\ ' ' \ ■ ^ , > \ \* y %> \ \ " , .v v \ "i n » 4 > < \. \ >.>'!> 1 >,.' TV * I l«, k * • * r i \ A i M'* ' tf (■ j' i 4 •» V l v . % • \ hA > »/V . * s \ J v >.VvY' »N\ yq?•>>•., >V\.Vo? imlA^ -'>w, \ >,.\ V it- v v v i>\ '/t VMM -1'■/»■> ■ smvh VAY) v tV.vv-kVMViH/* MM^ W y W'»f^ V-"WwM W W VVw •AjV.W■•'>■• «VHn?;,yv U»VuV• vv*■ --v v 5 N1 iji\\\y» ^AYaNVvsPS JGNATAN VlNKLER (UR.) Primož Trubar » i V , * \ i 1 1 ena dolga predguyor » > >, »v-«-i > t?) \> , 1 v ■ i ' » N % \ V -• v K> ■ \ i * /' v 1 / J A V.x 1 >W-) 1V \) Vi i) J \\ \ j .1 1 j s v 1557 >. » J/t A* J Jt-3 '1 M V* V' V > t 5 W *V\ € ®/A v k> M V .>.! V\%-.S* u .z »'..*-Vs >7*'»>?. v, > i >"• v'.v > ,s>*i ■ "' - -v>-; ,-■•» j «, >A> ». .< „••» >• J / * v ) f /V/ 1 > av - 1»' /* >■* v r4 t-!\\* > a u v) y.\>\ ,'M\vu Ji /' ^) o WlJ A J f > ' v 't i j >,Ki 1 ; > > : f \ > i » V. -t,' j* v •»' \ '>■ ' irvM ena k 1558 vi t > \\vA \ v- !>(vWi Mg - n * ^"M^vi Mi® ;•; 11* J fei ^ U YfiiS'K \ h f\\f > k > 4 i lw r oli'-.kft ratka po >liV -....>, v. Ci UvMW J ANAiMiVii s v j v * ViW v % Zbrana dela Primoža Trubarja JONATAN VlNKLER (UR.) Primož Trubar Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557 En register, ena kratka postila 1558 Zbrana dela Primoža Trubarja / 8 Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1582); En register, ena kratka postila (1558) Znanstvena monografija Zbirka: Zbrana dela Primoža Trubarja, 8 Urednik zbirke: dr. Jonatan Vinkler Urednik izdaje: dr. Jonatan Vinkler Transkribiral, prevedel in spremno besedo napisal: dr. Jonatan Vinkler Oblikovanje in prelom: ing. Primož Orešnik Digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler Izdajatelj: Pedagoški inštitut Ljubljana 2012 Zanj: dr. Mojca Štraus Naklada izdaje na CD-ju: 500 izvodov Izdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=125 Izid Zbranih del Primoža Trubarja 8 je v celoti financiran iz naslova večletnega projekta objave zahtevnih knjižnih del (pogodba št. 4095-10-410-008), ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Pri pridobivanju predlog za transkripcijo izvirnih besedil Primoža Trubarja sodelujeta Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Imetnik stvarnih avtorskih pravic na tem delu je izdajatelj. Imetnika moralnih avtorskih pravic na tem delu sta avtorja Primož Orešnik in Jonatan Vinkler. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.112.2-94"15"(0.034.2) 274.5"15"(0.034.2) TRUBAR, Primož Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor [Elektronski vir] : 1557 ; En register, ena kratka postila : 1558 / Primož Trubar ; transkribiral, prevedel in spremno besedo napisal Jonathan Vinkler. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2012. - (Zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja ; 8) Dostopno tudi na: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=125 ISBN 978-961-270-141-3 (CD) ISBN 978-961-270-142-0 (pdf) ISBN 978-961-270-143-7 (swf) ISBN 978-961-270-144-4 (zip isp) 1. Trubar, Primož: En regišter, ena kratka postila 264801792 VSEBINA Primož Trubar Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557 13 Vom vsem dobrim inu bogaboiečim kersčenikom, kir v tih slovenskih deželah prebivate 15 Register vseh štukov inu vukov, kir so v ti slovenski predguvori tiga Noviga testamenta 20 Ta pervi deil te slovenske dolge predguvori 28 TA I. CAP. 28 TA VIII. CAP. 38 TA II. CAP. 29 TA IX. CAP. 39 TA III. CAP. 29 TA X. CAP. 41 TA IIII. CAP. 31 TA XI. CAP. 43 TA V. CAP. 32 TA XII. CAP. 45 TA VI. CAP. 34 TA XIII. CAP. 46 TA VII. CAP. 34 Ta drugi deil te dolge predguvori tiga Noviga testamenta 48 TA XIIII. CAP. 48 TA XXIIII. CAP. 64 TA XV. CAP. 49 TA XXV. CAP. 65 TA XVI. CAP. 51 TA XXVI. CAP. 67 TA XVII. CAP. 52 TA XXVII. CAP. 69 TA XVIII. CAP. 55 TA XXVIII. CAP. 70 TA XIX. CAP. 57 TA XXIX. CAP. 72 TA XX. CAP. 58 TA XXX. CAP. 77 TA XXI. CAP. 58 TA XXXI. CAP. 79 TA XXII. CAP. 59 TA XXXII. CAP. 82 TA XXIII. CAP. 62 Ta trety deil te predguvori 84 TA XXXIII. CAP. TA XXXIIII. CAP TA XXXV. CAP TA XXXXVI. CAP TA XXXVII. CAP TA XXXVIII. CAP. TA XXXIX CAP. 84 85 91 94 95 101 103 TA XL. CAP TA XLI. CAP. TA XLII. CAP TA XLIII. CAP TA XLIIII. CAP. TA XLV. CAP. 109 116 120 124 128 Ta četerti deil te predguvori 129 TA XLVI. CAP. TA XLVII. CAP. TA XLVIII. CAP TA XLIX. CAP. TA L. CAP. TA LI. CAP. 129 132 134 137 139 141 TA LII. CAP. TA LIII. CAP. TA LIIII. CAP TA LV. CAP TA LVI. CAP. 142 144 147 151 156 Ta peti inu pusledni deil te slovenske predguvori 163 TA LVII. CAP. TA LVIII. CAP. TA LIX. CAP TA LX. CAP. 163 171 173 181 TA LXI. CAP. TA LXII. CAP 200 En regišter, ena kratka postila 1558 Predguvor Na to pervo nedelo tiga adventa Na II. nedelo tiga adventa Na to III. nedelo tiga adventa Na to IIII. nedelo tiga adventa 209 210 211 213 215 216 Na božični dan 219 Ta drugi evangeli, kir se pridiguie tudi na božični dan 222 Ta trety evangeli, kir se pridiguie na božični dan 223 Na to I. nedelo po božiči 225 Na noviga leita dan 226 Na to II. nedelo po božyču 229 Na to III. nedelo po božyču 230 Na to IIII. nedelo po božyču 232 Na to V. nedelo po božyču 234 Na to VI. nedelo po božyču 234 Na to nedelo štyrinaist dni pred pustom 235 Na to nedelo ossem dni pred pustom 237 Na to pustno nedelo 239 Na to pervo postno nedelo 243 Na to II. postno nedelo 247 Na to III. postno nedelo 257 Na to IIII. nedelo v posti 259 Na to V. pustno nedelo 262 Na to cvitnično nedelo 266 Na ta vilikinočni dan 278 Na to pervo nedelo po veliki noči 289 Na to II. nedelo po veliki noči 295 Na to III. nedelo po veliki noči 297 Na to IIII. nedelo po veliki noči 298 Na to V. nedelo po veliki noči 302 Na to VI. nedelo po veliki noči 305 Na vinkunstno nedelo 308 Na nedelo te S. Troyce 316 Na to I. nedelo po S. Troyci 321 Na to II. nedelo po S. Troyci 323 Na to III. nedelo po S. Troyci 324 Na to IIII. nedelo po S. Troyci 326 Na to V. nedelo po S. Troyci 329 Na to VI. nedelo po S. Troyci 331 Na to VII. nedelo po S. Troyci 334 Na to VIII. nedelo po S. Troyci 335 Na to IX. nedelo po S. Troyci 341 Na to X. nedelo po S. Troyci 343 Na to XI. nedelo po S. Troyci 347 Na to XII. nedelo po S. Troyci 349 Na to XIII. nedelo po S. Troyci 351 Na to XIIII. nedelo po S. Troyci 354 Na to XV. nedelo po S. Troyci 357 Na to XVI. nedelo po S. Troyci 359 Na to XVII nedelo po S. Troyci 361 Na to XVIII. nedelo po S. Troyci 363 Na to XIX. nedelo po S. Troyci 365 Na to XX. nedelo po S. Troyci 370 Na to XXI. nedelo po S. Troyci 372 Na to XXII. nedelo po S. Troyci 375 Na to XXIII. nedelo po S. Troyci 377 Na to XXIIII. nedelo po S. Troyci 380 Na to XXV. nedelo po S. Troyci 385 Ta drugi deil te kratke summariske postile in tiga registra 390 Predguvor 391 Na svetiga Andrea jogra dan 393 Na s. Tomaža jogra dan 396 Na s. Steffana martirnika dan 399 Na s. Ianža Evangelista dan 401 Na tih tryeh kralev dan 403 Na Divice Marye očisčena dan 406 Na s. Matya jogra dan 410 Na te Divice Marie oznanene dan 413 Na velikinočni pondelig 419 Na s. Filippa inu Iacopa jogrov dan 422 Na velikiga cryža dan 424 Na vinkunštni pondelig 428 Na s. Ianža Kerstnika dan 431 Na s. Petra inu Paula jogrov dan 435 Na Marye Magdalene dan 441 Na s. Iacopa jogra dan 443 Na Divice Marye ločitva dan 446 Na s. Bartolomea jogra dan 448 Na Divice Marie roystva dan 451 Na s. Matevža jogra dan 453 Na s. Mihela angela dan 456 Na s. Simona inu Iudeža jogrov dan 457 Na vseh svetnikov dan 460 Jonatan Vinkler: K osmi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja 465 Seznam krajšav svetopisemskih knjig 471 Bibliografski opis 473 TIGA NOVIGA TEstamenta ena dolga pRED- GUVOR. V TI SO TY NERPOTREBNISI INU pridniši articuli oli štuki te kersč anske vere inu kateri slišio h pravimu zastopu vsiga S. pisma, zveistu inu zastopnu izloženi skuzi Primoža Truberia Crainca. Te štuke, kir se v ti dolgi predguvori vuče, tebi ta R E G I Š T E R, za to kratko predguvorio postavlen, po rredu povei. Ein lange Windische Vorred ubcr das new Testament. Darinn die notigesten und selig- machenden Hauptartickel des Christlichen Glaubens, furnemlich aber von der Rechtfertigung des Menschens sind eingefurt und mit lau-teren verstendigen Spruchen auss der Heiligen Schrifft auch mit Ex-empeln und Gleichnussen dermassen aussgelegt und in ein ordnung gebracht, das alle, die sie mit fleiss lesen, mugen durch hilff des Heiligen Geists zum rechten Verstand der Gotlichen wesens un[d]C Willens leicht-lich kommen und darass grundtlich erlernen, wie alle Men-schen vor Gott verdampte Sunder seind und anderst selig nicht mogen werden, dann durch den rechten Glauben an Herren Je-sum Christum.1 V TIBINGI. V tim leitu po Cristusevim roystvu M.D.LVII. 1| Dolgi slovenski predgovor v Novi testament. V njem so najnujnejši in najbolj tolažilni poglavitni artikli krščanske vere, zlasti oni o opravičenju po veri je vključen in z jasnimi, razumljivimi prilikami iz Svetega pisma, z eksem-pli in primerami natančno razložen in podan po redu, da lahko vsakdo s primerno prizadevnim branjem in ob pomoči Svetega Duha pride do pravega spoznanja Božje misli in namere ter da se lahko temeljito pouči, da smo vsi ljudje pred Bogom zavrženi geršniki in da nam ni druge odrešitve, kot je prava vera v gospoda Jezusa Kristusa. VOM VSEM DOBrim inu bogaboiec i m KERSČENIKOM, KIR V TIH SLOVENSKIH DEžElah prebivate, gnado, myr, milost inu vse dobru od Buga Očeta skuziJezusa Cristusa, gospudi inu odresenika našiga, veden inu zveistu prossim. UI LUBI SLOVENCI INU BRATIE. Onu ie gvišnu inu risnisčnu2 timu taku, ko-ker ty pravi vučeniki, pridigary inu vsi za-stopni kersčeniki zdai povsod pisšeio inu govore. De ner ta vegši navuk, ner ta bul-ši kunšt, ner ta nucniši modrost inu tu iz-veličane eniga vsakiga kersčenika v le-tim samim articulu oli štuku te naše stare, prave kersčanske vere stoy, kir se latinski imenuie lustificatio hominis coram Deo3 De ta človik vei inu prov zastopi, koku, s čim, skuzi kai en grešni človik more spet bru-men inu pravičin ratati pred Bugom. Tu ie tulikain rekoč, de ta človik prov zna inu zastopi, koku inu kei on ima tu odpu-sčane vseh grehov, to gnado, milost Božyo inu ta večni leben iskati inu naiti. Zakai kateri človik le-ta articul, za čes volo on bode od Buga za pravičniga deržan, vei inu prov zastopi, ta isti ima ta pravi kluč h timu S. pismu, on zastopi prov te evan-gelie, vse tu, kar ie Jezus pridigal, kar so ty preroki inu jogri pissali inu vučili. On ima ta pravi nebeski šac, tu pravu spoznane tiga Božyga Synu Jezusa Cristusa, za čes volo ie on doli iz nebes k nom na ta sveit prišal, zakai ie on nase vzel tu člo-vestvu, zakai ie pridigal, caihne delal inu pustil se taku britku martrati inu umoriti. On tudi vei, s čim inu koku ty ludie se mogo te Cristuseve pravice, svetusti, vsiga nega diane inu f 2 zaslužene 2| Risničnu. 3| Opravičenje človeka pred Bogom. Naj-verjetnegre za evokacijo enega ključnih artiklov Confessio augustana (4, 1: De Iustificatione): »Item docent, quod homines non possint iustificari coram Deo propriis viribus, meritis aut operibus, sed gratis iustificenter propter Christum per fidem ...« zaslužene sturiti diležni inu se pripraviti. Le-tiga articula pravi zastop obesseli inu potrošta vsa žalostna serca, vse prestrašene visti, kir se boie tiga Božyga serda inu tiga pekla, de obstoye vseh žlaht nadlugah inu de vse težke izkušnave, te noterne inu te vunane, premogo inu nee obderže, de na smerti ležoč ne cagaio na milosti inu pomuči Božy. Le-ta ar-ticul sam sturi, de, kar ty verni molio inu prossio Boga, tiga so oni uslišani. On sam sturi, de tih vernih dobra della, almo-žne, posti, cerkovni hodi, nih Božye službe, nih stan inu po-štenu rovnane dopado inu so pryetna Bogu. In summa, krat-ku govoreč: Kateri človik le-ta sami articul oli štuk te naše prave kersčanske vere prov zna inu zastopi, ta isti vei inu more iz eniga velikiga grešnika en nebeski svetnik, iz hudiga brumen, iz eniga Božyga souvražnika en Božy periatel rata-ti, ona zna inu more priti iz te Hudičeve oblasti v to Božyo milost inu stopiti iz pekla v ta sveta nebessa. Spet nazai: Kateri človik le-tiga articula prov ne zastopi, tar si on bodi vu-čen, moder inu brumen pred ludmi, taku on ne zastopi prov obeniga drugiga kersčanskiga articula, ne vei, kai ie Jezus nom dobriga ž nega martro sturil, ne vei, kai so ty s. zacra-menti, za čes volo so postavleni, ne zna se z Bugom spraviti, ie v nemilosti Božy, on nema obeniga odpuska od Buga. On ie zo vsem nega dianem inu rovnanem, zo vsemi nega dobrimi delli inu z Božymi službami podveržen timu Hudiču. Inu aku on h pravimu zastopu le-tiga articula, dotle ie v tim životu, ne pride inu po nim ne veruie, taku on h puslednimu na tei smerti inu v drugih težkih nadlugah mora cagati na milosti inu na vsei pomuči Božy inu bode vekoma ferdamnan. Pred tako zlo nezastopnostio inu nevero obari nas inu vsa-kiga človeka Oča nebeski za volo suiga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu odrešenika našiga. Amen. Inu Inu kadar na le-tim articulu, de veimo koku, skuzi kai se moremo z Bugom spraviti, pred nim brumni postati, ta-ku veliku, ia, vse naše izveličane lesži. Inu kadar od tiga vsi preroki, jogri, suseb s. Paul v nega lysteh, nerveč govore inu pisšeio. Inu kadar vsi zveisti, zastopni vučeniki vele inu opo-minaio, de se le-ta articul povsod vseh žlaht iezikih prov, za-stopnu po vuki inu pismu tih prerokov inu jogrov pridiguie inu vuči. Inu kadar ta Zludi ie le-timu articulu nerveč sou-vraž, te boge, preproste ludi skuzi te falš, hynavske vučeni-ke inu pridigarie od le-tiga articula na druge krive vere inu malikove službe zepelava, de oni nekar le per samim Cristu-su skuzi to vero, temuč drugdi, per ličkakih norskih, od lu-di inu od starih bab zmišlenih inu gori perpravlenih Božyh službah na gorah, v doleh inu v gozdeh tih odpuskov, te gna-de inu milosti Božye isčeio. Za le-tih štyrih riči inu uržahov volo sem iest v le-tei drugi dolgi slovenski predguvori tiga Noviga testamenta od tiga čestu imenovaniga articula nerveč govuril. Inu sem z Božyo pomočio ta isti s takimi zastopnimi bessedami, perpuvidami, exempli inu perglihami iz S. pisma inu iz tih starih inu novih pravih vučenikov taku izlužil, de en vsaki dobri, preprosti človik, kir iz serca po pravi veri inu cesti v nebessa vpraša, aku on bode le-to predguvor čestu inu s flissom prebral, more le-ta articul, koku v milost Božyo pridemo, pravični pred nim ratamo, inu druge articule vse, kir slišio k naši veri, h timu izveličanu naših duš inu zastopu vsi-ga