po različnih plemenih spreminj Kmetijske, živinozdravske in podkovske šole 40 do 80 goldinarjev. Prod4 se pa Ruske govej Vi y # • i p J i i J A J • • J od živine našem cesarstvu. H kmetijskim šolam > v novanim, je dostaviti še sledeče adnjem našem listu ime- pa v druge dežele v Nemčijo 45 odstotkov, v Avstrijo 43 odstotkov v Turčijo in Rumunijo 11 odstotkov, f Suroveg m se Na Slezkem. izvozi vsako leto okoli 6 milij funtov po takem veliko živeža daje Avstrij odstotek iz Rusije Rusij a Deželna kmetijska šola v Kotzobendzu poleg Tičina i nemška f dveletna j šola za strežnike sad- nih vrtov v Oberhermsdorfu t nemška } šola za sirarstvo v Oberhermsdorfu traja nekoliko tednov. } enoletna; nemška, Na Gališkem. Kmetijska šola v Crnihovema poljskim uč- j deželna kmetijska šola v vrt nim jezikom , štiriletna Dubia ni h s poljskim učnim jezikom, dveletna, tu narska šola v Crnihovem s poljskim učnim jezikom dveletna; 4) šola za odgojo vrtnarjev vLevovu s t štiriletna; 5^ vrtnarska šola v Le- Zivo aPno tako požrešno srka mokroto iz žita, da se r, / . / - i i v f v • « ir • v*i i p o I ja k im' j e zi kom vovu s poljskim in nemškim učnim jezikom, dveletna; šola za predivstvo v Grodeku, poljska, devetme- tiospodarske skusnje. * Po mokroti zaduhlemu žitu se prežene duh po plesnjivosti, če se tako žito zmeša z ogeljnim pra- do h o m. Tako z ogljem zmešano naj ostane žito tedne na ne premrzlem pa tudi ne prevročem kraji tem pa oglje s čistilno mašino odloči. Duh po ples-nobi se s tem ravnanjem skor popolnoma odpravi. po * Kako posušiti v Žitnici mokro spravljeno žito f Skušnje učijo, pa tako: Okoli žita naj se postavi ž i ve ga apna v več korbah, ki se s papirjem pokrijejo. sečna. kmalu posuši, če je vreme suho. Ko je žito suho po stalo apno post). i ) razpade živo apno v prah in postane vgašeno ki se dA dobro porabiti za mešani gnoj (kom- Gospodarske novice. * Velika fabrika, v kateri napravljajo suha jajca, je v St. Luisu v Ameriki. Taka jajca se dadö vsak letni čas dobro ohraniti in se prodajajo križem svetä, ker tudi dobra ostaneio. če se vozijo dolgo časa na la- Podučne stvari Varčnosti, varčnosti je treba pri gospodarstvu! Bolj obvara kot nemara u je dober slo- dijah po morji. ^ Napravlja pa ta fabrika suha jajca vensk pregovor; pa resničen je tudi nemšk pregovor tako-le: Vsako jajce ogledajo najprej pri luči ali — je „Majvai uiuiao u vaiuvati, guiuiuai ao oauj vaiujo dobro; če je, ga vržejo v velik kotel, da se lupine ubi- In res imamo skušinj na kupe, da je marsikdo z majb krajcar moraš ti varovati, goldi se sam varuje JeJ° Neka (centrifugalna) mašina loči beljak od ru- nim premoženjem začel , pa je po menjaka enako tako, kakor centrifugalna mašina iz sa- nosti) v poznejih letih premožen gospoda tovja meče strd. Beljak zmešan z rumenjakom potem j0 čnosti (šp postal ) ker po posebnem načinu poaušč v prah, ki je enak slad- škodovala, zgubila itd gledal na vsako reč, da se ni nepotrebno tratila, po korjevi moki, in v zabojih na prodaj gio. uoui, o .rtevniae ijuui sicer pogosioma susimo govori kimi suhimi jajci napravljene, so tako okusne, kakor kaj bom šparal, vsaj se ne izplača, pri krajcarj gre Jedi s ta- Revniše ljudi sicer pogostoma rati; ali imam ta če bi bile narejene iz frišnih. Kedar so jajca med tom najbolji kup, jih ta fabrika podela vsak dan 100 reva ostane reva. do 120.000. mo govoriti : „e, n spa- a par krajcarjev ali ne, je pač eno 7 Tudi na Angleškem in Nemškem bo že začeli skušnje delati z napravo suhih jajc Ta ugovor pa ni po vse reaničen, ker dokaj skušinj kaže, da iz začetkom revni ljudje so postali po * Koliko goveje živine Rusija prodd v tuje dežele, varčnem gospodarstvu premožni, čeravno niso nič po se razvidi iz poročil statističnega centralnega komiteta dedovali, nič vkradli, nič v loteriji zadeli, nobenega v Petrogradu. Na Ruskem pravi to poročilo je blizo 29 milijonov glav goveje živine; poprek se na 100 prebivalcev šteje 37 goved. V južnih krajih Ru- 9) šaca" ne izkopali. Naj neverni Tomaži, da se z varčnostjo nič doseči ne dd pogledajo to-le tablico, pa bodo videli, kako sije pa je goved še veliko več. Vsako leto več se iz vinarja in krajcarja naraščajo goldinarji. Kako se prihranjeno množi na obresti (činže) po 5 od 10 naloženo v preteku vec let: vsak dan hrani: vinar krajcarja krajcar gros . . še8tica . . goldinarja goldinar letu gold. letih gold. 1008 2016 letih gold. 229 2298 4590 letih gold. 3938 7876 letih gold. 1206 6034 12069 letih letih gold. 290 1742 8710 17420 gold. HO 202 404 1215 2422 12120 24255 letih gold. I 367 26 2204 4409 22045 44091 t 107 Novo slovansko easništvo. * öe se mi posreči s pomočjo teh 2000 gold, pridobiti jo, jih z veseljem žrtvujem; če jih pa zastonj žrtvujem, no 91 J«U mm Tvavijvui mtlUJUUI j \J\J J1U po AMOlVUj Al llT UJCiil, JU V/ Revue Slave seule Publication Periodique en potem sem tam, kjer zdaj, in bi tudi ne maral za-nje se ßagjiik, ki začne 1. maja Le na ta način si morem Emo priboriti, s svojo službo maja Langue Frangaiseu imenuje izhajati v Varšavi pod vrednistvom A. de Fontaina in bode obsegal ne k niiževnost, znanosti in umetnosti slo- ) to sem že spoznal, kajti predno bi jaz postal sod vanskih