S. pisma, lahku se navučiti inu zastopiti. Iest sem v le-to predguvor inu potle v to kratko postillo inu poprei v ta dva catechizma4 vse te potrebne inu nucne navuke inu trošte postavil, katere sem per vas v tim slovenskim ieziku sedemnaist leit poredu inu potle v tim nemškim ieziku desset let per vu-čenih ludeh pridigal. f 3 Inu 4| Trubar je imel v mislih svoj Catechismus (1550), torej prvo slovensko tiskano knjigo, ki je bila hkrati tudi prva slovenska cerkvena pesmarica, in Catechismus (1555). Obe deli sta bili izdelani v tiskarni Ulricha Morharta v Tubingenu. Inu iest sem za volo, de vi teim lažei inu bule zastopite inu zamerkate, kai se v ti dolgi slovenski predguvori pravi inu vuči, en regišter za le-to pervo kratko predguvoro postavil. V tim vi imate to summo vseh navukov inu troštov, kir so v ti predguvori zapissani, inu kei imate vi te iste iskati inu nai-ti. Iest sem tudi za volo tih preprostih v ti predguvori inu po-tle v tih evangelistih per vsakim capitulu inu paragrafu izvu-na na krayu to summo tiga capitula inu paragrapha, kai se v nim vuči, zapissal. Natu iest vupam Bogu, le-ta naša dolga predguvor, raven tiga tolmačene tih evangelistov inu te mahine postille, vom bode nucna inu dopalla. Inu per tim vas vseh v tim Božym imenu zveistu prossim inu opominam, de vi nerpoprei visso-ku zahvalite Gospudi Boga za le-to dobruto inu za ta velik dar Božy, kir se taku zdai prov tar zastopnu ta prava stara vera vuči inu kir se ta naš iezik tudi piše inu druka. Inu gledai-te, de vi tak dar Božy hvaležnu gori vzamete inu nucate prov, Bogu na čast inu h dobrimu vašim dušo[m],C de skuzi tak vuk inu pismu pridete h timu pravimu spoznanu tiga praviga stanu Božyga inu te nega svete dobre vole, kir on ima pruti vsem lude[m]C za volo Jezusa Cristusa, v katerim stoy ta večni leben. Inu ie li v le-tim sadašnim oli pervim našim pismu inu tolma-čevanu časi kai temnu inu nezastopnu oli kai preveč oli pre-malu govorienu tar pissanu, tu vi na bulše izložite inu prossi-te Gospudi Boga za me, de on za volo te česti inu hvale suiga svetiga imena inu nuca tar goriiemlena te nega boge slovenske cerqve meni naprei h takimu težkimu nucnimu dellu inu pissanu vegšo gnado inu pomuč da inu possodi. Inu per tim iest vas izročim inu poročim timu pravimu, živimu inu večni-mu Bogu, Oču, Synu inu S. Duhu, katerimu bodi vsa čast inu hvala zdai inu vekoma. ma. Amen. Inu le-tu ie pissanu inu drukanu v tim meistu Tu-bingi na s. Primoža inu Feliciana dan, v tim leitu po Cristuse- vim roystvu tavžent petstu sedem inu petdesset leit.5 5I 9 iunii 1557- Vaš služabnik inu pastyr Primož Truber Crainec. REGISTER poglavje. register vseh stukov INU VUKOV, KIR SO V TI SLOVENSKI PRED- guvori tiga Noviga testamenta. 1 Kai inu kakoviga iezika ie ta besseda evangelium inu kai 6| ut. capituium, v sebi derži. CAP.6 I. 2 Zakai Bug pusti ta s. pisma inu pridige od nega Synu evangelium imenovati. CAP. II. 3 Bug s to bessedo evangelium loči na duie te Moizeseve pridige, postave inu zapuvidi od tih Cristusevih pridig. Inu vely vsem obi dvei pridigi poslušati. Koku se te bessede gna-da inu risnica v tih evangelieh zastopiti imaio. CAP. III. 4 Ta besseda evangelium nom tudi pravi inu kaže, kei inu v čem se naide inu stoy ta prava cela dobruta, tu večnu blagu inu vesselie. CAP. IIII. 5 Kai ta besseda testament v sebi derži inu zakai tei Biblii, vsimu S. pismu ta Stari inu Novi testament pravimo. CAP. V. 6 Kuliku ie evangeliov. CAP. VI. 7 Evangeliu[m],C ta pridiga od Cristusa, ta kersčanska vera inu de ty verni v velikih nadlugah v tim životu prebivaio imaio nih začetik od začetka tiga svita. CA/P/ VII. 8 Bug ie to suio oblubo od Ženskiga semena, ta evangelium inu pridigo od Cristusa čestu tim očakom Abraamu, Iza-acu, Iacobu, Moizesu inu Davidu ponavlal. CAP. VIII. 9 Vsi preroki so od Christuseviga prihoda, rovnane inu oppravila taku dobru koker ty jogri inu evangelisti govurili inu pissali. CAP. IX. 10 Tih starih, vernih očakov inu tih Iudov inu aydov offri, kir so živino inu tudi v velikih nadlugah žive ludi offrovali, vse Moizeseve vunane službe pridiguio inu inu pričuio od te naše stare vere v Cristusa inu de Cristus ima umreti inu offran biti. CAP. X. 11 Vsi verni očaki, Iudi inu aydie od začetka tiga svita pričuio od starosti te naše vere kersčanske. CAP XI. 12 Adamova vera inu vseh vernih Iudov inu aydov, kir so bili na sveitu pred Cristusevim prihodo[m],C inu ta naša sadašna kersčanska vera ie vse ena vera. CAP. XII. 13 Sama ta naša evangeliska inu kersčanska vera ie ta prava, postavlena inu poteriena od samiga Boga, inu te ludi perpra-vi v nebessa. CAP. XIII. 14 H ti dolgi predguvori tiga Noviga testamenta so ta kersčanska lubezan inu Božye ukazane tiga tolmačarie pergnale inu permorale. CAP. XIIII. 15 Vsaki ima veiditi inu znati Boga v ti S. Troyci, koker se ie on v nega bessedi, v tim pismu rezodil inu dal na znane. Za čes volo ie Cristus martro sterpil. Inu kakov ie ta človik, preden ie grešil, bil, kakov ie zdai, v tim grehu, inu de ie skuzi Cristusa pred Bugo[m]C spet brumen sturien. CA/P/ XV. 16 Gospud Bug daie sui stan v ti S. Troyci na znane s tema bessedoma, kir pravi: »Sturimo tiga človeka inu po našim pildu etc.« De v tim dinim bogastvi so try persone oli imena. CAP. XVI. 17 Kai ie Bug sam na sebi, kai ie nega natura inu stan, kakov ie ta nega pild, po katerim ie ta pervi človik stvarien. CAP. XVII. 18 Kakoviga pilda, tu ie: nature, šege, modrusti, zastopnosti inu kunšti, sta ta perva človeka bila pred grehom. CAP. XVIII. 19 Adam inu Eva pred grehom sta premogla deržati vse Bo-žye zapuvidi inu sta iz notra, v ti duši, inu iz vuna, v tim životu, cilu sveta inu brumna bila. CAP. XIX. g 20 Ta 20 Ta perva človeka sta bila lipa, serčna inu redle, sta regi-rala, moistrovala inu premagala vse stvari na zemli, vso žlaht živino, zvirino, domačo inu divyo. CAP. XX. 21 Ta Zludi inu ta greh sta sturila, de vsi ludie moraio umreti. CAP. XXI. 22 Koku ie ta kača, v kateri ie ta Zludi bil, prevežala Evo, de ie z Adamom Božyo zapuvid prelomila; s teim sta onadva se- 7| Inu- be imu7 nas vse vso revo perpravila. CAP. XXII. 23 Adamov inu Evin greh ie velik za volo nega nepokorsči-ne, nekar za volo tiga iabelka. CAP. XXIII. 24 Ta štraifinga, kir ie položena na tiga človeka, daie vsem na znane, de ta Adamov greh ie ena velika reč pred Bugom. CAP. XXIIII. 25 Kadar ty ludie iz lastne pameti, prez pisma inu pridig, kai ie ta greh, prov ne mogo zastopiti, zatu se ima od tiga v ti cerqvi zastopnu vučiti. CAP. XXV. 26 Kai ie ta porodni oli erbovi greh, koku ie vse ludi izkazil inu le na hudu veden naklane. CAP. XXVI. 27 Kakove Božye zapuvidi ta človik iz suie lastne pameti inu moči premore deržati. CAP. XXVII. 28 Kai inu kakovi so ty sturieni oli dopernesseni, ty vunani inu noterni grehi. Od kot tu pride, de taku tii ludie v take gro-zzovite grehe inu v veliko sromoto padeio. CAP. XXVIII. 29 De ty smertni grehi se imaio od tih odpustlivih ločiti. Inu kateri v tih smertnih oli naglavnih grehih stoye inu pre-bivaio, ty isti neso v gnadi ne v milosti Božy. CAP. XXIX. 30 Tih falš, hynavskih kersčenikov, nevernih Iudov, aydov inu Turkov veliki, sramotni grehi so se vselei zveidili inu se še zdai čudnu zveido inu bodo tudi na tim sveitu štrafani za tiga volo, de se zvei inu spozna, de ie Bug vsi hudubi inu lot-ry souvraž. CAP. XXX. 31 Pry- 31 Pryčovane iz S. pisma, de vsi ludie pernesso sebo ta greh iz materniga telessa inu de smo vsi pod ta greh pod-verženi. CAP. XXXI. 32 Od kot ta greh pride, du ie uržahar inu začetik tiga greha. CAP. XXXII. 33 V tim tretym deilu le-te predguvori se bode zastopnu pravilu, koku, skuzi kai ta človik spet ta Božy pild dobi, bru-men inu pravičin pred Bugom postane. CAP. XXXIII. 34 Enu pravu duhovsku rezmišlovane, koku ie Bug, ta S. Troyca sam sebo se svetoval inu odločil, de nega večni Syn ima vzeti nase tu človestvu. S teim se tim preprostim stavi na-prei, za čes volo ie Jezus terpil inu kai ie on s teim nom do-briga oppravil inu dobil per Bugi. CAP. XXXIIII. 35 Ena zastopna pergliha, koku ie Bug vse ludi predse h ti pravdi poklical; ty so čez pryčani inu po pravici obsoieni h ti-mu ferdamnenu. Tim ie Jezus Cristus, Syn Božy, suio lastno martro prišal h pomočian. Iz te perglihe tudi vsaki rezoumei ta uržah, zakai ie Bug človik postal. CAP. XXXV. 36 Ta pergliha od tiga obrupaniga inu raneniga inu od tiga Samaritana, Luc. 10.8 Tudi zastopnu vuči, de ie nom le skuzi Cristusa od vse reve pomaganu. CAP. XXXVI. 37 Ena prava, zastopna izlaga te bessede vera; kuliku ie ver, katera ie ta prava, kai ta verni človik veruie inu kai ta neverni ne veruie. CAP. XXXVII. 38 De ta vera sama koker enu naše dellu oli koker ena naša reč ne izveliča, temuč ta milost, obluba Božya, tu za-lužene9 Cristusevu, kateriga se diležni s to vero sturimo. CAP. XXXVIII. 39 Od te naše človeske zastopne postavne pravice oli brume inu od te verne Cristuseve, koker ta naša bruma, g 2 kadar 8| Lk 10, 30-37. 9| Zaslužene. kadar se z vero dopernaša, dopade Bogu, oli vsai le ta pos-soiena inu šenkana verna pravica nas brumne inu svete sturi pred Bugom. CAP. XXXIX. 40 Koku se te bessede gnada, milost Božya, odpusčane tih grehov, ta večni leben imaio zastopiti inu de kateri od tih ri-či enu ima, ta ima vse: kir ima to pravo vero, ta ie tudi pravi-čin pred Bugom. CAP. XL. 41 Očite inu zastopne pryče, vzete iz s. Ianža evangelia, de to gnado, milost Božyo, odpustig vseh grehov inu ta večni leben dobimo le skuzi to vero v Jezusa. CAP. XLI. 42 Iz s. Paula lystov inu pridig ner te zastopniše pryče, de ta naša dobra della, ta bruma inu pravica nas ne sture pred Bugom pravične inu ne izveličaio, temuč ta sama pravica Cristuseva, katera nom bo šenkana od Buga za volo te vere v Jezusa. CAP. XLII. 43 Ta cela Biblia pryčuie, de le skuzi to vero v Cristusa pridemo v nebessa, inu za tiga volo tu S. pismu več od Božyga Synu koker od Očeta Boga govori. Inu koker so vsi Božy svetniki le skuzi to vero v Jezusa iz grešnikov brumni inu pravični ratali pred Bugom, glih taku še zdai mi moremo skuzi to vero v Cristusa iz grešnikov svetniki postati inu priti v nebessa. CAP. XLIII. 44 Ena kratka izlaga inu en troštliv navuk od tiga s. kersta inu od te večerie tiga Gospudi, zakai so ty zacramenti posta-vleni inu de ty isti tudi pryčuio, de le skuzi to vero v Cristusa bomo izveličani. CAP. XLIIII. 45 De ty stari s. vučeniki so tudi, koker mi zdai, od te vere v Cristusa vučili inu pissali, de ta ista sama nas ohrani. cap. xlv 46 Za volo, kir ty ludie po nih izkaženi naturi inu zasto-pnosti se težku te prave vere navuče inu hitru od nee pa-do, se ie v tim tretym deilu le-te predguvori od te vere v Cristusa, v Cristusa, koku skuzi to samo pred Bugom pravični ratamo, tulikain govurilu. CAP. XLVI. 47 Ta vera v Cristusa se ima v tim kersčanstvu za tiga vo-lo prov pridigati, de se Božymu Synuvi nega čast, hvala inu oblast pusti inu da, de se nega martra inu kry z nogami ne tepta. CAP. XLVII. 48 En človik v velikih nadlugah inu v težkih izkušnavah, suseb, kadar na smerti leži, se ne more z obeno ričio prov po-troštati, de na Božy milosti inu pomuči ne caga, samuč de se nemu pridiguie: Bug hoče nemu zabston, iz gnade, za vo-lo Jezusa, aku tu veruie, odpustiti vse grehe inu nega deržati naprei za brumniga inu svetiga. CAP. XLVIII. 49 Gospud Bug hoče, de ty ludie te nega oblublene gnade inu tiga večniga lebna bodo gvišni inu v sveisti, zatu on ta da zabston, nekar za naših dobrih dell oli za naše vrednusti volo. CAP. XLIX. 50 Vsakimu, kadar moli inu kliče v nadlugah na Buga, pri-do naprei nega grehi, nega nevrednost, de cbivla, aku ga Bug hoče uslišati, obtu ie potreba, de se pridiguie od te vere v Cristusa, de Bug nom dobru hoče uslišati te naše prošne, nekar za volo naše vrednusti oli pravice, temuč za volo suiga Synu, v katetiga10 mi veruiemo. CAP. L. 101 Kateriga. 51 Potehmal z obeno drugo ričio mi ne moremo Cristu-sa spoznati, ne nega dobrute inu zaslužene diležni biti, sa-muč skuzi to vero, zatu ie potreba, de se pridiguie od te vere v Cristusa. CAP. LI. 52 Veliku na tim leži, de se te evangeliske oblube od tih postavnih inu zapuvidnih oblub znaio narazen ločiti, zatu se imaio ty ludie vučiti, de te evangeliske oblu-be od odpusčane vseh grehov prymo zabston skuzi to vero v Jezusa, ampag te postavne inu zapuvidne oblube hote od g 3 nas nas tu dopernašane, naše diane inu zaslužene imeiti. CAP. LII. 53 De bi ta Zludi mogel verovati tu odpusčane tih grehov za volo Jezusa Cristusa, taku bi on tudi izveličan bil. CAP. LIII. 54 Te postave inu zapuvidi Božye neso dane, de bi mi skuzi te iste odpusčane tih grehov dobili oli s teimi zaslužili ta večni leben, temuč de po nih ta vunani leben pelamo inu se der-žimo pruti ludem spodobnu inu poštenu. Potle: de skuzi nee spoznamo našo izkaženo naturo inu te naše grehe. H treti-mu: de veimo, kakova della dopado Bogu. CAP. LIIII. 55 Risnica ie, de en kersčenik mora tudi imeiti grevingo inu žalost čez suie grehe, dobru napreivzetie, lubezan, volnu terple-ne, vupane inu ta druga Božya, dobra inu poštena della, oli vsai 111 Tacih- od taeih11 dobrih riči obena ne sturi tiga človeka brumniga pred Bugom, samuč ta vera v Jezusa Cristusa. CAP. LV 56 Grehov se varovati, brumsku, poštenu se deržati, do-bru diati inu služiti Bogu se ima za mnogeterih potrebnih riči volo. Oli nekar, de bi mi s teim hoteli zaslužiti ta večni le-ben; ta isti ie nom šenkan inu dan od Buga iz gnade, zabston, za nega Synu samiga volo. CAP. LVI. 57 Ty veliki, mnogeteri caihni Cristusevi, tih prerokov inu jo-grov so pryče inu poteriena nih vuka, nih oblub inu pryteža, de se ima terdnu inu stonovitu nih bessedom, pridigom inu pismom verovati inu žiher na nee se zenesti, koker de ni te iste sam Bug, kir ie vsigamogoč inu risničin, govuril. CAP. LVII. 58 Ty ludie, kir so ozdravleni od Cristusa, so nom na-prei postavleni k animu navuku, troštu inu exemplu te prave vere; hočmo li mi tudi na duši od tih grehov inu na te-lessi od te večne smerti biti ozdravleni, taku ie potreba, de de mi tudi tako vero koker oni imamo, de Jezus ie pravi bug, pravi človik inu de more tar hoče nom pomagati. CA/P/ LVIII. 59 Za čes volo so ty verni takim mnogoterim inu velikim nadlugom inu nesrečom podverženi na tim sveitu. CAP. LIX. 60 S čim inu koku se ima ta gmaina Božya, ty kersčeniki v nadlugah inu v težkih izkušnavah troštati inu deržati gori, de na Božy pomuči ne cagaio. CAP. LX. 61 Kakove riči perganeio te verne h ti molytvi, koku inu za-kai molyti imamo. CAP. LXI. 62 Du so ty 4. evangelisti bili, kai ie nee pergnalu, de so oni te evangelie taku zapissali. Konec tiga regištra. TA PERVI Kakoviga jezika ie ta besseda evangelium inu kai v sebi derži. TA PERVI DEIL TE slovenske dolge pred- guvori tiga noviga testamenta. v tim se pravi od začetka inu starosti tiga evangelia inu te kersčanske vere inu od drugih riči, kir h timu t • v • slišio. TJ I. CAT. a besseda evangelium ie ena gerška besseda; ta se more v to slovensčino tolmačiti: enu dobru selstvu oli en dober glas oli eni dobri, vesseli marini, od katerih ty lu-die bodo vesseli, od nih z vesseliem govore, radi poslušaio inu drugim pravio. Koker de bi zdai en le-tak dober, risničin glas inu marin k nom pri-sšal: Ty Turki so od našiga gospudi krala inu od nega synov iz vseh slovenskih, crovaških inu vogerskih dežel, iz Bosne inu iz Constantinopola cilu pregnani. Zatu mi inu vsi naši otroci se ne bomo vže več bali Turkov, bomo žiher inu myr imeli pred vsemi našimi souvražniki, ne bomo več štyvr daiali, ne težkih tlak delali inu bodo naprei vže vselei dobra, rodovi-ta leita. Oli kadar se enimu lačnimu oli žeinimu pravi, on bode imel eno dobro večerio, ieisti inu pyti zadosti. Oli enimu, kir v ieči za život sidi, on bode na iutrišni da[n]prez vse mar-tre inu straifinge prust izpusčen. Oli enimu bolniku, kir velik betež ima inu na smerti leži, on bode čez dva dni spet ci-lu zdrav etc. Takim dobrim, vesselim inu troštlivim marinem vsem bi mi mogli tudi reči inu dati ime evangelium. TA NOVIGA TESTAMENTA PREDGUVOR. TA II. CAP. INu kadar te prave pridige inu risnična sveta pisma od Bo- Zakai se te žyga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu odrešenika naši-ga, so ty pravi, dobri, stonoviti, risnični, perietlivi, vesseli inu ta evangeliu[m]c troštlivi marini, zakai v tih se daie na znane ta milost inu pre- imenuio velika neizrečena lubezan, katero Bug ima pruti vsem ludem, inu se očitu pravi, pridiguie inu pisše, de Bug ne hoče tiga grešnika smerti, ne ferdamnena, temuč on hoče vsem teim, kir pravo pokuro deio, veruio v nega Synu, biti milostiv, odpustiti vse grehe, nee deržati za brumne, pravične inu za svetnike, obarovati pred vso hudo nesrečo, pred večno smertio, pred Hudičem inu pred peklom inu de Bug hoče, de ty verni po tim lebnu bodo per nim, de uživaio zo vsemi svetimi angeli tiga večniga nebeskiga vesselia. Inu kadar take pridige inu pisma od Jezusa vsa verna, prestrašena in žalostna serca, kir se boye Božyga serda inu tiga ferdamnena za volo nih grehov, spet obessele inu prov potroštaio. Obtu ie Bug takim mari-nem, pridigom inu s. pismom od nega Synu enu pravu, spo-dobnu ime dal — evangelium, tu ie: eni dobri, vesseli marini. TA III. CAP. BUg ie tudi hotel z le-to lubeznivo bessedo evangeli- Ta besseda um to pridigo od suiga Synu od te pridige inu posta- ^na^rato ve Moizeseve narazen ločiti inu s to vučiti inu opomina- Jezusovo pridi-ti vse žlaht ludi, de oni ty dvei pridigi, to Jezusevo inu to gO OuMug^oO-Moizesevo, imaio deleč narazen ločiti. Zakai ta Moizese- de nekar le sava pridiga inu postava nom oznanuie le-ta veliki, strašni m^mgUleMMr0iistUua3, serd Božy zubper naše grehe. Moizes suio pridigo nom ni- tudi de po-šter ne pravi od odpusčane naših grehov, od gnade inu milosti Božye, de bi nas Bug hotel k sebi vzeti prez vsiga našiga dobriga diane inu zaslužene. Temuč, aku mi cilu popol- h noma slušamo. Koku noma deržimo inu ohranimo vse Božye zapuvidi inu te iste se ty dv« besse- z dianem dopernessemo, taku nom oblubi dobru inu ta že- di gnada inu ri- r J snica zastopiti gen Božy, aku pag nekar, taku nas z dušo inu s telessom ti-imaio. mu Zludiu izdaie inu ferdamnuie. Ampag ta evangelium nom pravi inu pridiguie od tiga milostiviga Božyga Synu, nom ka-sže na nega inu pravi: Pole, le-tu ie tu iagne Božye, kir nos-si vsiga svita greh; no[m]C pravi od odpusčane tih grehov, od gnade Božye, od te prave cele brume, pravice inu svetu-sti, katero Bug od nas hoče imeiti, od S. Duha, od tiga več-niga lebna. Inu ta evangeliu[m]C vely vsem lude[m],C de vse tu, kar kuli potrubuio h timu večnimu lebnu, de tu istu vza-meio inu primeio zabston, prez vsiga našiga diane inu zaslužena, le od samiga Jezusa Cristusa skuzi to vero. Obtu le-ta ločitik le-tyu dveiu pridig ima vsaki človik prov zastopiti inu dobru zamerkati inu nekar le samiga Moizesa poslušati, kir nom le ta serd inu ferda[m]neneC oznanuie inu pravi: »Prekleti so vsi ty, kir ne ostano vsem teim, kar ie v ti postavi zapis-sanu inu s teim dianem ne dopernesso.« Temuč mi imamo tiga druziga pridigarie, ta evangeliu[m],C poslušati, kateri nas viža inu pela h timu Synuvi Božymu inu pravi: »Pole, le-ta ie tu unu iagne Božye, ta pravi offer, odločen od samiga Boga, kir te grehe vseh vernih ludi proč iemle.« Inu le-ta rezlo-tik vmei to Moizesovo inu vmei Cristusevo pridigo ie Ioannes zdaici v tim začetku nega Evangelia Ioha. 1 postavil, kir taku pisše: »Ta postava ie skuzi Moizesa dana, ampag ta gnada inu 121 Jn 1, 17. risnica ie skuzi Jezusa Cristusa sturiena.«12 Per tei bessedi gna- da se ima zastopiti tu gnadivu odpusčene vseh grehov inu kir nas Bug iz milosti, za volo Jezusa, zabsto[n],C prez vsiga naši-ga dobriga diane inu zaslužene inu aku glih cilu popolnoma ne deržimo tih Božyh zapuvid v to suio gnado gori iemle inu ne pusti več timu Hudiču čez nas kralovati. Ta risnica pag tu-kai se pravi tu pravu, večnu nebesku blagu, tu pravu spoznane Božye inu ta večni lebe[n].C Ioan[n]esC tukai govori od ce- liga liga ohranene inu izveličane. Tiga, pravi on, Moizes nei dal; on le to postavo oznanuie, ampag ta Syn Božy Jezus Cristus, ta isti sam ie no[m]C tu pravu nebesku blagu, odpusčane vseh grehov, to pravico inu brumo, kir pred Bugo[m]vela, inu vse tu, kar moramo imeti, aku hočmo v nebessa priti, dobil inu zaslužil per Bugi inu tu isti vse no[m]C ponuie inu naprei daie v tim evangeliu inu vely no[m]C vsem tu vzeti s to vero od nega zabston. TA IIII. CAP. I nu kadar vsi žlaht ludie po tei izkaženi sui naturi so h timu Bug tudi s to nerveč perkloneni, de le po tih zemliskih ričeh skerbe, nuč bessedo vuči inu opomina, kei inu da[n]C mislio inu zo vso močio se muiaio, koku bi le do- inu v čem se tu sti blaga vkupe spravili, k veliki časti prišli inu dobili veliku puraV>čnStiindieisui| 2 sam 15, koker nemu dobru dopade.«580 Inu s. Paul, Rom. 8, taku go- vori: »Mi ne veimo, kai inu kaku bi se spodobilu moliti, am-pag ta duh, ta za nas moli z neizrečenim vzdihane[m]C inu ta serca izuprašuie; ta isti vei, kakova ie tiga duha missel, zakai on taku za te svetnike prossi, koker timu Bogu dopa-581! Rim 8, de.«581 Tu ie: tu naše šibku messu, kadar ie v ti revi inu v nadlu- gah, prossi za pomagane inu za odrešitvu, beži pred cryžom inu nei v nadlugah volnu tar pokornu Bogu, ampag ta duh, tu serce inu veist nas viža inu napelava zupet na to pokorsči-no inu na tu volnu, pohlevnu terplene. Inu koker tudi ta duh tu serce prossi za odrešene, taku vsai nei zubper tei voli Bo-žy, temuč on se poda cilu Bogu inu nega sveti voli inu pravi iz notra, iz praviga serca: Ta Božya vola inu nekar ta muia se izzidi. Oli per tim se vsaki dobri kersčenik vary p[re]dC teim bidertaufferskim hynavskim vukum, kir pravio: Ty ker-sčeniki nemaio za telesne inu pozemliske riči prossiti, koker de bi te telesne potrebe ne bile vredne, de bi se imeili prossi-ti od Buga, temuč mi se imamo vučiti inu veiditi, de Gospud Bug hoče tudi za take riči biti prošen, koker za zdravie, za myr, za dobro gosposčino, de otroci bru[m]niC bodo, za žytnu pole inu za vinske gore inu za vse tu, kar potrubuiemo na tim tim sveitu. Mi imamo tudi p[re]mislitiC te velike inu mnogete-re nesreče, kir no[m]C vsako uro nap[re]iC stoye na duši inu na telessu, inu prossiti Gospudi Buga za bra[m]boC inu varovane. S. Peter, i. Pet. 5, pravi: »Vaš souvražnik inu zupernik, ta Zludi hodi okuli koker en erioč liv inu isče, koga bi on požerl.«582 Na tako veliko oblast inu muč tiga Zludia inu na nega hudo kun-št imamo mi čestu zmisliti, koku on vede[n]C okuli, odspred inu za nami, hodi inu isče, koku bi nas mogel zepelati, zmotiti v ti veri s falš vuku[vi], 583 zmešnavami inu s kecaryo. De bi ta naša serca s to nevero, s to slipoto inu z namarnostio obdal. De bi nas obnoril s falš svetustio, s falš Božyo inu malikovsko službo, s to hinavsčino inu s teimi lažami, de bi nas prenaglil inu mogel perpraviti v težko žalost, v cagane inu v nevolo. Ti-ga Hudiča hudo missal, kunšt, muč inu preveliku souvraštvu, kir on ima pruti Cristusu inu vsem vernim, ne premore nisče preraitati inu ne izreči, kai on nei pruti inu v ti cerqvi vsag čas inu od začetka tiga svita začel. Obtu bi mi imeili k si k ser-ci584 vzeti te velike, težke, mnogetere nadluge, nesreče, reve, nežihrosti inu žalosti, kir nom tukai na tim sveitu sledno uro naprei stoye inu mogo na nas pasti, inu zapopasti, kuliku ie le bolezan, buštva, ubyana inu mnogeteriga zla položenu na tiga slabiga, boziga človeka. Le-te vse reve inu velike nadlu-ge, katere nom ta Hudič skuzi suie hlapce inu possode veden nagane, nas ima spodobnu perganati inu veden opominati h pravimu kersčanskimu, vernimu inu andohtlivimu molenu inu klicanu na Buga. Inu mi nemamo pag le za volo tih naših na-dlug, temuč za vse nadluge te cerqve, za vseh vernih moliti, koker nas ty jogri opominaio, de imamo moliti za vso vul-no gmaino kersčansko, de to Bug obaruie pred falš vučeniki, pred rotyrarmi,585 pred kecarmi, pred vsem Zludievim rezbya-nem inu sturmanem inu de bi dosti ludi h ti pravi evangeli-ski kersčanski veri prišlu inu ohraneni bili. S. Paul, 1. Thi. 2,586 ff 2 vely 582| 1 Pt5,8. 583| Emendacijska varianta: s falš vuku[m]. 584| Imeili si k serci. 585| Sektaši. 586| 1 Tim 2, 1-2. 587| Gre za Interpretatio Orationis Dominicx (Izlaga tiga Očanaša: Oča, kir v nebesih sidiš). Pesem je bila v slovenskem jeziku prvič izdana v Trubarjevem Catechismu 1550 (Zbrana dela Primoža Trubarja 1, ur. Fanika Krajnc-Vrečko, Ljubljana, 196-202), kjer je tudi notirana. Nato je bila natisnjena še v Enih duhovnih peisnih 1563, (zelo verjetno) v Enih psalmih, tem celem catechismu 1567, v Tem celem catechismu, enih psalmih 1574, v obeh Dalmatinovih pesmaricah, ki nosita enak naslov (1579, 1584), in nato še v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595). Glej Zbrana dela Primoža Trubarja 4, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 30-35, 306-331. 588| Duhovske. 589| Tudi. 590| Čast. 591| Troštati. Du so ty evangelisti bili. Te Buqve od tiga diane tih jogrov so nucne v ti cerqvi; se imaio raven evangeliov brati. Ty evangelisti so koker vely prossiti za krale, za gosposčino. Tukai on hoče, de imamo prossiti, de nom Bug da deželski myr, dobre oblastnike, pravo službo Božyo, de se bruma inu poštene vmei ludmi na tim sveitu obderži. Le-te prošne vse stoye v tim Očanašu, ka-teriga izlago vi imate v tim malim catehizmi inu v tim velikim v to peissen zloženo,587 zatu ga mi tukai zdai ne izlagamo. Inu dosehmal smo mi le od eniga deila te molytve govurili, koku imamo po tim Očanašu Boga prossiti za te duhoiske,588 večne inu za te telesne riči. Mi nemamo tiga druziga deila tudi nekar pozzabiti — to hvalo daiati Bogu. Mi prymemo vsako uro veliku dobrut od Buga, tudih589 tih veliku, kir mi za nee ne veimo. De bi nas Bug ne branil inu varoval pred Hudičem, pred hudimi ludmi, mi bi eno uro pred nimi ne mogli obstati; za tu inu za vse dobru, duhovsku inu večnu blagu, kir ie nas Bug izvolil inu poklical h pravi veri, nom dal sui evangeli inu spoznati suiga Synu, v katerim imamo gvišnu ta večni le-ben, inu kir nom da tudi, kar v tim životi mi inu ty naši otroci inu periatili potrubuiemo. Zatu imamo nuč tar dan čestiti inu hvaliti Gospudi Boga; timu tedai bodi zdai inu vselei vsa ckast590 inu hvala vekoma. Amen. TA LXII. CAP. DOsehmal od tiga 14. capitula smo mi preveč inu pre-dolgu, koker k ani predguvori sliši, oli vsai ništer, hvala Bogu, nespodobniga, nepridniga, temuč le tu, kar ie potrebnu, nucnu, dobru, kateru nom daie na znane tiga pra-viga Boga, to človesko naturo inu nom izlaga ta s. evange-lium, to Cristusevo martro inu tu, kir ima vsaki dobri ker-sčenik, aku on hoče to suio vero inu koku se ima vseh nadlugah ttoštati,591 veiditi inu zastopiti tu S. pismu, govurili. Kai ie nas pag h timu pergnalu, smo mi v tim 15. ca-pituli nakuliku poveidali. Zdai, h puslednimu hočmo mi od tih evangelistov, du so oni bili inu zakai so pissali, govoriti. riti. S. Matevž Evangelist, katerimu ie tudi bilu ime Levi, Alefeiov syn, ie bil en colnar; tiga ie potle sam Jezus izvolil inu poklical h timu jogerstvu, koker tu on sam, Math. 9, inu s. Marco 2, s. Lukhes,592 5. cap., pišeio.593 Inu on ie sui evangeli-um, koker eni pravio, za Jezusevim ločenem iz tiga svita, devet leit potle v iudovskim ieziku risničnu tar zveistu inu z ano lipo ordningo inu zastopnu zapissal. Ie zečel od Cristusevi-ga početva inu roystva inu kar se ie pred nega rezodevanem inu opravilom okuli nega zgudilu. Potle, kadar ie Jezus v tu suie dellu, diane inu oppravilu stopil, pravi, koku inu kako-ve ie on te suie jogre izvolil inu poklical k sebi, kai inu koku ie on vučil, kuliku caihov ie sturil, kakove dobrute ie izkazoval na tih ludeh, kai ie očitu pred ludmi inu kai ie v tih hišah delal, koku se ie s teimi bozimi, bolnimi, zdravimi, bogatimi, periatili, grešniki, souvražniki inu ž nega zuperni-ki deržal. Inu on pravi, koku se ie s to nega močio, oblastio, z bogastvom, z dobruto, z lubezno inu z milostio tim ludem rezodeval inu daial na znane. Inu koku ie on en lep, brumen, posten,594 svet, prez vsiga tadla inu greha stan inu leben pe-lal inu deržal nom k animu exemplu inu navuku. H pusle-dnimu pravi, koku ie on od suiga lastniga jogra fratan, koku so ga ty Iudi uieli inu izdali tim aydom, koku so ga ty aydie martrali inu špotlivu umurili na tim cryžu. Koku ie pocopan, na trety dan vstal od smerti, po nega smerti se izkazoval živ tim jogrom, gori šal v nebesa, zapovedal tim jogrom ozna-novati po vsim sveitu, de ie on vsem ludem, kir bodo v nega inu nega evangeliu verovali inu kersčovali se, ž nega mar-tro inu gori vstanenem dobil ta večni leben. S. Marco, koker Eusebius v ti Kersčanski croniki več koker v enim meistu piše, ie s. Petra mlaiši inu tovariš bil;595 tiga sam s. Peter, 1. Pet. 5, imenuie suiga synu, kir taku pisše: »Ta izvolena cerkov, kir ie zdai v ti Babilony (tu ie: v Rymi) vkupe zbrana, inu mui syn Marco vom vsem rezkroplenim kersčenikom veliko službo ff 3 spovei.