dežel. Izhajal bo 1, in 15. dan vsacega meseca po 7 V. nijsk svetovalec, star bi bil vsaj že 60 let. a pol v osmini, v Občudovajoč to odločnost mu po kratkem razgo-6 zvezkih na leto s 24 slikami, voru o nekaterih drugih potrebnih drobnostih oblju-Namen tega časnika je medsobno vzpoznavanje slovan bim preskrbeti mu, česar potrebuje, posebno pa od-skih narodov. — Naročnina celoletna (na tri mesece pust za nedoločen čas, da bi, če bi se vrnil brez Spit-razmerjena) znaša 30 gold, na leto in se pošilja na ad- lerja in vkradenega denarja, lahko zopet pri nas na- ——. gue Marszalkowska N. 27 b" ministracijo: pa se pošiljajo: „Rue Hoža Nr. a » dopisi Cilj in konec tega lista je koristen, da se svet seznani s Slovanstvom, važnim faktorjem Evropejskim; al težava je ta, da francoski ne zd& vsak Slovan pisati, in da tudi ne razume vsak Francoskega jezika. Vredništvo bode tedaj moralo dopise in članke prestavljati v Francoski jezik. stopil službo. „Tega mi ni treba" „vrnil se bom ž njim ali pa mi odgovori odločno nikoli." kah menu Izrekši to odide. Drugi dan ima vsa pisma v ro-, katera bi mu utegnila služiti pri njegovem na-, in odrine, pustivši mi pismo za Emo b prošnjo, * « vicü^v. t jui^^«™. jv-.o. naj bi jaz skusil ga spraviti jej v roke, > 9 drugimi drobnostmi. Izhajal bode dvakrat na mesec po eni poli. Vrednik mu bode Luka Zore, naročnina spici Em i ono pismo. Imel sem pri Kiparju celoletna za vso Avstro ogersko državo gold. nekaj Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Alčšovec. Iz globočine morja. (Dalje.) Gospod svetovalec", prične na to Dolar resnobno opraviti, al ker je bil ravno po kratkem poslu z doma šel, me prosi hčerka (memo rečeno res krasna deklica), naj malo potrpim, in ostane pri meni v sobi, izgovarjajo se, da mati še ni popolnoma napravljena. To mi je bila najlepša prilika oddati ji pismice, katero sem bil, nadjaje se take prilike, sabo vzel. Prebere ga, po- stane bleda in omahne, a z vso močjo se premagujoč me pogleda v obraz in reče: Vam je znano, kar je v tem pismu?" Ne! Oddam ga, kakor sem ga prejel od gospoda 99 9) in in slovesno 99 vse to sem tudi jaz premislil 9 tedaj iz Zato a vaših ust nisem pričakoval drugačnega odgovora, mi pa vaše pojasnilo nikakor ne omaja trdnega sklepa Kakega sklepa?" vprašam jaz zavzet. Iti za hudodelnikom in ga prignati z vkradenim 9) 19 Dolarja. Zopet nekoliko omahuje, pogleda pismo vnovič iz prs ji izbuhnejo besede: „Revež! Meni se žrtvuje!" Al brž, ko da bi se bala, da je izdala kako skrivnost, me zopet plašno pogleda in reče: „Vi ne veste upati vam smem že vse za- a 9) Vse 9 vse vem, gospica a hitim jaz z besedo denarjem vred, kar ga bo še imel, nazaj." na pomoč, ko vidim, da je deviško čutje njeno v za- a 99 99 Vi še upate kaj << tacega?" se jaz se bolj čudim. dregi; j> on sam mi je vse razodel, izvzemši to 9 kar 9 Upam in nadjam se, da se mi bo to tudi posre-odgovori z odločno resnobnostjo. „K vam sem potrebnih pooblastil. s katerimi se mi J0 » eilo prišel prosit bo pri vnanjih uradih mogoče skazati, kaj sem in Če bo treba kake sodnijske ali policijske pomoči, da jo bom lahko dobil. Druzega v pismu, predno je odšel v Ameriko po vas, gospica Kajti le goreča in strastna ljubezen do vas ga je na- a razložim vse, kar sem vedel , ona pa mi ne prosim nič." 91 Druzega nič?' rečem jaz Čedalje bolj strmeč. pot je dolga in draga." Zadnjo besedo potila tje. Potem pokaže pismo, čegar. konec je bil: „Čakaj me dve leti, če me ljubiš. Po tem Času pa, če me ne bo, daruj mi solzico, kajti potem me ne bo „Premislite, posebno povdarim. „Vi menite, da smehljaje se, „in mislite: kje ga tikant, vzel!" več na svetu! Vendar ne žaluj, ampak upaj Ta hip zašumi v bližnji sobi ženska obleka upaj me bo stalo veliko denarja", reče bom jaz > ubog prak- fiebi 99 99 Skoro mislim tako". Toda > gospica skrije pismo in mati vstopi brž po tem: gospica pa odide pogledavši me milo, kakor da bi hotela proda naj molčim. Ubogo dete! Molčal sem, a kedar sem po naključji siti 9 S tem sem, hvala Bogu 9 preskrbljen. Tu pri imam nekaj čez 2000 gold. Res je to vse moje zadnje premoženje, ker se mi je posrečilo iztirjati nek po očetu mi zapuščeni dolg. Ta znesek so oče že zbrisali, ker niso imeli nobenih dokazov v rokah; dolžno pismo se je bilo namreč zgubilo. Jaz pa sem ga po sreči našel in tako sem iztirjal dolg z lOletnimi obresti vred. p H Wm ■ B HMp Ali ne ravnate neprevidno, da mislite ta po sreči kje naletel na njo , me je iskalo njeno oko , da bi iz njega UI Alu , naj «u ana \j . n juu ji uiotui uivgv« u (med njimi samih 150.000 Cehov), je zdaj 24, in to „Slov. pjevačko družtvo", 4. Društvo „Včela", 5. „Slovanska beseda" , 3. Dunajski „slovanski sokol", 9 108 „Komensky", 6. „Pokrok", 7. „Slavoj", 8. „Omladina",, 9. „Slovan", 10. „Zaboj", 11. „Žižka", 12. „Lumir" 13. „Društvo sv. Metoda", 14. „Tyl". (Med temi je 11 zgolj čeških, 3 pa so večinom češki.) 