«596 ty preroki od S. Duha nom h do-brimu h pissanu nakloneni inu pergnani. Dru-gimu vuku koker Cristusevi-mu, tih jogrov inu prerokov, kateri ne hoče biti zepelan v ta pekal, nema verovati. 592| Lukež. 593| Mt 9, 9-13; Mr 2, 13-17; Lk 5, 27-32. 594| Pošten 595| Evzebij, Historia Ecclesia-stica II, 15. 596| 1 Pt 5, 13. 597| Evzebij Historia ecclesia-stica III, 4 2 Kor 8, 18-19 Kol 4, 14 2 Tim 4, 11 598| Kol 4, 14. 599| 2 Tim 4, 11. 600| 2 Kor 8, 18-19. spovei.« Ta isti s. Marco ie bil od tih kersčenikov, kateri so s. Petra poslušali pridiguioč, naprosšen, de ie nim ta evangeli, kateri ie s. Peter pridigal, v tu pismu postavil. Tu istu ie on sturil. Inu kadar ie ta isti s. Peter potle sam vidil inu bral, ga ie hvalil inu poterdil, de ie dobru inu risničnu zapissan. Ta Evangeli s. Marca ie nerkratši, ampag z velikim flissom inu z lipo ordningo zapissan, koker se tu per vseh dianih inu ca-ihnih, katere ie on zapissal, dobru vidi. Od s. Lukeža Eusebi-us v ti Kersčanski croniki, v tih 3. buqvah, v tim 4. capituli, inu s. Paul, 2. Cor. 8, Col. 4, 2. Thi. 4,597 dosti dobriga pišeta. Ta ie bil poprei en arcat v tim meistu Antiohy, potle, kadar so ty jogri inu s. Paul pridigali ta evangelium po vsim sveitu, se ie preobernel na to vero kersčansko inu ie tih jogrov, nerveč pag s. Paula tovariš inu periatel ratal; tiga inu nega pismu s. Paul vissoku hvali, kir pravi, Col. 4: »Ta lubeznivi Lucas arcat vom veliko službo spovei.«598 Tukai ga imenuie lubezniviga, nekar zabston, temuč kir se ie taku deržal, de ie vsem bru[m]nimC kersčenikom lub bil. Potle 2. Thi. 4, kadar ie s. Paul dosti tožil inu pravil od suih nadlug inu falš tovarišev, kir so ga bili v ieči inu v nadlugah zapustili, pravi taku: »Lukež ie sam z meno.«599 Tukai hvali Lukeža, de ie tudi v nega nadlugah per nemu ostal inu ga nei zapustil. H tim Corinteriem od nega inu nega evangelia taku piše, 2. Cor. 8: »Mi smo poslali eniga brata ž nim, le-tiga, kateriga evangelium vse cerqve hvalio, inu nekar le le-tu samu, temuč on ie tudi od tih cerqvi odločen, de ie naš tovariš tiga našiga okuli hoyena.«600 Le-ta dobri Lukež ie du-ie dobre buqve od te prave arcnye tih duš, katero ie on od tih s. jogrov Cristusevih inu od s. Paula slišal inu navučil, zapissal. Kar ie on v te nega perve buqve tiga s. evangelia postavil inu zapissal, tu istu ie on slišal inu vzel od tih jogrovih vust, koker on tu sam očitu spozna, kir pravi, Luc. 1, v tim začetku nega evangelia taku: »Koker so nom le-ty tu dali, kir so od začetka ka vidili inu služabniki te bessede bili.«601 Ampag kar ie on v 601 Lk 1 2 te druge buqve, katere on imenuie Diane tih jogrov, zapis-sal, per tim ie on sam v pryčo bil, sam slišal inu vidil. V tih pervih suih buqvah ie postavil tu, kar sta ta druga evangelista, Matevž inu Marco, postavila — tu, kar ie Jezus govuril, vučil inu sturil. V tih drugih, v Diani tih jogrov, pag on pravi inu piše, koku, kei inu kadai ie Jezus šal gori v nebessa inu poslal doli iz nebes čez jogre tiga S. Duha, kei inu koku se ie ta vera inu ta cerkov kersčanska začela, koku ie od dan do dne gori iemala, rasla inu vegši perhaiala, koku so se ty per-vi stari, brumni kersčeniki deržali, nih stan inu leben pela-li, kai so ty jogri inu s. Paul pridigali inu vučili, kakovo vero inu Božyo službo so ty pervi kersčeniki imeili; od te nih Božye službe taku piše, Act. 2: »Oni so bili vsi ene misli inu so vsag dan bili v tim templi inu so stonovitu ostali per inu v tim navuku tih jogrov inu v tim podilenu oli gmaini,«602 tu ^ Apd 2,42,46. ie: oni so od nih blaga podelili s teimi, kir neso imeili, inu dilili, koker potle inu v tim 4. capituli pravi, de so vmei se-bo vse gmain imeili inu dilili, koker ie vsakimu bilo potreba, inu so kruh lomili, tu ie, so se obhaiali, inu so molili.603 On ^ Apd 4, 32 tudi piše, koku ty falš preroki ž nih falš vukum, ty hynav-ci, farizei, šcofi, fary, ty iudovski menihi, saducei, ty docto-ry te vissoke šule inu študenti inu drugi neverniki so vse zlu tim jogrom, s. Stefanu inu vsem pravim kersčenikom naga-neli inu nalagali, nee preganali, lovili, byli inu morili, koku ie vselei inu povsod ta vegši deil ludi inu ty nermodreši, vu-čeneši inu oblastniši so timu evangeliu, tei pravi pridigi inu veri bili zubper inu souvraž. Inu on v le-tih buqvah veliku pi-sše, kai sta ta dva jogra s. Peter inu s. Paul pridigala inu vu-čila inu koku se ie nima za volo nyu pridig godilu. Obtu lete druge buqve s. Lukeža noma imaio tudi lube biti inu so vredne, de se raven tih evangeliov s flisom tar čestu prebe-ro. Zakai s. Lukež, oli veliku več S. Duh skuzi nega, ie tu diane tih jogrov, nih vuk inu koku se ie tim jogrom inu tim per- vim starim kersčenikom godilu, s čim inu koku so služili Bogu inu deržali se vmei sebo, nom k animu navuku, troštu inu poterienu te naše prave vere v le-te buqvi postavil inu zapis-sal. Iz le-tih drugih buqvi s. Lukeža se more vsaki navučiti, veiditi inu viditi, katere so te prave pridige, ty risnični vuku-vi, ta stara vera inu kokove službe Bogu dopado. Mi v tih vseh jogravih inu s. Petra inu s. Paula pridigah, kir so mnogeterih deželah inu meistih Iudom inu aydom pridigali, drugiga vu-ka, druge vere, ne druge Božye službe, kir bi oni bili vučili oli verovali, ne naidemo, koker le-ta vuk inu le-to vero, katero mi zdai, hvala Bogu, vučimo inu smo v tu naše pismu postavili. Obtu, aku se nom nekaterim za te vere inu pridig volo taku godi oli še naprei se more goditi, koker se ie tim jogro[m]C inu tim starim, pravim kersčenikom godilu, taku mi zatu na naši veri, ne na vuku oli pridigi nemamo cbivlati, ne zatayti oli pasti od nega. Temuč biti vesseli inu troštati se, de mi tudi tia-kai, kamer so oni prišli, pridemo, v tu nebesku vesselie; tiakai priti nom vsem pomagai Jezus Cristus, ta Syn Božy. Amen. Du ie pag s. Ianž Evangelist bil, od tiga nom vsi evangelisti pišeio. De ie Zebedeov syn, Iacopov, tiga jogra brat inu ry-bič, koker ie nega oča inu brat bil. Tiga ie Cristus od rybstva Mt 4, 21. z drugimi red, Math. 4, poklical h timu jogerstvu604 inu ga ie mumu druge jogre lubil, on ie per pusledni večery nerbliže Cristusa sidil inu slonil na nega persih. Nemu ie Cristus vis-seioč na criži suio matero, to Divico Mario izročil inu postavil k animu nee varihu. Obtu, kar s. Ianž pisše, tu on piše, kar ie sa[m]C vidil inu slišal, koker on sam govori, kir pravi, Ioh. 21, 19: »Le-tu ie ta joger, kateri ie vidil, ta le-tu piše inu pryču-Jn 21, 24. ie inu nega pryčovane ie risničnu.«605 Inu 1. Ioh. 1 pravi: »Kai ie bilu od začetka, kar smo mi slišali, kar smo mi z našimi oči vi-dili, kar smo gledali inu kar so te naše roke tipale, tu mi vom 1 Jn 1, 1-3. oznanuiemo, pryčamo inu pišemo.«606 On ie per nakaterih Cristusev- Cristusevih caihnih bil, per katerih neso vsi jogri bili, on ie bil per Cristusevi smerti inu per vseh nega pridigah inu ca-ihnih, ie vidil koker ty drugi jogri Jezusa gredoč v nebessa, ie pryel od nega tiga S. Duha z drugimi jogri red na vinku-sti dan. Obtu ie nega pismu risničnu. Inu on ie nerdale vmei vsemi jogri po Cristusevim hoieni v ta nebessa vučil inu pridigal inu sui evangeli nerpuslednimu zapissal; Eusebius, lib. 3, cap. 24, pisše: »Kadar ie Ioannes s. Matevža, s. Marca inu s. Lukeža evangelie vidil inu prebral, ie on nih pissane poterdil inu dial, de so prov inu risničnu pissali, ampag oni so te pridige inu nekatere caihne, katere ie Cristus tu pervu leitu nega pridigarstva sturil, izpustili. Zatu ie bil Ioannes od kersče-nikov prošen, de ie tu, kar so ty drugi evangelisti izpustili, v ta sui evangeli postavil.«607 Inu eni pisšeio, de Ioannes ie stu-prov šestdeset leit potle, kar ie Jezus bil šal v nebessa, ta sui evangelium zapissal. Zakai so pag ty evangelisti pissali inu du ie nee h timu pissanu pergnal, od tiga Cristus, Ioannes, Lucas, Paulus inu Petrus očitu inu zastopnu govore. Cristus pravi, Ioh. 5: »Isčite v tih pismih, zakai vi menite, vi imate v nih ta večni leben, inu ona so, kir pryčuio od mene.«608 Inu Cristus pravi, de Abraam ie dial h timu bogatimu v peklu, kir ga ie prossil, de bi Lazarusa poslal k nega bratom na ta sveit pridigati inu vučiti to pravo vero, de bi k nemu v ta pekal tudi ne prišli; ie Abraam na tu odguvoril: »Oni imaio tiga Moize-sa inu tih prerokov pismu, tu istu oni imaio poslušati.«609 Ioannes pravi taku, koker smo poprei tudi slišali, Ioh. 20: »Jezus ie veliku drugih caihnov sturil vpryčo tih suih jogrov, kateri ne-so zapissani v le-te buqve. Le-ty so pag pissani, de vi veruie-te, Jezus ie Cristus, ta Syn Božy, inu de vi skuzi to vero bote imeili ta leben v nega imeni.«610 S. Paul taku pravi, 2. Thimot. 3: »Sledne pismu, kateru ie od Buga noter vdahnenu, ie do-bru h timu navuku, h timu popravlenu, h timu svaru inu h ti-mu podvižanu inu napelanu h ti brumi inu pravici, de ta člo- gg vik 607| Evzebij, Historia ecclesia-stica III, 24. 608| Jn 5, 39. 609| Lk 16, 29. 610| Jn 20,30-31. 611| 2 Tim 3, 16-17. 612| Rim 15, 4. 613| Lk 1, 1. 614| Preroško. 615| 2 Pt 1, 16-21. vik bo prez tadla inu k vusimu dobrimu dellu pernareden.«611 Inu Rom. 15 pravi: »Kar ie nom naprei pissanu, tu ie nom k animu navuku naprei pissanu, de mi skuzi volnu terplene inu trošt tiga pisma vupane imamo.«612 S. Lucas ta pravi, ca. 1: »Po-tehmal se ie nih dosti lotilu pissati od tih riči inu diane, kir so se pergudile etc.,«613 koker bi hotel Lucas reči: Kar iest pi-sšem, tu pišem, de bote risnico imeili inu de skuzi falš pismu inu pridige ne bode zepelani. Inu s. Peter, 2. Pet. 1, piše taku: »Mi nesmo tim kunštnim, zmišlenim marinem sluša-li, kadar smo vom na znane daiali to muč inu prihod našiga gospudi Jezusa Cristusa, temuč kir smo mi z našimi oči gledali to nega maiesteto inu to nega nebesko čast inu gospostvu tedai, kadar ie on bil pryel od Očeta Boga to čast inu glorio skuzi eno štymo, kir ie k nemu bila sturiena od te velike sturiene česti le-taku: 'Le-ta ie ta mui lubi syn, na katerim iest imam enu dobru dopadene.' Inu mi smo le-to štymo slišali iz nebes pernessoč, kadar smo ž nim bili na tei sveti gori. Inu mi imamo eno stonovito prerosko614 bessedo inu vi prov delate, de vi na to isto merkate koker na eno leščer-bo, kir v enim temnim kotu stoy, dotle se ta dan sturi inu ta danica gori izzide v tim vašim sercei. Inu vi imate le-tu ner-poprei veiditi, de obenu prerokovane v tim pismu nei sturi-enu iz suie lastne izlage oli zastopnosti, zakai tu prerokovane nei prišli inu naprei pernessenu iz te človeske voli oli misli, temuč ty sveti Božy ludie so govurili iz tiga perganena inu permorena od Svetiga Duha.«615 V le-tih vseh bessedah po redu mi slišimo, de vse tu, kar so ty evangelisti inu jogri pissa-li, tu so oni nom h dobrimu inu za našiga nuca pissali, de mi skuzi taku nih pismu tiga praviga Boga ž nega stanum v ti S. Troyci inu Jezusa Cristusa, Synu Božyga, de ie on pravi bug inu pravi človik, ta druga persona v tim Bogastvi, inu zakai ie prišal na ta sveit, človik ratal, pustil se martrati, spoznamo, veimo inu prov zastopimo, zakai kateri pametni človik ti- ga ga praviga Boga, od kateriga tu S. pismu, ty preroki inu jo-gri govore, pisšeio inu na znane daio, inu Jezusa Cristusa ž nega stanum inu opravilom ne znaio na tim sveitu inu v nega inu ne/ga/ bessedo[m],C kir so v tu pismu postavlene, ne ve-ruio, tiga istiga Bug Oča inu nega Syn Jezus Cristus na sodni da[n]C ne bode hotel tudi znati, ne dopustiti h tim suim izvole-nim, temuč ga bode pahnel v to616 večne te[m]nice,C kir ta Zludi zo vsemi neverniki inu hudimi bode prebival. 2. Thes. 1.617 Inu oni so tudi za tiga volo pissali, de se ne pustimo lič-kakimu vuku zepelati od te prave vere. S. Ianž, pravio, ie tudi nerveč sui evangeli zapissal za volo tyu dveiu kecaryu Ke-rinta inu Ebiona, kir sta falš vučila, de Cristus nei bug, temuč sam inu zgul en človik.618 Obtu, kadar falš vukuvi, falš vere gori vstaieio, taku imamo vselei le na tu S. pismu, na ta pravi vuk tih prerokov inu jogrov gledati, aku se ž nim gliha oli nekar. Inu de se imamo le-tiga prerokoviga inu jogrovi-ga vuka deržati inu slušati inu s s teim vseh žlaht nadlugah troštati inu na te Božye oblube se cilu zenesti, iz tiga druge vučiti. »Zakai ty preroki inu jogri,« pravi tukai s. Peter, »ne-so koker ty falš vučeniki inu zepelavci od sami sebe, iz su-ie glave vučili, govurili, ne pissali, temuč tu, kar ie nim ta S. Duh, Jezus Cristus sam rezodil, rekal inu zapovedal vučiti inu pridigati.«619 Obtu vi, mui lubi Slovenci inu bratie, ne ve-ruite obenimu drugimu vuku, samuč le le-timu, kateri ie nom Bug Oča, Syn inu S. Duh v tim pismu tih prerokov inu jo-grov dal inu z velikimi caihne620 poterdil. Inu de bi eden oli nih več, ia, en angel iz nebes prišal tar bi velike caihne delal inu bi nas hotel eno drugo vero, druge Božye službe vuči-ti inu velyl drugdi gnade Božye, odpusčane tih grehov iskati, koker so nas Cristus v nega evangely, ty jogri, evangelisti inu preroki vučili, kateri vuk so oni v tu S. pismu postavili, taku imamo pruti timu angelu inu pruti vsem tim istim reči: Bodite prekleti vi inu vaš vuk inu ty vaši hudičevi caih- 616| Te. 617| 2Tes 1, 7-9. 618| Evzebij, Historia ecclesia-stica III, 27-28. 619| Parafraza 2 Pt 1, 21. 620| Caihni. gg ni.6 621| Parafraza Gal 1, 8-9. 2 622| Inu. 623| 5 Mz 13, 1-3; Mt 24, 24; Gal 1, 8-9, 624| Mt 25, 41; Jn 3, 18; Jn 5, 24; 2 Tes 2, 3-12; Apd 3, 23; 5 Mz 18, 19. 625| Inu. ni. Imi622 taku nas Bug Oča, Cristus inu s/./ Paul vuče govoriti. Deut. 13, Math. 24, Gal. 1.623 Zakai Cristus bode vse te, kir falš veruio, preklel inu ferdamnal, Math. 25, Iohan. 3, 5, 2. Thes. 2, Act. 3, Deut. 18.624 Inu le le-te same, kir so nih vero, nih stan inu leben deržali inu služili Bogu po vuki ti-ga s. eva[n]gelia,C po pismi tih jogrov inu prerokov, bode vzel inu poiemal sebo v tu nebesku večnu vesselie. H takimu ves-seliu nom dopusti inu pomagai priti Oča nebeski za volo Jezusa Cristusa, gospudi, odrešenika inu izveličarie na-šiga, sred S. Duhum inu le-timu samimu pravimu, živimu, večnimu, dobrimu, pravičnimu, vsigamogoč-nimu, modrimu, risničnimu inu milostivimu Gospudi Bogu bodi vsa čast tar hvala zdai inn625 vekoma. Amen. YSIGA PQTREBNIGA INU NUC- iga navuka kir ie v le-ti predguvori, ta evange- Li od s. mATEYZA. EN .REGISTER. TA KAZE, KEI TY NEDELSKI INU TIH DRUGIH PRAZNIKOV evangelii v tim Novim testamentu se imaio iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka postilla. V ti se pravi, kateri navuki inu trošti, vsakim evangeliu suseb, se imaio nerbule zamer-kati inu ohraniti. Register, wie die sontaglichen und der anderen festen Evangelien in dem neuen windischen Testament zusuchen un[d]C zufinden sein. Sampt einer kurtzen Postili, darinn auffs einfaltigst angezeigt wurt, was fur Lehr und Trostungen wir in einem jetlichen Evangelio haben und wie wir derselbigen uns gebrauchen sollen.1 v tibingi. V tim leitu po Cristusevim roystvu M.d.lviii. 