15. „Sila" (Po-ljaci). Dijaških (študentovskih) društev je 9, in to po številu udov: 1. „Ceski akademički spolek", 2. „Ognjisko" (Poljaki), 3. „Slovenija", 4. „Velebit" (Hrvati), 5. „Zora" (Srbi), 6. „Osnova" (Rusi), 7. „Društvo hrvatskih tehnikov", 8. „Sič" (Malorusi), 9. „Ta-tran" (Slovaki). * Katoličanov v Bosni po šematizmu izdanem v Mostaru za 1877. leto je 135.000. To je precej velik razloček med tem poročilom in pa med poročilom Avstrijskega konzula Teodoroviča od leta 1873., po katerem je znašalo število katoličanov v Bosni 215.540. Tega števila ne dosežejo katoličani, če se tudi Herce-go vin s ki vračunajo, ker je teh po Mostarskem šematizmu 47.180. Potem bilo bi v Bosni in Hercegovini skupaj okoli 185.000 katoličanov. — Samostanov Frančiškanskih je v Bosni po imenovanem šematizmu 8, in sicer v Sutinsku, Fojnici, Kreševu, Livnu, Gučji gori, Plehanu, Tolisi in Pretričevcu. V teh samostanih je 84 mnihov, zunaj njih pa po farah 110. Politične stvari. Govor poslanca profesor Greuterja v 7. javni seji Avstrijske delegacije o posojilu 60 milijonov.") Gospoda moja! Morebiti se mi utegne očitati, da se drznem spregovoriti besedo o takošnem vprašanji, katero že mnogo let razpravljajo najbistrejše glave v Evropi. Al naj odkritosrčno rečem, da silen „respekt" pred Evropsko diplomacijo in nje modrostjo, katera je dandanes raztrosila po vsi Evropi „odprta vprašanja" in jo pokrila s podrtinami Evropskih ljudskih pravic, ni me odvračal, udeležiti se debate, in to tem manj, ker mi je pri tem tolažil znani rek: „da za to, da se pravično dela" (tedaj tudi prav govori), ni treba velike učenosti, da pa se brez nevarnosti dela krivica, zato je potreba mnogo jurističnega znanja". (Veselost.) Zatorej mislim, gospoda moja, da sem dokazal svoje opra-vičenje, udeležiti se razprave o vprašanji, katero danes imamo rešiti. Minister zunanjih zadev nam je dal zelö težak n&log, in, kakor sem videl, so vsled njega važnosti vsi gospodje govorniki udeležili se debate. Čemu neki ? Dejal nam je gospod minister: „gospoda moja! pre-iščite račun", — al zamolčal nam je mnogo morebiti najvažnejših faktorjev. Kako pa more kedö preiskavati račun, ako ne poznd faktorjev? Ravno zaradi tega je za nas težava, določno sklepati o zadevi, v kateri ne poznamo prejšnjih dogodkov, in prav ti so v politiki oni faktorji, s katerimi se računati mora. Al tudi tu nahajam neko oproščenje, in to mi daje zopet dobro *') V delegaciji Avstrijski, ki je razpravljala vprašanje: ali naj bi se ministru vnanjih oprav grofu Andrassy-u dovolilo zahtevanih 60 milijonov gold, ali ne, je bil govor Tirolskega poslanca slavnoznanega govornika monsig. Greuterja najtehtniši. Za pravice lojalnih Slovanov Avstrijskih, katere neprestano z nogami teptajo oholi nemčurji in magjaroni, se je v tem govoru tako čvrsto potegnil, da so koj po do-tični seji prišli mu čestitat Hrvaški delegati. Naj tudi mi Slovenci izrazimo pravičnemu Nemcu iskreno zahvalo s tem, da prestavimo celi njegov govor v slovenski jezik, da se izvč po vseh pokrajinah naše domovine. Vred. znani rek: „Slab mojster je, ki kaže na pol dovršeno delo, kajti tu se mnogokrat njegovo delo drugače obsoja, kakor bi se sodilo dovršeno." Po tej opombi se lotim zdaj jedra predloženega nam vprašanja. Ker pa mi ni ljubo, podajati se na političnem polji v boj , za katerega se ne čutim sposobnega, se ne dotiČem vprašanja: kaj naj bi minister zunanjih zadev v tem vprašanji bil storil, kaj pa opustil, kaj se ima zgoditi, in druzega več. A povdarjati hočem glasilo, važno, od kar stoji svet, in katero je tudi naj veča nasprotnica iztoku, Rusija, napisala si na svojo zastavo, s katero je pridobila zmag, da se jim čudi svet. To glasilo bodi predmet mojemu premišljevanju. Obžalujoč spoznavam, da priprave za to vojsko, katere bi ostrovidna vlada že pred leti bila morala izvršiti, niso bile take, kakoršne je zahteval vzlasti Avstrijske države obstanek. Drugi gospodje govorniki imajo vsaj lahko mirno vest, da morejo namesti neznanih faktorjev staviti zaupanje v njega ekscelenco gospoda ministra. Jaz pa, žalibog, pomanjkanja teh dat ne morem nadomestiti sč zaupanjem, in v dolžnost si štejem, v svojem govoru to utemeljiti. Ako pa vendar glasujem za onih 60 milijonov, ima to vse druge vzroke. Namerava se kongres (shod) v B er o lin u, in da se ondi napravi našemu ministru trdno podnožje, je treba, da se dovoli onih 60 milijonov. Al, gospoda moja, kaj je 60 milijonov pri onih izurjenih diplomatih, kateri že zdaj ved6, s kakimi visokimi obrestmi dobimo teh 60 milijonov! Da jih ne vzamemo iz svojih blagajnic, to oni vedö bolje kakor mi. Al — naj odkritosrčno povem — že beseda sama „kongres" vznemirja moje Avstrijsko-domoljubno čuv-stvo. Imeli smo kongres v Parizu; maslo tega je bilo to, da smo zgubili Italijo;^— imeli smo nekak kongres, posledica temu je bila Sles viško-h olš ta j n ska vojska in nesreča pri Kraljevem gradcu; — imeli smo kongres v Drenopolji, posledica temu je bila, da od nas sedaj zahtevajo 60 milijonov (veselost); zatorej že same besede „kongres" ne slišim rad~ (Veselost.) Da! vsi hočemo utrditi ministru podnožje; a če mu damo le te posojene milijone na pot, njegovo stališče po mojem prepričanji ne bode niti najmanj trdnejše. Kajti, ako že materialistični svetovni nazori po vsem svetu delajo nevarno propagando , česar ni moči tajiti, imajo vendar ti materialistični svetovni nazori žalibog v politiki skoraj vseh Evropskih držav in njih diplomatov najvažnejšo, mnogokrat celo odločilno besedo. Zato se bojim, da pri kongresu ne dobi pravice on, kdor bi mogel navesti največ pravnih vzrokov^ ampak tisti, kdor po najnovejšem „zakoniku diploma-tičnem", pisanem s krvavimi bajoneti premagalca, no prinese seboj najzdravejših pravil o pravici, ampak naj-zdravejše in najmočnejše zobč. (Veselost.) Zatorej 60 milijonov! Njega ekscelenca gospod minister, menim, mi utegne sam pritrditi, da njegovo stališče ž njimi ne bo posebno utrjeno; zato mislim, da jih potrebuje za kaj druzega. Zdaj pa pridem do točke, o kateri pred mano ni nobeden gospodov govoril, a jaz hočem. Kako vse drugačno bi bilo stališče našega ministra, gospoda moja, ako bi pri njegovem odhodu v Berolin po vseh krajih, kjer bi popotoval, ljudstvo okrog njega se nagnje-talo in mu klicalo v vseh jezicih naše monarhije: „idi, namestnik našega apostolskega vladarja, idi, idi in ohrani tam čast naše domovine, v kateri imajo naše najdraže svetinje in naša svoboda svoj dom, ohrani čast naše domovine , najdraži zaklad naših ljudstev , ohrani jim slavno svobodo, kateri so naši očetje združeni in navdušeni žrtvovali blagč in kri. Ako te bodo tam po- 109 - ^luaali in se vrneš, Častili te bodemo, kakor so v vseh stoletjih ljudstva častila one, kateri so reševali svetinjo svobode iz resne nevarnosti svobode, brez katere življenje izgubi neizrečeno mnogo svoje cene; ako te n e poslušajo, pridi nazaj, potem ne čuješ le kakor nekdaj v Ogerskem deželnem zboru, ampak po vsi širni domovini: „Moriamur pro rege nostro!" — To, to bilo bi najtrdnejše stališče gospoda ministra, in več vredno od 60 milijonov, ako bi smel tak6 v resnici stopiti v dvorano kongresa in reči: „jaz sem zastopnik državi, katera ni le jedina v ljubezni do svojih starodavnih vladarjev, ampak tudi močna po svobodi, katero vsi vživajo, katera čudeže dela pod ščitom pravica, da se ne le po trdih dolžnostih, temuč po notranji edinostni navdušenosti prestol in domovina brani do smrti! Gospodje delegati une (leve) strani, osobito gospod delegat dr. Sturm, so včeraj tudi nekaj enacega govorili. (Veselost.) On je dejal: „splošno, breziz-iemno, nepogojno požrtvovalnost bodo pokazala ljudstva Avstrijska". Res, gospoda moja, zgodi se tako, a to se še le vpraša — in po zgodovini je to vprašanje — kak6 se bode skazovala ta požrtvovalnost: ali kakor je sploh navadno, ali pa — z navdušenjem? ^Gospod dr. Giskra je včeraj se spomnil onih besed, katere sem ravno v imenu vseh svobodnih Avstri-janov citiral; al Ogri, katere od nekdaj občudujem kakor vitežk ndrod zaradi njih vednib, stoletja trajajočih bojev proti polumesecu, oni so izrekli besedo: „mo-riamur" (umrimo) vedčči, da v njej leži varstvo njihovih starih ustavnih pravic, v teh pa varstvo njih svobode. Al niso bili zmirom taki dnevi. Prišle se težke preskušnje onemu ljudstvu in čuli smo drugačno govorjenje. Oprostite — opominjam le dnč 14. aprila 1849. leta v cerkvi v Debrečinu. Zatorej, ne vzbudi se vselej navdušenost, ako jo kdo kliče na dao, kajti skrbno ustvariti je prej pogoje, da se poklicana takoj povsod probuja, varovajoča potem domovinske svetinje, brez katerih je življenje pusto — tako brez vseh idealnih smotrov. A sedaj vprašam: Se li pri nas v Avstriji nahajajo pogoji za splošno do-moljubivo navdušenost? Le resnico povem, ako moram reči: Žalibog, ne nahajajo se ne. Navzlic vsi materialistični težnji časa, naj na čast človeštvu bode rečeno, vedno je le kaka ideja, katera more ljudstvo navduševati, in ravno to je, kar obžalujem, da teh mogočnih, teh silnih idej in njih prema-galne moči za naše boje Avstrija ni do dobra spoznala in jih je zato prepustila bistrovidni Rusiji, katera jih je dobro porabiti vedela. Naši nasprotniki natanko poznajo naše slabosti. Kdor je bral knjigo Italijanskega generala Lam armor e, znä, da državni kancelar (Bismark) v Berolinu ni druzega namerjal, nego iskati svoje moči v slabosti Avstrije, nje slabost pa ima svoj izvor v naši notranji razrušen o s t i. Je li to dandanes drugače, o tem zel6 dvomim. To idejo, za katero smo se borili 300 let, katera je navduševala Lajoša velikega, Hunyadija, Zrinyija, princa Eugena, Matija Korvina in druge junake prošlih dni, to krasno idejo smo mi v Avstriji zavrgli in Rusija jo je vzela v roko. Čuditi se je temu! Koj po stvaritvi decemberske ustave, katera vse pogoje okrepljenja in oblasti Avstrije obravnava, je na Ruskem nek general izdal delo pod naslovom: „Brambina ustava Ruske" in v njem nahajam na svoj strah, da se je oni program, kateri se je pred 10 leti postavil in jasno mnogokrat obravnaval, od besede do besede izvrševal in zdaj pred nami leži po nekoliko kakor zgodovinsk dogodek. Dovolite , gospoda, da berem nekatere odstavke. Knjiga Ruska tako-le govori: „O iztočnem vprašanji imamcr samo enega sovražnika in ta je Avstrija; ključ vzhodnih dežel ima sedaj v roci Avstrija, zato je nam skušati na vso moč, da jej ta jkljuö izvijemo iz rok". Iztočno vprašanje, vprašanje o Črnem morji in — dobro si zapomnite, Rusija dobro znä, kaj je potrebno k temu iztočnemu vprašanju — tudi Poljsko vprašanje se rešuje na srednji Donavi." Ta vprašanja so se zmotala v klopčič tako , da le udarec po tem