1| Register, kje je v novem slovenskem Testamentu iskati in najti nedeljske in druge praznične evangelije. Vsebuje tudi kratko postilo, v kateri je preprosto prikazano, kakšen nauk in tolažbe najdemo v vsakem posameznem evangeliju in kako naj vsakega posebej uporabljamo. PREDGUVOR. ^^^ € vi pag, mui lubi Slovenci, le-ta register teim bule zastopi-inu te evangelie, kateri so od tih starih vučenikov odločeni » I inu postavleni, de se imaio taku po redu na vsako nedelo inu ob praznikih v ti cerqvi brati inu pridigati, teim ležei inu hi-trei naidete. Zatu imate vi veiditi inu zamerkati, de te syllabe Math. pomenuio per s. Matevžu Evangelistu, Mar. per s. Marcu, Luc. per s. Lukežu. Joh. per s. Joannesu, cap. v tim capitolu, A, B, C, D rc. v tim deilu tiga istiga capitola, p. v tim platu oli na tei strani tiga is-tiga papyria. Iest sem tudi raven inu poleg tiga registra ner te potrebni-še inu nucniše štuke, navuke inu trošte sledniga evangelia su-seb kratku izlužil, pokazal inu zapissal. Tu bode dobru nuca-lu tim mladim inu preprostim ludem (katerim iest z le-teim muim dellom služim), de oni teim ležei inu bule v ti cerqvi te pridige bodo rezoumeli inu zamerkali, kai vsaki evangeli vuči. Obtu en vsaki gospodar inu kir umei brati, ta ima sui družini doma na večer ali viutro, zgudo, preden se h pridigi gre, ta evangeli, kir se na ta isti prazniški dan pridiguie, z le-teimi summariskimi izla-gami naprei po lahku inu zastopnu brati. S takim dellom inu branem se bode Bogu prov služilu inu iz tiga pride timu, kir bere, inu tim, kir bodo poslušali, velik duhovski nuc inu prid. H timu dai Bug Oča za volo suiga Synu Jezusa Cristusa, gospudi našiga, sred S. Duhum suio gnado inu pomuč. Amen. Vaš Primož Truber NA NA TO PERVO NEDELO TIGA adventa se pridiguie ta evangelium od Jezuseviga iezde-na v tu Ieruzalem, kateri se taku začne: »Inu kadar se k Ie-ruzalemu perbližaio etc.« Tiga isčite per s. Matevžu, v tim xxi. capitolu, v tim deilu A, na platu oli strani tiga popirya 60. Mar., 11. cap., A, p. 132. Luc., 19. cap., C, p. 231. Ioh., 12. cap., B, p. 298.2 Le-tiga evangelia vukuvi inu trošti. 1 De naš gospud inu ohranenik Jezus Cristus ie taku pohlev-nu inu preprostu ieizdil v tu Ieruzale[m].C Inu pustil pred se ta gvant inu tu veye metati, pred sebo inu zad sebo inu v tim templi vpyti inu prossiti sebi glosnu to srečo. Tu on dei, de se tu prerokovane Zahariovu, cap. 9, Esaiovu, cap. 62, inu Davidovu, Psal. 118,3 dopolni. Inu s teim ie on hotel tim Iudom, kir so tu pismu tih prerokov imeili inu brali, inu vsem ludem se rezodeti inu dati na znane, de ie on ta pravi, od Buga oblubleni mesias, tu ie cristus, od kateriga adventa, prihoda so vsi preroki prerokovali, inu de ga gori vzameio z vero za nih iudovskiga lastniga kra-la inu de na druziga odrešenika inu cristusa nemaio več čakati. 2 Kir on pag taku deleč skuzi zidi inu hyše vidi, kei ta oslica ž ne žerbetom stoy. Inu ž nega bessedo samo sturi, de tyu živin-četu nisče ne brani k nemu perpelati. V tim se on izkaže, de ie on ta pravi, modri, vsigamogoči Bug, kir vidi povsod vse riči inu de vse stvari moraio biti nemu pokorne inu volne. 3 Ta Zaharias prerok zastopnu vuči, kakovu blagu inu dobru-to ie Jezus ž nega prihodom na ta sveit timu meistu Ieruzalem inu tei Sionski sčeri, tu ie, vsem vernim ludem, sebo pernessal, kir taku govori, Zah. 9. »Vesseli se, ti Sio[n]skaC sči, vukai, ti sči Ieruzaleva. Pole, tui kral pride tebi, pravičin inu ohranenik, ie bog, sidi na oslici inu na A 2 enim Zakai ie Jezus na osselcu v Jeruzalem ieizdil. Cristus v tim ie-izdenu se izkaže, de ie tudi Bug. Cristus ž nega advento[m],C prihodo[m]Cna sveit ie pernessil vse[m]C vernim nebesko brumo inu svetust. 2| Mr, 11, 1-11; Lk 19, 28-40; Jn 12, 12-19. 3| Zah 9, 9; Iz 62, 11; Ps 118, 25,26. 4| Zah 9, 9. 5| Raba, korist; izposojeno iz stvn. nuz m., nuzza f. ali stvn. nuz (H. Jazbec, n. d., 60). 6| Obleka, oblačilo; izposojeno iz srvn. gewant n., in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec, n. d., 46). Karkuli Bug reče, tu sturi; s tei[m]c uslužiš prov Bogu. S čim inu koku zdei imamo Cri-stusa pryeti inu poštovati. enim osličnim žerbetu etc.«4 Tu ie, koker bi prerok hotel reči: Gledaite gori vsi ludie, ta večni Božy Syn, ta oblubleni Cristus pride q vom na ta sveit v eni bogi, nizki inu zaverženi štalti, ob-tu ne cbivlate inu ne zblaznite se vi na nim, temuč tiga se vi ves-selite, zakai on vom h dobrimu pride, de bode čez vas kralo-val, vas branil pred vsemi souvražniki; on ie pravičin inu ta pravi ohranenik, tu ie, on bode s to suio obilno pravico vse verne s pravo brumo, s popolnomo pravico inu svetustio obdelil, de s to bodo mogli obstati pred Bugom, inu on bode nee ohranil inu obderžal pred to smertio, pred Hudičem inu pred peklom, de ne vzamo hudiga konca. Od nuca5 inu prida tiga Cristuseviga prihoda na ta sveit naidete vi povsod zadosti v ti predguvori za-pissanu. 4 Kir ty jogri sture, kar nim Cristus zapovei, inu perpelaio to oslico žerbetom, se mi od nih vučimo, de vse tu, kar nom Bug zapovei inu vely sturiti, naisi se tu istu časi tei naši nori zasto-pnosti žleht, norsku inu preprostu vidi inu zdy, koker kersčova-ti, obhaiati, dobru za hudu diati, de tu volnu inu zveistu deimo inu dopernessemo, zakai Bogu nerveč ta pokorsčina inu dobra vola dopade inu s to se prov služi Bogu, i. Reg. 15. 5 Od tih jogrov, od tih ludi inu otruk, kir šraieio za Jezusom, nemu prossio vse dobru inu to srečo k nega gospostvu inu kralevstvu. Inu kir nih gvant6 inu tu veye pred nega mečeio, se mi vučimo, de to našo vero od Cristusa, de mi le za volo nega martre imamo to odpusčane vseh grehov inu de bomo izveličani, imamo očitu inu pred vsemi ludmi spoznati. Inu de imamo z našim gvanto[m],C tu ie zo vsem, kar imamo inu premoremo, zveistu pomagati brumnim šulariem inu pridigariem, de skuzi nih pridige inu pisma ta evangelium, ta prava vera kersčanska, bode povsod okuli rezglassena inu de tu kralevstvu Cristusevu, ta vera kersčanska deleč, po širokim se reztegne. Na Na II. nedelo tiga adventa se pridiguie ta evangelium od sodniga dne; ta se začne: »Inu bo do caihni na soncu, na luni inu na zveizdah etc.« Luc., 21. cap., D, p. 239. Math., 24. cap., C, p. 73. Mar. 13, C p. 141.7 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus tukai, v današnim evangeliu, inu per s. Matevžu, cap. 24, pravi, kakovi caihni se bodo pred sodnim dne[m]C godili inu vidili na nebu, na zemli, na vodah inu na muriu inu na ludeh. Na nebi bodo le-ty caihni. Tu sonce bode černu oli te-mnu, ta luna ne bode sveitila, tu ie, koker mi Slove[n]ciC pravimo, bode merknila. Čudne zveizde, comete inu druge prika-zne se bodo vidile na nebu. Na zemli pag bodo veliki tressuvi v naketerih meistih, kregi, voiske, boy, žlize, dragota inu lakota. Na moriei inu na vodah velike fortune inu nagle povu-dne, kervavi studenci inu potoki bodo zvirali inu tekli. Na lu-deh inu vmei ludmi se bodo le-ta znamina godila. Ty ludie bodo cagovali, sami sebe topili, obesšali, prebadali, skerbeli za telesne inu pozemliske riči, sušili, čudne bolezni imeili, vmei sebo se bodo nidali, souvražili, bodo nezveisti, nemilostivi, lakomni, offertni, ne bodo rodili za Buga ne za nega besse-do, stariše[m],C dobri gosposčini inu pravim pridigariem ne-pokorni. Bodo kupčovali, zidali inu cimprali velike gradi inu hyše, se bodo pred redo[m]C inu zubper to naturo ženili, mo-žili, žerli, pya[n]čovali,C curbali, prešustvali, vso nečistost, hudubo inu lušte tiga messa tribali inu obhaiali inu ta s. eva[n]ge-liumC se bode k ani pryči tim hudim nevernikom pridigal po vsim sveitu. Ta Anticrist bode rezodiven; kratku: »Pred sodnim dne[m]C se bode godilu,« pravi Cristus, »koker se ie godilu pred to grešno povudno inu preden so ta sodomistiska meista sežgana.« Onu se bode prov pridigalu, ludie za tu ne bodo rodili; berite, kai piše Moizes, Gen. 6, 7, kai Cristus pravi, Math. 24, Luc. 17, inu S. Paul, 2. Thi. 3.' A iii Kadar 7| Lk 21, 11-19; Mt 24, 3-14; Mr 13, 3-13. Caihni inu znamina tiga prihodniga sodniga dne. 8| 1 Mz 6, 1-5; 7; Mt 24, 14; Lk 17, 26-30; 2 Tim 3, 1-5. 9| 1 Tes 1, 7-8; 2 Pt 3, 10. 10| 1 Tes 4, 16-17; 2 Pt 3, 10. 11| Marljivost, vnema, pridnost, vztrajnost, prizadevnost; izposojeno iz srvn. vl?3 m. (marljivost, vnema), in sicer okoli leta 1100 (H. Jazbec, n. d., 41). Nebu inu zemla bodo gorela na sodni dan, Sodni dan bo vessel tim vernim, tim hudim pag žalosten, Sodni dan nei deleč, Sodni dan ie gvišin inu pred rokami, Sledno uro 2 Kadar naš Gospud Jezus Cristus druguč pride na ta sveit, v enim belim oblaku, v ti sui glory, s to suio močio, čestio inu zo vsemi angeli soditi te ludy. Tedai se bodo gibale vse nebe-ske moči, ta zemla inu tu nebu bodo gorele, nebessa se rezzi-do z velikim pokanem, ty elementi se bodo taieli od vročusti, ta zemla inu ta della, ki so v ni, zgore. Od tiga berite 2. Thes. 1 inu 2. Pet. 3,9 koku pag Cristus bode sodil inu kai po sodnim dnevi bode, od tiga berite ta pusledni deil tiga 25. capitola per s. Matevžu inu 1. Thes. 4, 2. Pet. 3.10 3 Cristus vely vsem vernim tiga sodniga dne se vesseliti. Za-kai oni tedai stuprov bodo pryeli od nega, kar ie nim v tim evangeliu pridigovanu, oblublenu inu kar so verovali. Bodo te-dai popolnoma inu v risnici rešeni inu prosti od vseh grehov, od vse reve, žalosti, plača, od bolezni, od smerti, od Hudiče inu od pekla inu bodo prestavleni v tu večnu nebesku vesselie. Za ti-ga volo se imaio spodobnu vsi verni veden vesseliti inu s teim se troštati vseh nih nadlugah, suseb ležoč na tei smerti. 4 Kadar se ty caihni, od katerih smo napoprei v le-tim evan-geliu govurili, bodo godili, taku sodni dan, pravi Cristus, nei deleč.11 Na te imamo tedai s flissom gledati inu merkati, koker gledamo spomlat na tu drevie; kadar naprei ženne inu se zeleni, taku pravimo: Leitu ie blizi. Inu mi vidimo per sadašnim našim času, de ty caihni povsod, v nebi, na zemli, na vodah inu vmei ludmi zo vso sylo se gode. Obtu čakaimo vsako uro na sodni dan. 5 Cristus tudi v le-tim evangeliu s persego zegvišuie, za volo naše nevere, de sodni dan gvišnu pride. Inu kadar nega bessede, oblube so Božye, stonovite, risnične inu vsigamogoče. Vse tu, kar ie Bug od začetka tiga svita govuril inu oblubil, ie vse izka-zanu inu dopernesenu, mumu sodniga dne, taku ta isti gvišnu vuni tudi ne ostane. 6 Vely, de veden č uiemo, sledni hyp inu č as de č aka- mo mo na sodni dan, de prebivamo inu živimo v ti trezivosti, v pravi veri, v molytvah, v enim poštenim kersčanskim stanu inu lebnu, de ohranimo eno dobro veist, de s to bomo mogli obstati pred nega ostro pravdo. Na to III. nedelo tiga adventa ie evangeli, ko-ku ie Ioannes Kerstnik iz te kehe suia dva mlaiši h Cristu-su poslal; ta se taku začne: »Kadar pag Ioannes v ti vozi zasliši ta della Cristuseva etc.« Math, cap. 11, A, p. 29, Luc., 7. cap., C, p. 182.12 Kratki vukuvi iz tiga evangelia. 1 Ioannes Kerstnik pošle iz ieče suie mlaiši h Cristusu nekar za suio, temuč za tih mlaiših volo, de od nega bessed, pridig inu caihnov bodo teim bule v ti veri podvučeni inu poterieni. 2 Cristus tim Ioannesovim mlaišim inu vsem ludem daie na znane, pričuie s caihni inu preroki. Esa. 35, 61,13 de ie on ta pravi cristus, pravi bug inu pravi človik, kir ie imel po Božy oblubi priti na ta sveit. Inu de nega vuk, nega evangeliu[m]C ie gvišin, risničin inu stonovitin, kar govori inu oblubi v tim eva[n]geliuC tim vernim, timu gvišnu taku bode. 3 Inu Cristus tukai, kir pravi: »Izveličan ie ta, kir na meni se ne zblazni,«14 zveistu opomina, de oben človik za volo, kir se on taku žleht, po buštvi, preprostu inu pohlevnu derži inu hodi na tim sveitu, na nega bogastvu, stanu, personi, na nega vu-ku, eva[n]geliu.C Inu na nega vernih tudi nekar, kir so povsod na tim sveitu zaverženi inu souvraženi, se nemaio zmotiti, zblazni-ti, ne cbivlati v ti veri. Zakai ta čas pride, de on se bode vidil v nega glory inu česti. Inu ty, kir nemu inu nega evangeliu veru-io, bodo per nim inu v ti nega glory inu te česti tiga nebeskiga vesselia vekoma uživali. 4 Kir tiga Ioannesa Kerstnika taku vissoku p[re]dC ludmi inu p[re]dC suiemi jogri hvali za volo, kir ie on stonovitu, prov, risničnu, serčnu, z brumo imamo čakati na sodni dan. Ioh. suie šularie od sebe h Cristusu pošile. Cristusu caihni inu preroki vsi pryčuio. Io. Kerstnik ie en exempel vse[m]C pravim 12| Mt 11, 2-15; Mt 7, 18-35. 13| Iz 35, 5-6; Iz 61, 1. Za volo Cristu-seve boge štalti inu pohlevsčine inu kir ta cer-kov tudi ie nizka, ne ima nisče na tim evangeliu cbivlati. 14| Mt 11, 6. pridigariem naprei po-stavlen. 15| Mt 11, 11. 16| Kristusov učenec, apostol; izposojeno iz stvn. jungiro m. (apostol, učenec), in sicer v obdobju pokristjanjevanja (8. in 9. stoletje) (H. Jazbec, n. d., 46). 17| Jn 1, 19-17. Svetniki se imaio po-štovati, ne-kar moliti, ne odpu-skov per nih iskati. serčnu, prez straha inu modru pridigal. S teim on vse pridigarie vuči inu opomina, de oni taku risničnu, prez straha, serčnu inu modru imaio pridigati vsem ludem, malim inu velikim, bozim inu bogatim to pokuro, nim oznaniti ta serd Božy, aku se ne popravio. Tim pag, kir se preoberno, povedati, de Bug za vo-lo suiga Synu, aku v nega veruio, hoče nim nih grehe odpustiti. Inu per taki pridigi ostati vseh izkušnavah inu za te iste volo va-gati nih život. 5 Le-te bessede, kir Cristus pravi na koncu tiga evangelia, de »kateri ie manši v tim nebeskim kralevstvi, ta isti ie vegši koker Ioannes Kerstnik,«15 se imaio le-taku zastopiti, koker bi Cristus hotel reči. Ioannes ie en risničin inu svet pridigar inu on bode v tim nebeskim kralevstvi, tu ie v ti cerqvi, zdai, kir se evangeli-um pridiguie, od tih vernih za velikiga deržan inu od nakate-rih za vegšiga, koker sem iest. On ie le mui služabnik, kir nei vreden, koker Ioannes sam pravi, de bi on muih čevlev ierme-na odvezzal, inu ie muia pryča, kaže na me, vely vsem ludem le per meni samimu iskati odpusčane tih grehov, S. Duha inu tiga večniga lebna. Zakai le-tih nebeskih duhovskih riči oben člo-vik, ne angel, ne Ioannes, ne oben drugi svetnik, ne prerok, ne joger,16 ne svetnica ne mogo dati. Iz tih bessed se vučimo, de per svetnikih, ne per ludeh, ne per obeni Božy službi nemamo iskati obeniga odpuska tih grehov, ne milosti Božye, samuč per sa-mimu Jezusu Cristusu skuzi to vero. Na nega samiga kažeio sam Oča nebeski, S. Duh, vsi verni, vse pismu, vsi svetniki inu sve-tni/ce/,E vsi preroki, jogri inu vsi Božy angeli. Na to IIII. nedelo tiga adventa se pridiguie ta evangelium od tiga iudovskiga selstva iz Ieruzalema h timu Kerstniku v to pusčavo, kir se začne: »Inu le-tu ie tu pričovane tiga Ioannesa etc.