klopčiču, čegar niti se strinjajo v srcu Avstrije, more razmotati zmešnjavo nam na prid. A kaj nam obetate Vi v dosego tega namena? Ker se je Avstrija leta 1867. tako preobrazila, kakor znano, mora Rusija stopiti na čelo Slovanom in vsem pravovernim. Rusija ima zatorej versko idejo, narodnostno idejo zapisano na svoji zastavi, in s to idejo tako velikansko napreduje. A kaj smo storili mi V Kaj smo počeli mi s cerkveno in narodnostno idejo? V verskem obziru jedna konfesionslozna postava vrhu druge (veselost) — prava Barbara Ubryk na modernem gledališkem odru poslanske zbornice, da se med tem lagljeje za kulisami sklepajo med znanimi botri finančna opravila, katerih posledice sedaj obžalujemo in prenašamo; — v narodnostnem obziru pa se je izcimilo načelo: „Slovane moramo pritiskati na steno". Nu, le pritiskajte jih na steno, le pritiskajte jih, stena se naposled podre in potlej niste le samo Slovanov, ampak tudi sami sebe potisnili v Moskvo. (Veselost.) Rusija je od tadaj z neumorno ognjevitostjo izvrševala ta nälog. V Avstriji se je pa mislilo — koliko kratov sem to bral — da so naši interesi zavarovani, ako ohranimo Turčijo nedotakneno! Vsak pameten človek z zdravim umom je znal, da je to popolnem nemogoče. Pod tem gnjilim Turčinstvom se je razvilo mlado, krepko narodnostno življenje že davno zabljenih političnih ndrodnostnih eksistenc in pri tem razvoju, pri tem preobraževanju iz prvotnega stanja in iz svojega hlapčevstva mu je stala na strani Rusij a pomočnica. Izdala je milijone, da je napolnila njega orožar- nice, a še več je izdala, da je plačevala njega agente med onimi ljudstvi, kateri so mu v materinem jezici popisovali mikavnost usode. Kje smo bili pa mi? Rusija je povzdignila križ proti koranu, proglašala je onkraj javno svobodo n a-rodnosti, kakor pozneje berem iz programa. Iz tega premišljenega neumornega postopanja se da tudi tolmačiti skrivnost zmage. Kajti znano Vam mora biti, da pri iztočnih narodih se narodnost pokriva z vero, a vera z narodnostjo. A kaj smo storili mi? Mi smo tč najmogočnejše ideje, katere so že pradede navduševale pro „ara et foeo" (za oltar in ognjišče), mi smo jih kakor brez vse cene že davno izbrisali iz naše politike. Niti v jednem govoru Avstrijskega državnega zbora ni se govorila niti najmanjša beseda o verskem vprašanji, katero imamo rešiti na iztoku. Nijeden Človek se ga ni spomnil, govorilo se je vedno le o naoroževanji držav, o bajonetih in goldinarjih, katerih nimamo niti jednega več v blagajnicah. (Veselost.) V iztočnem vprašanji, gospoda moja, menim, ni jasnejše videlo nobeno oko, nego oko Rusije. Največja zmaga nje diplomacije se je po mojih mislih v istih dnčh dosegla takrat, ko se je Rusiji končno posrečilo, da je združila po svoji želji diplomate različnih držav, da so podpisali oni dokument, po katerem se imajo vpeljati reforme Turčiji. Nu, gospoda moja, Rusija je to z veseljem podpisala, misle si: zdaj imam besedo držav, da hotč reforme; izvršitev predruga- čenja Turčije pa ni mogoča, zato bodem skrbela jaz, da pridem jaz do stopinje u t« u_ __ * šitelj ic volj vse Ev rope. Ali oc JO iguunui AVUUl ^aiux C J UICUI, ua UUJJO« , aaaui jo una picu VUJB&U. lU Vit VCliCaLlJC je moči prepad med koranom in križem zvezati z Črnogorci zaslužili tako z državljansko zrelostjo In tako se je zgodilo. Kdor zatorej meni, da izveličana: ona je zdaj trikrat veča in vsaj desetkrat boljša kakor je bila pred vojsko. To izveličanje so mostom, on ne poznd niti križa niti korana Ker se pri nas v Avstriji pričakuje raji sreče le od b t zato br e zve podpirati mogoče. ie 44 UIL» 4F4j«UOav; CiVOtJ Vj y kakor z izgledno vojno hrabrostjo. To isto pripoznavajo Turki sami. Prejšnji veliki vizir Server-paša, ko je je hotela brezverna Avstrija imeti tudi prešteva] zaveznike Rusije pri sklepanji premirja v. VM • V4 uu u » om IJM ««AIVII «««« » vuuiuw J f» » oaiv^wujl QUIU jO , JO o Turčijo (živahna veselost), in zato se hoče naštel Črnogorske armade 20.000 mož , pa opazil varstvo A Ru sij a je to umela forme poleg k niso (K prih.) je, da o vojski jih je treba šteti za 200.000 mož. Najbolj važno pa je osnovanje Bolgarske kneže- Naši dopisi. vine s Crnomorskim pobrežjem od Mangalije do Mi dije in z odličnim pristaniščem v Egejskem morji. je tisto strašilo, na katero j) buldog « To tako srdito laja^ Rusije 24. mareija n pr lajal sem pisal > da Zakaj? to je njemu dobro znano, a tudi nam je znano pismu od 28. oktobra zakaj mora Bolgarija iti do Egejskega morja, ter me- D buldog bo pri sklepanji mira sicer nimo > vendar nazadnje podvivši rep med noge bo da zastonj laja, moral bo ali rep podviti ali pa 1829. leta, ko je hrbet nastaviti. Kdo ne pomni 1828. cedil z jezika penaste sline". Buldog je res strašno Rusija proti volji Anglije rešila Grke in Moldo- zbesnil ter laja dan in noč že skoro dva cela meseca, V a labe (sedanje nehvaležne Rumune) iz Turške suž- to je od onihmal, ko je Turčija podpisala pogoje pre- noati? Kdo ne pomni 1853—1855. leta, ko Rusija proti mirja z glavnimi točkami mira. Jarostni laj buldoga, volji Anglije, ki je oguljufala skoraj vso Evropo, ni kakor smo ga v Rusiji že prej videli ali prav za prav mogla izvršiti osvobojenja kristijanov izpod Turškega že prej slišali, Ruskega naroda prav nič ne moti in ne jarma? Ravno tako trdovratno je Anglija dve poslednji ko vznemirja. Tudi preteklo jesen sem pisal, da Rusija leti branila nedotakljivost in celoto Turčije; ima še dovolj vojakov domd, če bo treba ne samo Rusija Turčije ni dotaknila, ampak jo prisilila, kristi Turške se ampak tudi kake „omikane" bašibuzuke v janom sploh in posebno Slavjanom dati vso svobodo in kozji rog uganjati. To tudi danes potrjujem, in da po- vso pravico, kolikor je za zdaj potrebno, se je Anglija čisto resnično rečem, da Ruski narod celo želi, splašila, proglasila se je za „advokata" Grških inte- vem da bi Angleški buldog n ep o d vil prezgodaj repa med noge, in ne da bi samo lajal, resov > ona raje, kakor priznati to, kar se je zgodilo a m- Turčijo razdjaia, in Bolgariji v manjših mejah ) pak da bi tudi popolnoma stekel ter začel brez pobrežja Egejskega morja gristi, kar mu prvo popade pod slinasto mrdo. Ruski Rusija: polno neodvisnost. Prekrasni plan ) bi to je, narod že dva meseca moli in prosi Boga le ene milosti, interesov! Na vse male državice da bi namreč Bog dal našim diplomatom tisto tvrdost c izvzemsi dala rada več kot Angleških rnogore ne bi potem se razdelili Turški dolgovi, in An-duha in pogumnost tako, po kakoršni se odlikujejo glija bi s teh narodičev drla svoje interese, kakor je naši vojskovodje in vojaki. In s hvaležno radostjo dozdaj drla z njih kožo s pomočjo Turških paš; An-moramo priznati, da do zdaj nas je mili Bog uslišal. gleška krama pa imela bi po vsem Balkanskem pol-Naši diplomati do zdaj še niso zabredli v tisto pomoto otoku svoje privilegirane štante. Nadejamo se, da iz slabostne prijenljivosti, katera je pred poldrugim letom Balkanske moke si Anglija ne bo pekla po- o času Carigraške konference potopila Ruski vnarod v ga če. dveh ali treh pokoljenjih plačevati Turško nezasluženo otožnost. Živa priča temu so St. Stefanski kontribucijo, ali pa na vselej na svoje rame navaliti preleminari miru, katerega podrobnosti Vam je telegraf Turške dolgove, to je za Bolgarijo velik razloček, gotovo že prinesel. Prepise tega dokumenta je naša Angiija bo morala pripoznati, da tudi južni Slovani in dam, a tukaj so ga pred vlada pred 6 dnevi razposlala velikim Evropejskim via- Rusija imajo kakošne interese in veliko poguma, kreniti 3 dnevi z manifestom carjevim po Angleških krempljih, ki se po njih lakomno stezajo. razglasili. Imenuje se mir ,,preliminarni" , zato , ker (Kon. prih.) nekatere zadeve, kakor, na primer, kontribucija, tirjatve Iz Moskve 10. marca. Dn. B. — Včeraj je v dvo- Rumunske, krajne meje kneževin, ustav Bosnije, jadranje rani plemstva Moskovskega gosp. Slavjanski s svo- po prolivih bodo še ie dotične komisije in deloma kon- jim zborom 150 pevcev dal koncert. Vse vstopnice so bile gres, ako se snide, do dobrega ustanovili. Prelemioarni že več tednov poprej prodane. Najprej je pel zbor ne- mir je izpolnenje tiste obljube, o kateri sem v pismu katere dosedaj neznane Ruske pesmi velikim aplav od 23. septembra pisal: „Slavjansko-turško vprašanje som so se morale po dvakrat peti. „H us its k a", Ce bomo (Rusi) razrešili prav tako, kakor vi (neruski Slav- ska pesem, se je potem pela; a čudo, da ni jednaroka jani) želite/* Menim, da umni južni Slavjani niso mogli se ni ganila; vse mrtvo tiho je bilo. Nasproti temu je bii za zdaj več želeti, kakor toliko, kolikor jim je prinesel aplavs velik pri „Ovamo", pesmi Črnogorski. Koncem ka- šo peli Jenkov „Naprej", katerega so morali trikrat preliminarni mir. Srbija po svoji omahljivosti tero se ve da jo je Avstrija prisilila) več ni zaslužila, peti; entuziazem je bil tako viharen kakor toliko, kolikor je prejela: neodvisnost in neko- popisati. Vsak Jugoslovan se je moral vspeha tega ve- t da ni moči ga liko pozemeljnega priraščenja. Srbi, ako so želeli kedaj postati gospodujoči narod na Balkanskem polotoku f seliti kakor dete. Davorin Jenko pač ni mislil bode v Rusiji tako priljubljen. bi se bili morali prej učiti državljanske modrosti in pokornosti zdravemu razsodku, a ne rogoviliti s politic- kramljati z „Novicami" in jim povedati to in uno ) da Dunaja 31. aprila. Marsikaj imam danes po «.v^v/av. *^ .««^v.«^, - '~t>~...... ~ r------ ~—— ~ »— ----- nimi zarotami in šemiti se s tistim konstitucijonalnim gajoč tudi za koulise. se- liberalizmom ki jlauci nuzillivUi , bi je aaLivJUUicvuLU „uuu piuo Uiti o pisu- (JO tuj» touaj puuaijoai/i uupob it*» & ujcocla , iu |o , uu tične modrosti, v resnici pa najbolj surovo gospodstvo konca maja. Da do tega časa tudi ne bode klopčic zahodnikom „non plus ultra << po li- se ima tedaj podaljšati zopet za Provizorij pogodbe z Ogri meseca to je do večine nad • v • cel6 kakor, na primer, v Franciji manjšine manjšino, nad večino, kakor > ali razmotan, je gotovo, in zato bode mesec rožnik prinesel v Avstriji. Zdi se mi, premembo notranje politike. Kar pa se tiče i z toč da v nobeni ustavni deželi ni osobna svoboda in ena- nega vprašanja, zasukala se bode konečno vendar stvar kost pred postavami tako garantirana, kakor v Črno- tako, da naša armada posede Bosno in Hercegovino gori in Rusiji: postava