« Ioh., cap. 1, C, p. 256.17 Le-ti Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Kir Ioannes Kerstnik pridiguie očitu inu pryčuie od Cristusa, se mi vučimo, de ie potreba vsem kersčenikom, suseb in nerveč tim pridigariem, de oni tudi očitu pridiguio, pravio, pi-sšeio inu pryčuio od Cristusa, du, kai ie on inu kar ie nega oppravilu na tim sveitu. Zakai skuzi taku pravlene inu pryčova-ne prido dosti ludi h timu spoznanu tiga evangelia inu h ti pravi veri. Zatu so ty angeli pryčovali inu pridigali tim pastyriem na puli zdaici, koker ie Cristus bil royen, potle so od Cristusa pravili vsem ludem ty pastiry, ta Iožef, Maria, Zaharias, Elizabet, Simeon, Anna, ty modri aydie inu tukai Ioannes inu Cristusevi caihni so tudi od nega pryčovali. 2 Potle, kir Ioannes nekar koker ty drugi fary inu farizei v Ieruzalemu v tim templi oli v tih iudovskih šulah ne vuči, temuč v ti pusčavi. Inu kir on prez visti, prez oblasti, prez poročena tih visših šcofov inu fariev pridiguie eno novo vero, kersčuie inu iemle gori te aydie. Tu on dei po zapuvidi S. Duha. Koker Lucas 3 pravi: »Ta besseda oli zapuvid Božya ie sturiena čez Ioan-nesa v ti pusčavi.«18 Iz tiga se mi vučimo, de kadar ty naši šcoffi inu fary prov ne pridiguio, prov po Cristusevi postavi tih zacra-mentov ne dile, temuč le po kotih masšuio, taku se imamo od nih deržati inu h tim pridigariem hoditi, kir ta evangelium prov izlagaio, te zacramente prov daio. Aku oni pag prov pridigu-io, kersčuio inu obhaieio, aku glih kaku drugu pomankane ie na nih lebnu, de le v tih smertnih, grobih, očitih grehih, koker v curbary, v prešustvi inu tim glih, ne prebivaio, se nemamo od nih ločiti, ne drugih novih pridig iskati ne začenati. 3 Tu očetu19 Ioannesovu spoznane pred farizei inu leviti de on nei Cristus, ne Elias, ne prerok, temuč on ie ta B pre- Pridigarstvu ie potrebnu inu nucnu na tim svei tu. Ty kersčeniki nemaio za sle-dniga uržaha nih pridigarie oli farmoštra ž nega pridigo zapustiti. 18| Lk 3, 3-4. Kersčeniki ima-io biti 19| Očitu. 20| Iz 40, 3-5. 21| 1 Pt 3, 15. 22| Žrtev, daritev; izposojeno iz srvn. opfer n. (žrtev, daritev) ali srvn. opfern (žrtvovati, darovati), in sicer od vključno 12. stoletja dalje (H. Jazbec, n. d., 61). pernaredni dati odguvor inu raitingo od nih vere. 1. Pet. 3.21 Nekar le samuč Turki, ludi, te-muč tudi ty vu-čeni duhovski so timu eva[n]-geliuC zubper. ®i iz vuna s to vodo. Cristus iz notra s teim S. Duhum kerstuie. lo. Kerstnik prerokovana styma v ti pusčavi, Esa. 40,20 kir ima Cristusu pot perpravlati, zatu on pridiguie od Cristusa inu kir nemu veruio, te znaminuie s teim kerstom, pryčuie, da ta Cristus, kir ie zdai pred rokami, ie ta pravi Syn Božy, ie pred nim bil — zastopi: po tim Bogastvi —, za nim ie prišal — zastopi: po tim človestvu. On sam daie S. Duha, on ie tu pravu iagne Božye, tu ie ta pravi offer,22 od Buga v ti večnusti odločen, inu tu plačillu za naše grehe etc. Tu vse Ioannesovu dellu nas vuči, de tudi mi očitu inu za-stopnu pred ludmi, pred duhovsko inu deželsko gosposčino od naše vere, od našiga vuka, od vseh naših Božyh službi, od vsiga našiga diane govorimo inu damo raitingo. 4 Tukai mi slišimo inu beremo, de ty leviti, fary inu farizei neso tei pridigi inu pryčovanu Ioannesovimu od Jezusa hoteli verovati. Obtu se mi zdai ne čudimo, ne zmotimo se v ti pravi veri, kir tudi vidimo, de ty sadašni naši fary, menihi inu šcoffi so tei čisti, risnični pridigi tiga s. evangelia taku zubper inu so-uvraž inu kir ne hote tih zacramentov v ti cerqvi po Cristusevi postavi diliti. 5 Ta Ioannesov inu tih jogrov inu tih drugih služabnikov te cerqve kerst se ne loči, ne buli eniga od druziga; tih vseh ie en kerst. Ampag vmei Cristusom inu Ioannesom, jogromi inu drugimi pridigary ie en velik ločitig. Ioannes inu vsi služabniki ty kerstuio le s to vodo, tu ie: oni služio tei cerqvi s to vunano službo, s teimi elementi inu s to bessedo. Ampag Cristus ta kerstuie s teim ognem, tu ie on daie v tim inu per tim kerstu tiga S. Duha, ta isti nas svari za volo tiga greha, kir notri v nas tiči inu vu-žiže notri v naših sercih eno novo luč, to vero, tu naše serce inu naše misli obrača na dobru inu de se vsiga dobriga per Bugi, našim očetu, za volo Cristusa zevupamo inu zanessemo. /6/ Sledni ima te pridige Ioannesove Kerstnika, kir so per s. Ianžu Ianžu v tim 1. inu 3., per s. Matevžu 3., Luc. tudi 3. capituli23 za-pissane, zveistu inu s flissom tar čestu brati; v tih on kratku vu-či vse riči inu štuke,24 kir slišio h timu kersčanstvu. On pridiguie prov to celo pokuro, štraifa ostru te duhovske ludi za volo nih hinavsčine. Vuči, kai vsaketeri ima v suim stanu diati. Pryti tim nepokornim, nevernim ta večni Božy serd. Pravi, du inu kai ie Cristus, de ie pravi bug, pravi človik, de ie bil od večnusti, v tim času za nim človik postal. De ie tu iagne, ta pravi sami offer Božy, za kateriga samiga volo Bug hoče vsem vernim lude[m]C odpustiti te grehe. On izlaga s teim, kai so ty stari inu Moize-sevi offri pomenili, de tiga človeka neso sturili brumniga pred Bugom, ne izveličali. On ie tudi to vunano Božyo službo s te-im kerstom dopernašal. S teim inu zo vsemi nega pridigami inu bessedami ie on visžal inu napelaval vse ludi, te suie mlaiše tudi, le h Cristusu. Na božič ni dan, ta pervi evangelium ie od Jezuseviga roystva, ta se taku začne: »Pergu-dilu se ie pag v tih istih dneh etc.« Luc., cap. 11, A, p. 161.25 Le-tiga evangelia vukuvi inu trošti. 1 S. Lukež z velikim flissom pisše, v katerim času, v katerim meistu, iz katere žlahte inu matere ie Jezus Cristus, naš go-spud, po tim človestvu royen. S teim on hoče vse te, kir S. pismu inu preroke bero, zagvišati inu nih vero poterditi, de tu ditece, kir ie tedai v buštvi, v neznanu inu v eni štali royenu, ie ta pravi Cristus, Syn Božy, kir ie oblublen od Buga timu Adamu, Abra-amu, Mozesu, Davidu, od kateriga so vsi verni očaki, iudi inu aydie govurili inu ty preroki pissali. Iacob patriarh inu Daniel prerok, Ge[n].C 49, Dan. 2, 7, 9.26 Obadva prerokuieta, da v tim ie popolnoma inu prov vse štuke te ker-sčanske vere vučil. Čas, meistu, žlahta pryčuio, de tu ditece, ro-yenu od Divi-ce ®arie, ie ta pravi Cristus. 23| Jn 1; 3; Mt 3; Lk 3. 24| Krščanska resnica, trditev, postavka, npr. artikulacija verske resnice v simbolični knjigi, člen katekizma ali veroizpovedi; del; izposojeno iz srvn. stuck n. (del, košček, kos; odstavek, člen; en primerek) ali iz stvn. stuki n. (kos, košček; del; razdalja) ali nvn. bavarsko Stuck n. (del, kos, košček; odstavek; razdalja; komad; primerek) (H. Jazbec, n. d., 80). 25| Lk 2, 1-20. B 2 času, 26| 1 Mz 49, 10; Dan 2, 44; 7, 14; 9, 24-27. 27| Ps 89, 4-5,28 Ps 132, 11 2 Sam 7, 12-16 Iz 9, 5-6 Iz 11, 1-2,10, Jer 23, 5; 33. Kersčeniki koker nih gospud Cristus v ia-selcih erpergu-io, tu ie: so bozi, oli vini od lakote inu od mraza ne umerio. 28| 2 Kor 8. 29| Deminutiv sam. erperge s. f. pl., prenočišče; izposojeno iz stvn. bav. heriperga (stvn. heriberga) f. (prenočišče za tujce), in sicer pred letom 1050 (H. Jazbec, n. d., 35). Tiga roystva Je-zuseviga veli ta angel vsem lu-dem se vesseliti. času, kadar tu Rymsku kralevstvu nervegše inu širše na tim sve-itu bode kralovalu inu ty Iudi pod oblastio tiga rymskiga ces-sarie bodo. Tedai ima biti Cristus royen. Miheas prerok ta pre-rokuie, de Cristus se ima rodyti v tim meistu Betleem. Inu de Cristus bo od Abraamove inu Davidove žlahte oli kry (od katere ie Divica Maria) royen. Od tiga ty psalmi 89, 132 inu vsi preroki, 2. Reg. 7, Esa. 9, 11, Iere. 23, 33/ pryčuio zadosti. 2 Kir pag Cristus, naš gospud inu stvarnik vseh riči, ie v takim velikim buštvi inu v eni štali royen. S teim on daie per redu na znane, de nega kralevstvu nei tiga svita. Kateri v nega veru-io inu hote biti pod nega kralevstvom, ty isti se nemaio trošta-ti velikiga blaga inu dobriga lebna na tim sveitu. Ta cerkov, ty pravi verni nega služabniki so vselei veliku nadlug, dosti reve od domačih inu vunanih, od stricev, od sosedov inu od falš peria-telov terpeli, so bili bozi, čestu obrupani inu umorieni. Tu Cri-stusevu kralevstvu inu blagu, kir tim suim vernim daie inu dili, ie le duhovsku, se zdai v tim lebnu ne vidi, onu se le v ti veri vzame inu v tim vupani se ima, tu istu blagu pag ie odpusčane vseh grehov, bruma inu svetust, kir pred Bugom vela; tiga bodo stup/r/ovE po tim lebnu v risnici vekoma uživali v nebessih. »Za našo volo,« pravi s. Paul, 2. Cor. 8, »ie Cristus bog postal, de nas hoče bogate sturiti v nebesih.«28 Oli per tim imaio vsi verni tudi ta trošt, de Cristus timu mahinimu, bozimu nega kardelcu ie na tim sveitu tudi ene iaselce perpravil, tu ie ene erpergice29 inu en nizig stan, de bodo mogli ta čas nih kratkiga života se gori der-žati inu per ludeh živeti. 3 V tih bessedah tiga angela, kir pravi: »Ne buite se! Pole, iest vom oznanuiem enu veliku vessele, kateru se bode godilu vsem ludem, zakai vom ie danes royen ta ohra-nenik, kateri ie Cristus, ta gospud,« ie vus inu ta pravi celi evangeliu[m],C ta pravi, dober, vessel marin, kir te boge, grešne ludi notri v nih sercei inu v veisti obesseli. Obtu ta angel pravi pravi h tim pastyriem inu k nom vsem: »Ne strašite se, le-ta luč, muie prikazane inu muia pridiga pomeni inu pravi od ene dobre, vessele riči, katera reč ie le-ta, ta pravi ohranenik, izveli-čar inu pomočnik, ta cristus inu gospud ie von danas royen.« Ty dvei bessedi vom inu ohranenik ima vsaki zamerkati. Vom, tu ie za vašo inu za vseh ludi volo ie on človik postal inu hoče biti ta pravi vaš ohranenik inu pomočnik; on vom bode v tih velikih nadlugah pomagal inu odrešil, v katerih vom obena stvar nei mogla pomagati; on vas bode odderžal30 pred to večno smertio, pred Hudičem inu pred peklom. Zakai ie Syn Božy človik postal, smo mi v ti slovenski predguvori zadosti inu zastopnu go-vurili; undukai vi berite. 4 Tih angelov peisen, kir poyo Gloria in excelsis Deo,31 čast inu hvala Bogu v ti vissokoti inu myr na zemli, tim ludem dobra vola, no[m]C pravi, kakovu blagu, nuc inu dobruto mi primemo od Cristuseviga roystva. Napoprei: de bomo Boga prov znali, de hoče biti nas milositivi oča, de nas neče pogubiti, te-muč ohraniti pred vsem zlegom za suiga Synu volo. Potle bomo myr imeili inu pokoi v ti naši veisti, se ne bomo več bali serda Božyga, te smerti inu tiga ferdamnena. H tretimu: bomo vselei vesseli inu dobre vole, tudi tedai, kadar nom na tim sveitu hudu puide inu v velikih nadlugah bomo, zakai mi veimo, de te iste nom ne mogo škoditi na tim večnim lebnu. Inu le-tu peitie bode nerveč na nas dokonanu po tim lebnu v nebessih. Tedai bomo Boga v nega stanu prov znali inu se čudili na tim čudnim sveitu inu delu tiga našiga odrešitva inu za tu bomo veden Boga hvalili inu peili zo vsemi angeli: Wer uns das Kindlein nicht ge-boren, so weren wir allesampt verloren.32 De bi nom le-tu ditece ne bilu royenu, vse človestvu bi bilu zgublenu. Mi bomo tudi pravi, terdni, večni myr imeili vmei Bugom inu vmei nami, zakai ta Hudič ž nega družbo, vsi hudi, neverni, škodlivi ludie bodo od B 3 nas Ta angelska peissen no[m]C pravi, kakov nuc oli prid imamo skuzi tu roystvu Jezu-sevu, 30| Obderžal. 31| Slava Bogu na višavah. V tem primeru gre za Angelsko himno (hymnus angelicus), ki se imenuje po svojem prvem verzu (Gloria in excelsis Deo); le-ta je vzet iz Lk 2, 14. Gloria je izvirno nastala na področju vzhodne cerkve, prvi prevod v latinščino pa tradicionalno pripisujejo Hila-riju iz Poitiersa (300-368). 32| Če bi Dete ne bilo rojeno, bi bilo za nas vse izgubljeno. 33| Lk 2, 9-14. Zakai se ie tu roystvu Cristu-sevu tim pa-styriem nerpo-prei oznanilu inu rezodelu. 34| Poštenih. Kar slišimo oli beremo od Jezusa, nemamo pozabiti. nas odločeni. Mi verni bomo imeili vmei sebo to celo popolnoma lubezan inu vekoma se vesselili. H timu priti nom pomagai tu lubeznivu ditece Jezus Cristus, naš gospod, ta dini izveličar inu ta zveisti pomočnik. Amen. Ta drugi evangeli, kir se pridiguie tudi na božični dan, koku so ty pastiry tekli v Betleem gledati to ditece Jezusa; ta se začne: »Inu pergudilu se ie, de kadar ty angeli etc.« Luc., cap. 2, B, p. 162.33 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. TY pastiry, katerim se ie nerpervič tu Cristusevu roystvu od tih angelov rezodelu inu oznanilu, no[m]C daio dosti navu-kov inu exemplov. Ta pervi navuk, de tim ludem, kir zveistu su-imu dellu, stanu inu poklicanu strego, se Bug pusti rezodeti inu spoznati. Ta drugi, de ta pastiriev stan, nih služba inu dellu do-pade Bogu bule koker tu kupčovane, tovernane inu kramarya. Zato so tudi ty sveti očaki Abel, Abraam, Lot, Isaac, Iacob, Moizes inu David pastiry bili inu s to živino se živili. Ta trety navuk inu exempel ie, de ty duhovski pastiry, pridigary, šcof-fi, farmoištri imaio nerveč inu nerpoprei vse riči inu skrivnu-sti Cristuseve, du, kai ie on inu zakai ie človik ratal, veiditi inu drugim zo vsem flissom, prez vsiga zavlačena risničnu rezode-ti inu povedati inu to vero očitu pred vsemi ludmi spoznati. Ta četerti navuk, kir oni spet gredo k sui živini, s teim nas vuče, de ta evangelium, ta vera kersčanska tih pravih, dobrih, postenih34 stanov, službi, oblasti, della oli antverha ne premini, pusti vsa-kiga per nega poklicanu inu dellu. 2 Od Divice Marie, kir tih pastiriev marine inu besse-de v suim sercei ohrani inu premišluie, se vučimo, de mi tudi, kar beremo v tih prerokih, jogrih, evangelistih in v tih pridigah slišimo od Cristusa, de tu istu dobru ohranimo, preraita- preraitamo, premislimo inu s teimi to našo pravo vero, de le skuzi Cristusa bomo ohraneni inu izveličani, teim bule poter-dimo. Ta trety evangeli, kir se pridiguie na božični dan, de Bug skuzi suio Bessedo ie stvaril vse riči inu de ta ista Besseda ie potle messu ratala, se začne taku: »V tim začetku ie bila ta Besseda inu ta Besseda ie bila per Bugi etc.