je tu gospod nad vsemi, in ti deželi Avstrija obdrži, česar Ruska in Pruska a ne stranka nad strankarji. Črnogora je po vojski vlada želite. — Greuterjev govor v delegaciji tudi v Ill naj viših krogih ni ostal brez vtiska; Hrvaški poslanci so v Šent-Jernej Sklenilo se oddati vodstvo nem mu BlU^lU U1 UOIOI VJL SjU VUDttC*, XJ.I Taoo.1 j/v/otouut UV/ ' WVM» vw.uvjv*« vttivuuv; OU jO j VUUAtl V UU3|i V \J UCUI in corpore" se zahvalili, da je tako toplo zago- skega gledišča za sezono 1878/9 podvzetniku E. Lud volivcev nič od tega ne vč, da bode nemčurskega na-robeliberalizma kmalu konec, drugi pa se ž njim vred hočejo raji položiti v grob, kakor da bi priznavali pravo ustavno, vsem narodom pravično svobodo. — Pa pu- in naj založniku. ki se bodo dobivale že ta mesec po 2 gold, pri dali s če" stimo te mučenike na kant prišlega liberalizma, povemo našim volivcem, katerim ni še ugasnila zadnja iskrica pravega domoljubja, da v shodu narodnih nedeljo gremo pa vsi v slovensko gle-tako slišimo zdaj povsod govoriti. Zakaj neki? Gosp. Kocelj, režiser slov. predstav, ima ta večer svojo benefico, v kateri se bode predstavljala tandem ali quando! izvirna igra, ki je na doma- volivcev dne t. m. so bili za volilni razred čih tleh se rodila, namreč: „Dan Slave ali krščan-sko-turška vojska", zgodovinska žaloigra v za kandidate izbrani: dr. Karol Blei weis, France G oršič, Vaso Petričič, France Potočnik (vsi dosedanji odborniki) in pa (nov) Franc Peterca, — za 1. volilni razred pa: Franc Bučar, Mihael P a kič in Jožef S trže Iba. Volitve v 2. volilnem razredu se ude- tih 9 I . V • slisi ak- katero je spisal gosp. Franc Potočnik. To delo , pa je sicer prvenščina iskrenega našega narodnjaka se t da je jako zanimivo, ker se vrši deloma tudi v Ljubljani in pred Siskom. Novičar iz domačih tujih dežel. ležiti že zdaj bilo bi tako brezpametno, kakor če 100 vojakov bi se hotelo v boj spustiti z armado, ki šteje 1000 glav. Zato se naši ne udeležijo volitve v 2. raz-redu. (Iz seje deželnega odbora 30. dne t. m.) Oddalo Dunaj 26., a odšel 31. marca. Z lahko opravičeno nese je 16 si ro tins ki h ustanov po 48, 50, 52 in 54 potrpežljivostjo je pričakoval svet gotovih novic o tem Dunaja. Največ pozornosti je zadnje dni vlekel na-8eRuski general Ignatijev, ki je prišel na goldinarjev, za katere se je oglasilo 261 prošnjikov iz kaj je opravil, in tem manj bo zdaj nezadovoljen } vse dežele v starosti od f do 15. leta. bor je pritrdil predlogu pomnoženega kraj nega šolskega ker Deželni od- ne bo zvedel nič gotovega. Le toliko se zdaj sme tr- diti «sv* jv ^Liuuu pA^uivrgu ^uuiuuaoucgnaiajucga ouioagga utm; da ni nič posebnega opravil. Njegov namen je bil, sveta, da se učitelj Franc Mu bič iz Vrha definitivno sporazumeti se z Andrassyem, s katerim se je raz- postavi v službo učitelja na trirazredni ljudski šoli govarjal cele štiri ure. Cesar ga je sprejel 27. dne 113 marca meseca. — Kakor se izve po listih, Ignatjev ni vkljub ogromnim žalostnim skušnjam sedanji voditelj imel posebnih pooblastil, ampak le želje in zahteve A v- niso še prišli do pravega spoznanja ki atrije sabo vzeti v Petrograd. Potoma se je imel usta- nemške „Nationalzeitung", viti v Berolinu ter govoriti z Bismarkom. Andrassya škem vladajoče narodno-liberalne stranke, nekoliko Potem bere iz glasilo zdaj na Nem- vr- ni mogel pregovoriti do kakih gotovih obljub, kakor se stic ki hvalijo Greut govor v deleg piše z Dunaja, a vendar je skoro gotovo to, da o^kaki je s tehtno besedo zagovarjal Slovane, pa konečno silno Rusko-angleški vojski bo Avstrija neutralna. An- kloluto dajejo Dunajskim slavofagom, rekoč: „kdor sploh gleško se Rusija menda ne bo pogajala, čeravno novejši na Dunaji o Slovanih kaj črhne, ga imajo že za hlape telegrami tudi to poročajo Slednjič bodijo omenjene Moskovitarj (t Tako sodijo zunaj o h raz- vprašanj Še besede, katere je Ignatjev neki pred svojim odho- merah. Naši državni kolovodje pa hočej dom izrekel: „Rusija je pripravljena Avstriji vansko, kije gotovo silne važnosti za dati nepopisan list papirja, da naj zapiše spraviti s tem, da ga čisto prezirajo. Zato bom jaz gla trt X _ v^ i n r? /\ i r& nr a 1 i a (l__.44 n 1 tr% a fl V\ O lil fl O 11 fJ O H 1 □ Q i rt rv rr n 1 r» rv rv a ril a /1«^« ^ I /\ ^ M ^ ^ i ^ M1 - - L^ slo Avstrijo, s poti n d - n j svoje ž e 1 j e. na ta prazni papir? Bog vedi, ker se govine na vso moč branijo Kaj bodo na Dunaji zapisali Bosne in Herce- soval kega jela P predloga, ker vladni predlog, a sam ne stavim vem i^uivgct, aci v t.XXI , ua ui Zato pa tudi prepuščam ka da bi ga ta zbornica ne spre vso odgovornost oni Iz zbornice poslancev imamo poročati stranki, ki je nekdaj kroni in narodom Avstrijskim ob sledeče: O razpravi vladnega predloga, naj se stara ljubila, da bo vse uravnala, tudi pogodbo z Og Hie kliče sledDjič ustavoverni stranki pogodba z Ogersko še podaljša za 2 meseca, Rhodus, hic salta to je, do konca maja meseca, je proti vladnemu pred- in vladi logu prvi poprijel besedo poslanec Steudel, )) eden iz- med najskrajnejših Dunajskih levičnjakov, re&ši, da, če zbornici gosposki je pretekli teden hudo ^ ^ J J J - ^ ^ w — • —- » - ~ — — v • f - ----/ ---/ šumelo, ko