« Ioh., cap. i, A, p. 25j.35 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Ioannes Evangelist v tim današnim inu v tim začetku nega evangeliu štyri štuke nerveč vuči, te iste on tudi potle skuzi vus nega evangeliu[m]C s Cristusevimi bessedami inu caihni poter-duie inu izlaga. Nerpoprei: on zveistu inu risničnu vuči, de Cri-stus, Syn Božy, kateriga on tukai v le-tim evangeliu to Bessedo Božyo imenuie, nei le samuč en žleht človik oli prerok, koker sta tedai dva kecaria Kerintus inu Ebion36 vučila inu govurila inu zdai ty Turki inu Iudi govore, temuč de ie on tudi ta pravi, večni bug, stvarnik vseh riči, vsigamogoč, Bogu glih zo vsemi ričmi. De skuzi nega ie ta sveit sturien, vse dobre riči v nebi, na zemli, videče inu nevideče. Inu de on te iste vse gori derži, živi, regira inu resvečuie. De ie on ta pravi pild,37 spodoba inu svitloba tiga Božyga stanu. Col. i, Heb. i.38 Inu de ie on to cerkov, vse verne po vsim sveitu, čudnu vodil, izkušoval, varoval, branil inu izveličal. 2 Per tim on vuči, de ta ista večna Besseda Božya ie messu postala, tu ie pravu človestvu h timu suimu Bogastvu pervze-la. De taku ta večna Besseda Božya, katera ie ta Syn Bo-žy, Jezus Cristus, naš gospud inu ohranik, ie pravi bug, pravi človik, ta druga persona v tim Bogastvi inu v tim Božym stanu. Za taciga tiga Jezusa Cristusa s. Ioa[nnes],C ia, sa[m]C Bug Oča, S. Duh, vsi preroki, jogri, svetniki, svetnice inu vsi Kai s. Ianž nerveč v nega evangeliu vuči. Jezusa to večno bessedo Božyo imenuie. Ena čudna, skrivna reč, kir bug človik postane; ta se ima verovati, nekar zastopiti na tim sveitu. 35| Jn 1, 1-5. 36| Evzebij, Historia ecclestiastica III, 27-28. 37| Podoba; izposojeno iz srvn. ali nvn. bav pilde n. (podoba) (H. Jazbec, n. d., 64). 38| Kol 1, 15; Heb 1, 3. 39| Kersčanske. 40| Izvirne besedilne predloge zaenkrat ni bilo mogoče določiti. Zakai ie ta večna, vsiga-mogoča Besseda Božia tu mes- su, tu človestvu pervzela. 41| Jn 1, 12. S čim, skuzi kai, koku vse Je-zuseve dobru-te nase perpra-vimo. vsi verni derže, imaio inu pryčuio od nega. Koku se pag ty dvei naturi, ta Božya inu ta človeska, v Cristusu, v ti eni personi vku-pe glihaio, tu istu Bug vei. Mi kersčeniki dosti Božyh riči z našo zastopnostio ne moremo doseči, temuč moramo le verovati. Inu s. Crisostomus vuči te preproste, kadar oni bodo od never-nikov vprašani od tih velikih, globokih štukov te vere kersc-banske,39 koker od S. Troyce, koku mogo try eden inu eden try biti, taku imaio odgovoriti: »Tu Bug dobru vei. Nom ie od Bu-ga taku zapovedanu verovati inu nekar veiditi inu zastopiti, po tim lebnu bomo prov zastopili inu te skrivne Božye riči vidili.«40 3 H tretimu: v tim evangeliu Ioannes Kerstnik inu Ioannes Evangelist obba vučita, za čes volo inu zakai se ie ta Syn Božy iz te suie nebeške maiestete, glorie, iz te česti inu gospostva na ta sveit v tak špot, v tako revo inu sromoto pustil, taku cilu niz-ku se ponižal. De tu vse ie on sturil, de ie hotel to suio gnado inu risnico s teimi človeki podiliti. De skuzi inu za volo nega vsi ludie, kir v nega bodo verovali, bodo imeili gnado, milost inu odpusčane vseh grehov per Bugi inu de bodo Boga ž nega sta-num v ti Troyci inu to nega stonovito pravo volo znali, de Bug neče tiga človeka pogubiti, temuč izveličati skuzi to nega zaslužene. Inu de per tim vsi ludie imaio spoznati to veliko lube-zan inu dobro volo Božyo, katero on ima pruti vsem ludem, de preden ie on hotel tu človestvu zapustiti v tih grehih, v ti smerti inu v tim peklu, poprei ie on dal suiga Synu v ta marter inu v to smert. 4 H četertimu: Ioannes Evangelist tukai v tim evangeliu, kir pravi: »Kuliku nih so nega gori vzeli, tim istim ie dal to oblast, de mogo Božy otroci postati, kir na nega veruio,«41 vuči inu v nega vsim evangeliu povsod inu veden pravi, de drigači Cristuseve dobrute, nega zaslužena inu mar-tre oben diležin ne more biti, ne nase perpraviti, samuč skuzi to vero v nega. De tim nega bessedom inu oblu- bom bom c/il/uE terdnu veruiemo inu se zenessemo, kar on v tim evangeliu k nom govori inu nom oblubi, de ie timu gvišnu ta-ku inu nom bode danu po tim lebnu inu per pravim redu. Sicer aku nemu, ne nega evangeliu ne veruiemo, taku per Cristu-su nem/a/moE obeniga deila, ne nuca oli prida. Na to I. nedelo po božiči se pridiguie ta evangeli od Simeonoviga prerokovane, de Cristus ie gvišnu pred rokami, kai inu koku Cristusu, nega evangeliu, nega materi inu tei cerqvi na tim sveitu se bode godilu; ta se začne: »Inu nega oča inu mati se čudita na teimi ričmi, kir so se od nega govurile etc.« Luc., cap. 2, E, p. 163.42 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Kateri hoče le-ta evangeli prov zastopiti, ta beri, kar ie pred nim pissanu, ta evangeli, kir se na svečnični dan pridiguie. Simeon, ta stari, vučeni, brumni, sveti dedec, pričuie tukai s to staro, brumno, andohtlivo babo, s to Anno, de tu ditece, kir ie tedai v pryčo nyu inu druzih bilu v ta tempel, v cerkov pernes-senu inu offranu, ie ta pravi oblubleni cristus, ta Syn Božy, vseh vernih ohranenik inu izveličar. 2 Kir se Iožef inu Maria čudita Simeonovu pravlenu od tiga diteta, se vučimo od nyu, de imamo dobru premisliti inu prera-itati tu veliku čudu Božye inu to nega veliko lubezan pruti lu-dem, de ie on suiga lastniga Synu k nom k animu odrešitvu poslal. 3 Simeon prerokuie risničnu, koker so poprei inu potle vsi preroki prerokovali, de Cristus ima terpeti, ne bode videče pred ludmi na tim sveitu gospodoval. Zatu nemu, nega vu-ku inu evangeliu nih veliku bode zubper. Inu ty, kir v nega, ne nega bessedom ne bodo verovali, ty isti padeio doli C v pekal, Simeon, Anna pryčuieta inu pridigata oči-tu, de tu ®arie ditece ie ta pravi izveličar vseh vernih ludi. Zakai ie Bug človik postal, se ima čestu tar dobru rezmi-sliti. Cristus ie tim vernim izveli-čar, tim nevernim enu pogu-blene. 42| Lk 2, 33-38. Pravi kersčeniki bodo imeili žalosti, nadluge. Divičtvu, zakon, vduštvu dopado Bogu. 43| Lk 2, 21-24. v pekal, kateri pag timu evangeliu prov veruio, ty isti bodo gori vstali iz te večne smerti v ta večni leben, iz tiga pekla v ta ne-bessa. 4 Divico Mario preide en meč, tu ie: vsi ty, kir s Cristusem inu ž nega bessedo derže, v nega veruio inu ga spoznaio očitu, ty isti bodo na tim sveitu veliko žalost imeili inu dosti nadlug terpeli; koker se ie Divici Mary za volo nee synu godilu, taku se tei cerqvi godi. 5 Ta s. vudva Anna, kir ie napervič dečla bila, potle zakonica, h tretimu ena vduva, s teim pryčuie, de le-ty try stanuvi Bogu dopado inu de ty ludie, kir otruk inu druziga dela nemaio, so dolžni veden inu per vseh pravih Božyh službah inu v ti cerqvi biti, moliti inu en pošten, brumen inu treziv leben pelati inu kar v cerqvi slišio od Cristusa, tu istu tudi drugim povedati. Na noviga leita dan se pridiguie ta kratig evangeli od Cristuseviga obrezane; ta se začne: »Inu potle, kadar so ty osem dni bili dopolneni etc.« Luc., cap. 2, C, p. 162.43 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Per tih zacra-mentih se nema le na te vuna-ne riči, temuč na te Božye bessede gledati inu zmi-sliti. Zakai so ty zacramenti po-stavleni. 1 Tu obrezovane, kir se ie vsakimu moškimu znaminu ta pre-dna kožica odrezala, se tei naši zastopnosti ena norska reč zdy, glih koker tu naše kersčovane inu obhaiane. Oli mi v takih Bo-žyh ričeh, postavah, delih inu službah nemamo le na tu vu-nane, videče dellu, na tu obrezane, na to vodo, kruh inu vinu gledati, temuč na Buga, du ie ta, kir ie take riči postavil, na to bessedo Božyo, kir ie h tim ričem perložena, kai Bug s te-im inu per tim nom daie inu oblubuie. Gospud Bug ie iz ž nega velike milosti tiga Abraama izvolil inu poklichal iz te aydo-vsčine h ti pravi veri inu ie nemu velike riči oblubil. Nerpoprei ie ie Bug Abraamu oblubil, de hoče nega ime veliku inu visso-ku sturiti, de se od nega inu od nega otruk po vsim sveitu bode pravilu. H drugimu: de hoče nega postaviti k animu očetu veli-ku ludi. H tretimu: de nega otruk tulikain bodo, koliku ie zve-izd na nebi inu peiska v tim moriei, inu de eni bodo veliki kra-li. H četertimu: de nemu inu nega otrokom za nim hoče dati to Cananeisko deželo za lastino. H petimu: de tu Seime, skuzi ka-teru bodo vsi ludie žegnani, tu ie Cristus, bode od nega žlah-te inu kry royenu. K šestimu: de hoče vse Ahraamove44 otroke, tu ie vse te, kir bodo v Cristusa verovali, žegnati, tu ie, nim vse grehe odpustiti, rešiti od večne smerti inu od pekla inu nee stu-riti pred sebo svete inu brumne skuzi Jezusa Cristusa, de bodo vredni tiga nebeskiga kralevstva. K setmimu:45 de hoče Abraa-mov inu nega vseh vernih otruk ta pravi bug inu nih ta cela do-bruta biti, tu ie, on tih vernih ne hoče zapustiti v obeni nesreči, ne nadlugi, temuč nim zveistu pomagati, koker od le-tih oblub vseh beremo, Gen. 12, 15, 17, 22.46 Nu, le-tim velikim oblubom Božym ie Abraam inu potle za nim ty nega otroci inu vnučeti so težku verovali, glih koker mi zdai tim Cristusevim oblubom težku veruiemo, zakai ta naša človeska izkažena natura inu za-stopnost pravi inu raita sama sebo taku: Bug nei taku sylnu dober inu milostiv, de bi on nom take velike riči inu zabston, ki nesmo tiga zaslužili, ne zaslužiti ne moremo, hotel dati. Obtu za take naše nevere volo ie Bug h takim suim starim oblubom tu znamine tiga obrezane, potle Cristus k suimu evangeliu ta kerst inu tu obhaiane gori postavil, de, kadar nas te nadluge, tu naše hudu messu, ta Zludi, ta sveit v ti veri šibke delaio inu naklane-io, de bi cbivlali na Božyh oblubah inu na nega pomuči inu milosti, de imamo s takimi Božymi znamini to našo vero poterdi-ti, zmisliti, kai ie Bug tedai, kadar ie taka znamina postavil inu poročil se obrezovati, kersčovati inu obhaiati, govuril inu vsem C 2 ludem 44| Abraamove. 45| Sedmimu. 46| 1 Mz 12, 2; 15, 5; 17, 4; 22, 17. Zakai se ie Jezus pustil obrezati. 47| Gal 3, 13; 4, 5. Tu troštlivu ime Jezus der-ži v sebi vse nega opravilu. 48| Mt 1, 21. ludem oblubil, inu cilu se zanesti na te iste Božye bessede, de on bode vse tu, kar ie no[m]C oblubil, per pravim času dal inu izkazal, zakai Bug ie vsigamogoč inu risničin. Vse tu, kar ie Bug per tei obrezi Abraamu oblubil, ie nemu inu nega otrokom popolnoma izkazal inu dopernessel. Taku tu, kar ie nom Cristus per kerstu inu obhaylu oblubil, de vsi ty, kir timu evangeliu veru-io, de Cristus suiem tellom, kateru ie on za našo volo v to smert dal, inu ž nega kryo ie nom dobil odpusčane tih grehov inu ta večni leben, nom bode tudi gvišnu danu inu izkazanu. 2 Kir se pag Cristus pusti obrezati, tu on dei napoprei, de s teim pričuie, de ie on od Abraamove žlahte po tim človestvu royen, koker ie Bug oblubil. H drugimu: de ie to isto postavo od te obreze dokonal inu gori vzdignil, zakai ta obreza ie imeila le do Cristuseviga prihoda terpeti. Obtu tu obrezane tih Iu-dov inu Turkov zdai nei ništer vrednu, zakai per tei nei več obe-ne oblube Božye. Vse Božye stare inu nove oblube, suseb ta, de Bug hoče vse verne za volo Abraamoviga semena žegnati, vse ludi, so zdai per naših zacramentih, per tim kerstu inu per pravim obhaianu. H tretimu: Cristus se ie hotel tudi tei inu tim drugim starim iudovskim postavom podvreči inu vsem Božym zapuvidom sturiti zadosti na našim meistu inu nas rešiti od te prekletve te Božye postave. Gal. 3, 4.47 3 Tu ime Jezus, kateru ie danu Cristusu, Božymu Synuvi, od angela, koker Math. 1 pričuie, se slovenski tolmačuie ohranenik oli odrešenik oli izveličar oli ta pravi, zveisti pomočnik. Inu letu ime v sebi derži inu zapopade vse Cristusevu blagu inu nega dobruto. Nerveč tu naše odrešitvu od tih grehov, koker ta angel sam izlaga timu Iožefu, ki pravi, Math. 1: »Ti boš nega imenoval Jezus, zakai on bode ohranil suie ludi od nih grehov.«48 NA Na to II. nedelo po božyč u se pridiguie ta evangeli, koku ie Jezus v Ieruzalemu v ti cerqvi, kadar ie dva-naist let bil star, dišputiral s teimi doctormi; ta se začne: »Inu nega stariši.« Lu., ca. 2, F, p. 164.49 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 De Iožef, Maria vsaku leitu od veliki noči gresta k nih fa-ri v Ieruzalem inu Cristusa, nyu sinu, kadar ie 12 leit bil star, tudi tiakai pelata. Se vučimo, de tudi mi, suseb ob tih praznikih, imamo v cerqve hoditi inu v te iste, v katerih se prov Bogu služi, prov vuči inu pridiguie, prov ty zacramenti dile inu iemlo, te naše otroke, mlaiše inu druge ludi voditi inu napelovati, tar na-isi te iste cerqve bodo deleč oli blizi. Inu de take prave Božye službe inu prave pridige pomagamo gori deržati zo vsem teim, kar mi nerveč premoremo. 2 Kir Divica Maria inu Iožef Cristusa zgubita inu en cel dan po nim ne vprašata, se vučimo, de tudi veliki svetniki, dotle so bili na tim sveitu, neso vselei inu povsod prov diali, so čestu tudi nemarni, pozablivi inu nezastopni bili. Obtu oben se ne prevzi-mi, de bi on hotel suio brumo oli suiem dobrim dianem zaslužiti sebi ta nebessa. Vsi imamo teči h Bugi: »Mi smo eni vnucni hlapci.« Luc. 17.50 »Odpusti nom naše dolge.« Math. 7.51 »Ne hodi z nami v to pravdo, zakai pred tebo oben nei pravičin.« Psal. 143.® 3 Od Jezusa, kir v tim templi prez visti nega starišev ostane inu kir potle gre suiemi stariši spet domov inu ie nim pokoren, ž ni-mi della. Se mi nerpoprei vučimo, de vse tu, kar Bug nom zapo-vei inu hoče imeti od nas. De tu istu nerpoprei pred vsemi ričmi sturimo, tar si tu očetu, materi, periatelom, gosposčini dopadi oli nekar, zakai mi smo dolžni Bogu več biti pokorni koker ludem. Act. 5.53 H drugimu: se vučimo, da vsi ludie, suseb ty mladi, imaio radi h pravim pridigom inu h Božym službo[m]C hoditi C 3 inu H pravim pri-digom, mo-litvom, ob-haylom imaio stari inu mladi ludie hoditi, 49| Lk 2, 41-52. Tudi veliki svetniki, dotle so bili na tim sve-itu, neso bili cilu prez grehov, Božy zapuvidi nerveč, potle tei človeski, aku nei tei Božy zubper, se ima slušati, 50| Lk 17, 10. 51| Mt 6, 12. 52| Ps 143, 2. 53| Apd 5, 29. 54| Vučenimi. Jezus ie tu cilu človestvu, dušo inu tellu k su-imu Bogastvu pervzel. 55| Jn 2, 1-11. 56| 1 Mz 2, 23-24. 57| Raz 21,8; 22, 15. 58| Heb 13, 1. Zakon ie en pošten stan inu Bogu lub. Am-pag vso žlaht curbaryo bode Bug štraifal z večnim žveplom inu ognem. Apoc. 21, 22.57 in de ta pravi vuk, to bessedo Božyo imaio imeitu za lubu. H tretimu: de ty mladi imaio nih tovarihrištvu deržati s teimi brumnimi, poštenimi inu vueenimi54 inu radi biti per nih inu poslušati nih vuka. H četertimu: de nih starišem bodo zveisti, volni, pokorni inu de pomagaio nim ta kruh inu človesko potrebo vsem ludem prez škode dobivati. 