se je pretresel proračun državni. Manj kaj svetu more kazati strašno mrsavo stanje sedanjih važno je to, kar se je govorilo, memo tega, kedö je Avstrijskih političnih razmer, so to vsake baze pro vi- govoril sodbo o slabem denarnem gospodarstvu sedanje zor j i, po katerih se valja cesarstvo. Kaj li pomenijo vlade in njene stranke. Grof Rechberg, grof Leon samo odlična imena so neusmiljeno šibaii po vsi ti provizorji? Nič druzega ne, kakor to, da po tej Thun in fzm. baron Koller poti ne moremo več naprej, pa si te sramote ne upamo ki so nekdaj bili ministri javno pripoznati. Da pa jarma, ki smo ga 10 let no- gubno finančno gospodarstvo. Grof Rechberg sili, 9 9 mini- ne moremo še dalje in še težjega vzeti na svoje stervnanjih oprav pod ministerstvom Be Ikre d i j evim, rame, temu menda v tej zbornici ne bo oporekal no- je povdaril, da takrat so državni stroški za Avstrijo in beden. Toraj nam ne ostaja druzega, kakor presekati Ogersko skupaj komaj toliko znesli, kakor zdaj za ta vozel z ono zvezo, po kateri se Ogerska skup samo Avstrijo, in vendar državni organizem ni slabeji drži z Avstrijo le po osebi vladarjevi. Levica mu bil kakor je danes. Posebno hudo pa je nekdanji mi Za njim se je oglasil Goriški nister za nauk in bogočastje grof Thun nabil puško s je živahno ploskala. poslanec grof Coronini. O njegovem sila dolgem go- katero je s številkami streljal na vlado od onega časa, voru trdijo časniki, da je bil nekak vladen program, kar se je rodil d ualizem v Avstriji, — s številkami, ki to je moz J® razkladal, kako bi on vladal, če O # / WW f VW1" « M M »* M V T A J. u Oliv T J J. O. C* 1-U i , li 1 bi prišel 8e ne dado tajiti. „Takrat — je rekel — se je državni v ministerstvo. Solil je svoj govor celo s pesniškimi dolg znižal za 20 milijonov, obrestno breme pa se je citati Schillerjevimi in Petrarkinimi ter namesto pogub- tudi s potuhnenim bankrotom zmanjšalo za 20 milijonov nega dualizma priporočal centralizem! veliko pozabil, pa se ni nič naučil. — Za njim je je- vim do leta 1872. se je zboljšal denarni stanstroški Mož je pač gold. Pod ministerstvom Brestelnovim in Holzgethano drnato govoril dr. Vošnjak. „Po skoro desetletnih državni so se poravnali z dohodki. Od leta 1*73. na razpravah — je rekel med drugim — prišli ste vlada prej pa smo zagazili zopet v grdo mlako: od leta 1873 in ustavoverna stranka tako predlagate provizorij za daleč, da nam pa zopet do 1876 meseca. Zdaj, ko vsak Av- tedaj o letih so se državni dol- govi povikšali za 193 milijonov, obrestno breme pa strijsk domoljub mora živo želeti, da bila bi Avstrija Za 7 milijonov — in pri ljudstvu se kaže, da ne zmore složna,vznotraj, potem pa mogočna navzunaj, zdaj treba davkov. Lansko leto se je za 79 milijonov novega j? , da spolnite, gospoda, svojo obljubo, ki ste jo leta dolgä, naredilo in za obresti činž bo treba plačati 1871., ko ste v zvezi z Magjari vrgli Hohenwartovo 124 milijonov. Zopet smo tedaj blizo bankrota. In kje ministerstvo, dali narodom in kroni, namreč to, da Vi tiči vzrok tega žalostnega stanja? Ne, ne v stroških za edini ste zmožni Avstrijo v lep red spraviti ter sporaz- armado, kajti ti niso nič visi , ampak v strašanskih umeti se z Ogri. Al namesti dovršene poravnave leži stroških , ki"so za notranjo, upravništvo narastli po 1871. pred nami cel kup nerešenih vprašanj, zmešnjav brez letu. Konečno se je govornik obrnil do zbornice naj konca in kraja. In vendar mislijo gospodje na vladnih resno preišče proračun in nikakor ne dovoli, da bi se novi 4 i i m .mm • A m wm % • v 4 _ ^ * klopeh . «»«.jv«. . ~ ^—,«.--Jv o r J — *-7----- pogodbo izgotoviti v 2 mesecih! Tega si pač sami ne verjamejo Cez dva meseca bomo tam, kjer smo zdaj, in treba bo dovoliti zopet kak provizorij morda dolgovi delali: varčnost, varčnost mora postati načelo vladino! — V istem duhu je govoril baron Koller. Finančni minister baron de Pretiš ves osupnen po za en mesec ali celo le za 14 dni in tako dalje Da narodi Avstrijski takih razmer slednjič do grla niso zagovarjati vlado, kazaje na to, da ni ona kriva seda- teh govorih in posebno po besedi „bankrot", je skušal > _ ^ - ,--* «J------------- -----J----O---- ------CJU^U T Ul JUH« T l»UV I MJ V UM VV/ J Ul VUM fl je temu vzrok le njihova pozabljivost in potrpež- njega denarnega stanja, ampak ker ona stori siti, Ijivost.... Skrajni čas bi tedaj bil, da bi to gospodje, ki f kar ne znajo razmotati »vozla državni zbor dovoli in potrdi; ker je videl, da cel6 9 svoj posel izročili drugim poročevalec baron Winterstein je opustil zagovarjanje možem. Vsak, čegar oko ni slepo po strankarski strasti, vlade , se je sprehajal le v navadnih frazah , ki niso mi mora pritrditi, da po dualizmu Avstrija nikakor ne mogle izbrisati vtiska imenovanih govornikov, ker šte-more priti do pravega reda. Dualizem ima za Avstrijo vilke več govorijo kot najlepše besede. nevarna načela, ker podpira edino le Nemce in Magjare 9 zatira pa Slovane na obeh strančh. Prav ta dualizem je pritiral Avstrijo na kraj brezdna; ako bo dalje trajal, razdjal bo cesarstvo. Res čudno je 9 v se da Odgovorni vrednik: Alojzi Majcr. — Tiskin založba: Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.