4 Cristus raste inu iemle gori v modrusti inu v starosti, zasto-pi: po tei človeski naturi, na duši inu na telessu, po tim Bogastvi ie bil vselei popolno[m]C moder. Taku tudi mi imamo od dan do dne rasti inu gori iemati vseh duhovskih ričeh, v ti veri, zasto-pnosti inu v ti pravi kersčanski brumi inu lubezni. Na to III. nedelo po božyču se pridiguie ta evangelium, koku ie Jezus iz vode vinu sturil na tei ohcati; se začne: »Inu na trety dan ie bila ena ohcat v ti Cani te Galileiske dežele.« Ioh., cap. 2, A, p. 2jp.55 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i De Jezus, Divica Maria inu ty jogri so na tei ohcati bili inu de Jezus ta pervi caih/e/nE na tei ohcati izkaže. S teim se daie vsem ludem na znane inu se pryčuie očitu, de ta zakonski stan, koker ta, kir ie od same S. Troyce notri v tim paradižu po-stavlen, Gen. 2,56 ie dober, svet, pošten inu Bogu lub, ampag curbaria, prešustvu inu vsa nečistost ie Gospudi Bogu zubper. Koker od tiga s. Paul tudi pryčuie, ki pravi, Heb. i3: »Ta zakon se ima poštovati per vseh inu tih zakonikov postela ie prez madeža, ampag te curbarie inu prešustnike bode Bug sodil,«58 tu ie: ferdamnal. Tukai vsaki zamerkai, de oben človik, bodi dur bodi, kir kurba oli prešustuie, ne pride v nebesa, tar si bodi ces-sar, kral, papež, scoff, far, menih, žlahtnik, purgar, kmetič, pastyr, mož, žena, dečla oli vduva; kateri ne derži oli zakona oli oli dečelstva oli vdustva, ta bode ferdamnan, aku on te prave pokure ne dei, 1. Cor. 6, Gal. 5.® 2 De ie na tei ohcati vina zmankalu, pomeni, de v tim zakonskim stanu ie dosti reve, skerbi, muie, žalosti inu buštva. Oli kadar ty zakoniki le Cristusa z vero imaio per sebi, molio inu kli-čeio na Buga, deio inu sture pruti Bogu inu pruti ludem, kar ie nim postavlenu, nih dellu, nih antverh inu službe zveistu do-pernašaio, taku nim ne bode na užitku mancalu, nim bode vselei tedai, kadar se Bogu prov inu čas zdelu, iz vode vinu sturie-nu, nim bode Bug dal, de oni inu nih otroci od lakote, od žeie inu od mraza ne umerio. 3 Od Divice Marie, kir prossi inu nei zdaici uslišana, se mi vučimo, de nemamo od molytve nehati inu pustiti; aku glih nesmo zdaici uslišani oli nom Bug zdaici ne pomaga po tei viži inu v tim času, koker inu kadar bi mi hoteli, mi nemamo Bogu obe-niga časa h pomaganu postaviti. On dobru vei, kadai ie nom dobru inu nucnu dati inu pomagati. 4 De Cristus to vodo na vinu preoberne, s teim, pravi tukai ta evangelist, ie on to suio glorio, to suio čast, muč, oblast, to su-ie bogastvu izkazal, de vse riči p[re]more,C de ie Bogu zo vsem glih; koker Bug Oča vsaku leitu iz zemle skuzi ta leis, skuzi to vinsko terto vinu stvaruie, tu istu glih taku Cristus premore sturiti. Obtu, kar Cristus v tim evangeliu govori inu oblubi, tu on premore inu hoče dati inu izkazati per pravim času, zakai on ie vsigamogoč inu risničin. Le-ta ohcat inu ta zakonski stan, koker tudi s. Paul pravi, 2. Cor. 11, Ephe. 5, Iohan. 3.60 Pomeni, de Cristus ie ta pravi ženin te cerqve, vseh vernih. Inu de koker vsaki zastopni ženin lubi suio navesto inu vse, kar on ima, tu zveistu s to suio navesto dili inu čez da, tiga se mi tudi od Cri-stusa, našiga ženina imamo gvišnu troštati, de ta nega svetust, bruma, pravica, zaslužene, ta nebeski erb61 inu vse, kar on ima, ie tudi naše. Na Zakoniki ima-io prov verovati, moliti, zveistu delati; tim Bug srečo da. 59| 1 Kor 6, 9,13; Gal 5, 19-21. Aku nom Bug zdaici ne da, za tu nemamo od molytve pustiti. Cristus suiemi caihni izkažuie suio Božyo muč inu spryčava, de nega bessede so risnične. 60| 2 Kor 11, 2; Ef 5, 27; Jn 3, 29. 61| Dediščina; izposojeno iz srvn. erbe n. (dediščina), in sicer po letu 1050 (H. Jazbec, n. d., 34). 62| Mt 8, 1-4,5-13; Mr 1, 40-45; Lk 5, 12-16; 7, 1-10. 63| Altmanoviga hlapca. Cristus suie-mi caihni inu kir ludi ozdravla, izk/a/žuieE suio muč, risnico inu lubezan pruti ludem. 64| Mt 8, 2. Koku imamo prossiti Boga za pozemliske telesne riči. Na to IIII. nedelo po božyč u ie ta evangeli, koku ie Jezus eniga gobovca inu eniga aydovskiga capitana hlapca ozdravil; ta se začne: »Kadar on pag doli gre iz gore etc.« Math., cap. 8, A, p. 19. Mar., 1. cap., H, p. 98. Luc., 5. cap., B, p. 174, inu cap. 7, A, p. 181.62 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Ta dva caihna, de Cristus tiga gobovca s teim dotikanem, tiga altmonoviga klapca63 pag le s to bessedo inu od deleč ozdravi, glih taku ty drugi nega caihni, pryčuio, de ie on risnič-nu od Buga poslan inu de nega evagelium, vuk inu oblube so te prave bessede Božye, gvišne, risnične inu stonovite; kateri ti-mu evangeliu veruie, ta ne bode prevežan oli obnorien. Ty caihni nom tudi daio na znane to Cristusevo muč inu mylost, de on lahku inu rad vsem teim, kir z vero koker ta gobovec inu alt-man na nega kličeio, pomaga. 2 Od tiga gobovca, kir pravi: »Aku hočeš, taku ti moreš mene očishtiti.«64 Se mi vučimo prov moliti inu prossiti Boga za te telesne riči, koker za zdravie, za dolg život sebi inu drugim, za blagu, za myr inu za druge riči, kir potrubuiemo inu bi radi imeili na tim sveitu. Mi imamo tudi za te vunane inu posvetne riči prossiti z vero, tu ie, mi imamo terdnu verovati, de za volo Cristusa imamo odpusčane tih grehov, eniga milo-stiviga Boga inu de te naše prošne hoče uslišati. Oli kadar mi pag ne veimo, so li nom take riči, za katere mi prossimo, nuc-ne inu aku služio tei česti Božy inu kadar Bug tudi hoče, de ty verni na tim sveitu ta cryž nossio, de volnu terpe inu de v takih nadlugah bodo izkušeni, so li stonoviti v ti veri. Obtu per takih molytvah imamo mi tudi vselei reči: Aku ti, Bug, hočeš, aku se tebi prov, nucnu inu spodobnu zdy, taku nom tu istu dai, dai, kar tebe prossimo. Aku pag nekar, taku se ta tuia vola inu nekar ta muia izzidi. 3 De Cristus tiga gobovca pošle h timu faryu inu vely po Moizesevi postavi offrovati. S teim vuči, de vsaki ima pomagati prave pridigarie, služabnike te cerqve živiti inu dati tu, kar nim sliši. V tim Starim zakonu so se ty fary od offrov inu dessetin gori deržali, zatu so oni morali cerqvi streči, moliti, vučiti, of-frovati, te gobovce, so li čisti oli nekar, ogledovati inu ločiti od te gmaine.65 4 Le-ta altman ie imel eno pravo kersčansko vero inu vse tu, kar k ani pravi veri sliši. On ie Cristusa prov znal, de ie bug, vsi-gamogoč, de more le samo bessedo vse riči opraviti inu de ie on dober, milostiv inu volan nega hlapca ozdraviti. On ie bil pohleven, se nei vreden zdil, de bi Cristus v nega hišo šal. On ie prov molil za nega hlapca. On ie lubil suiga bližniga. Le-ti štu-ki slišio h ti veri kersčanski. Od tiga aydovskega verniga capita-na se tudi vučimo, koku vsaki suie hlapce inu družino v bolezni oli v drugih nadlugah nema zapustiti, temuč prossiti za nee Boga inu shtreči inu pomagati, s čim on nerveč premore. 5 De Cristus tiga altmana vero taku vissoku hvali, se vučimo, de ta prava vera, molitov inu klicane na Buga so ner te vegše službe Božye. 6 Mi tukai v tim evangeliu tudi vidimo, de ta vera kersčan-ska tih stanov ne prestavle, samuč ta serca perminuie. Ta alt-man ie bil en želner inu en gospud oli oblastnik. Cristus nei ne-mu zapovedal to nega oblast oli žolnerstvu zapustiti, temuč on ga pusti per nega stanu. Obtu ty bidertauffery66 krivu vuče, kir pravio, de en oblastnik oli eden, kir per suim blagei ostane, ne more biti en pravi kersčenik. 7 Kir Cristus pravi, de nih dosti, od kot tu sonce gori gre inu zahaie, bodo s teim Abraom sidelu; s teim on prerokuie, de D dosti Cristus, s. Paul velyta če-stu dati tim pri-digariem nih telesno potrebo. Kateri štuki sli-šio h pravi veri. Prava vera ie nervegšy Božya služba. Ta evangelium tih pravih stanov ne presta-vle, temuč po-terduie. Od Judov inu aydov 65| Srenja, občestvo; izposojeno iz srvn. gemeine f. (srenja, občinska last, občinska zemlja), in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, n. d., 44). 66| Anabaptist, prekrščevalec; izposojeno iz Wi(e)dertaufer m., in sicer v 16. stoletju (H. Jazbec, n. d., 64). Izraz je bil pejo-rativna oznaka reformirane krščanske verske smeri, ki je zagovarjala krst odraslih, in tako ponovno podelitev zakramenta krsta, ki naj bi bil z začlenitvijo vernika v (mistično) občestvo cerkve (unija s Kristusom) ob krstu v otroštvu konzumiran enkrat za vselej. Izraz bidertaufer uporabljajo samo nasprotniki prekrščevalcev in z njim poudarjajo teološki očitek omenjeni liturgični praksi; Trubar prekrščevalce omenja skupaj s schwenck-feldijanci in drugimi sektami ter verskimi praksami, ki jih ni odobraval. risničnu prerokovane. 67| Mt 8, 23-27; Mr 4, 34-41; Lk 8, 22-25. 68| Lk 17, 5. 69| Vselei. 70| Mt 13, 24-30; Mr 4, 26-29. Cristus ie bug inu človik. Ty verni se tope, oli oni ne utonio. Vsi imamo ve-den prossiti: ČCriste, pobul-šai to našo vero.« £uc. 17.68 dosti aydov bodo kersčeniki inu izveličani, ty ludi pag za volo, kir neso Cristusu inu nega evangeliu verovali, bodo iz Božyga kralevstva izpahneni inu ferdamnani. Na to V. nedelo po božyč u ie ta evangelium, koku ie Jezus to fortuno utolažil; ta se začne: »Inu gre noter v eno barko etc.« Math., cap. 8, C, p. 21. Mar., cap. 4, E, p. 107. Luc., 8. cap., E, p. 187.67 Le-tiga evangelia vukuvi inu trošti. 1 De Cristus spy, s teim se on izkaže, de ie pravi človik, de zapovei tim veitrom inu moriu, s teim se on izkaže, de ie tudi pravi bug, de vse riči moraio biti nemu pokorne. 2 De ta fortuna čez ta čoln, v katerim ie Cristus inu nega jogri, gori vstane, pomeni, de ta cerkov inu gmaina kersčanska od začetka ie bila inu bode do konca na tim sveitu v velikih nadlu-gah inu izkušnavah. Oli to Cristus čudnu gori derži inu pomaga, de ne utoni inu konca ne vzame. 3 Na tih jogrih vidimo, de tudi per velikih svetnikih ie časi strah, šibkust, zbivlane na Božy pomuči inu mahina vera. Obtu imamo mi vsi veden prossiti Boga, de nom to našo vero pobul-ša inu poterdi, inu se troštati, de bomo take prošne uslišani. Na to VI. nedelo po božyč u ie ta evangelium, de vselei ta lulka vmei pšenico raste, tu ie, de hinavci, ty hudi bodo veslei69 vmei dobrimi v ti cerqvi, v ti gmaini Bo-žy na tim sveitu. Ta se začne: »On nim eno drugo pergliho naprei postavi etc.« Math., cap. 13, D, p. 38. Mar., cap. 4, D, 106.70 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Pra- 1 Pravo izlago le-te perglihe naideš tudi v tim 13. capitolu per s. Math.,71 v tim deilu F to sam Cristus izlaga. S to vuči: dotle smo na tim sveitu, bodo vselei ty hudi, neverni, hynavski ludie vmei te prave, brumne, kersčanske zmešani. Tyh ty farmoštri inu pridigary nemaio moriti oli šibami tepsti, temuč na pridigi z bessedo štraifati inu h tim zacramentom ne pustiti. Ampag ta deželska gosposčina ima take hude, očite škodlive grešnike od tih brumnih proč devati inu izročovati timu rabilnu inu tim bi-ričem. 2 Le-ta pergliha inu nee izlaga nom zastopnu pravi, de ta Zludi ie kriv inu dolžan, de taku v tim kersčanstvu raven pravi-ga vuka ta krivi vstane, raven prave Božye službe ta falš inu tu malikovane. Drugdi tudi pravi Cristus inu Paulus, Math. 11, i. Cor. 11,72 de take zmote, zblaznene inu rezdilene v ti cerqvi mo-raio biti, de ty pravi, stonoviti kersčeniki bodo izkušeni. Stu-prov na sodni dan bodo ty hudi od dobrih cilu ločeni inu ta pli-vel bode sežgan. Obtu gledai vsaki gori, de s celim sercem inu prov veruie, sui stan derži inu pela po Božy voli, aku nekar, taku nega ta kerst, obhaylu, v cerkov hoiene, poslušane tih pridig ne bode ništer pomagalu na sodni dan. Na to nedelo štyrinaist dni pred pustom se pri-diguie ta evangelium od tih poklicanih delavcev v tim vinogradu, katerim se daie glih lon za unglih73 dellu. Ta se zač ne: »Tu nebesku kralevstvu ie glih enimu hišnimu gospodariu etc.« Math., cap. 20, A, p. 58.74 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Falš, hinavski kersčeniki vse-lei bodo na tim sveitu vmei bru-mnimi. 71| Mt 13, 24-30. Du ie dolžan na vsi hudubi inu na krivim vuku. Na sodni dan bodo ty brumni od hudih ločeni. 72| Mt 11 12; 1 Kor 11, 19. 73|Nem. Ungle-ich, različno, neenako, mešano. 74| Mt 20, 1-16. 1 Le-to pergliho ty vučeniki glih ne izlagaio inu ie težka inu se nema od ene bessedo do druge izložiti. Kai pag s to Cristus hoče nerveč vučiti. To on s teimi bessedami na D 2 konchu Prava izlaga le-tiga evangelia. 75| Mt 20, 16. 76| Mt 22, 14. Oben človik se nema s to nega brumo, z modrustio oli z vukom oli z oblastio prevzeti, temuč ko[n]cuC daie na znane, kir pravi, de »ty pusledni bodo ty pervi inu ty pervi bodo ty pusledni«.75 Iz tih bessed zastopimo, de leta pergliha nerveč na te Iude inu na nas aydie gre. Ty Iudi bodo tukai ty pervi imenovani za volo, kir so dolgu v tim vinogradu delali, tu ie, kir so veliku stu leit ta prava cerkov bili inu so pravo vero imeili, zakai ty očaki inu stariši tih Iudov do verovali v Cristusa, kir ie imel priti na ta sveit; za volo take vere tih očakov so se ty Iudi offertovali inu so menili, oni so ty nervegši inu ty pervi per Bugi. Ty aydie pag so stuprov tedai, kadar so ty jo-gri pridigali, prišli h ti pravi veri. Inu kadar ie Jezus vidil, koker so od tiga ty preroki tudi prerokovali, de ty Iudi ne bodo nega evangeliu verovali, temuč ty aydie, obtu on tukai pravi: Na-isi ty aydie poznu prido v ta vinograd, h ti pravi veri, bodo vini ty pervi per Bugi za volo, kir so verovali timu evangeliu inu so se pokurili, ty Iudi pag, naisi so nih stariši dolgu pod teimi Mo-izesevimi postavami težku služili Bogu inu ta prava gmaina Bo-žya bila, oli kadar pag zdai v tiga Cristusa, ne nega bessedom ne veruio, v kateriga so ty nih stariši verovali, de ima priti, ob-tu ty Iudi bodo vže naprei neverniki, ty aydie pag verniki imenovani, zakai taku se čestu godi, de ty predni bodo ty zadni inu ty zadni bodo ty pervi. »Dosti ie poklicanih, oli neso vsi izvole-ni,«76 tu ie, ty Iudi ne bodo timu klicanu tiga evangelia verovali, zatu bodo zgubleni. De taku le-ta pergliha ie nerpoprei enu prerokovane, de ty Iudi bodo zaverženi za volo nih nevere, ty aydi bodo gori vzeti na nih meisti. 2 Cristus z le-to pergliho tudi vuči to pohlevšino, de oben kersčenik, aku ie glih dolgu per pravi veri bil, Bogu prov inu zveistu služil, se deržal brumsku inu poštenu oli ie li on vuče[n],C moder, zastopen oli ie v kakim stanu čez druge ludi, taku se on s takimi daruvi nema offertovati p[re]dC Bugom, ne prevzeti oli meniti, de Bug za tacih riči volo ie nemu dolžan dati ta večni leben oli visše mumu eniga druzi- druziga postaviti v tih nebessih, koker so le-ty današni delov-ci menili: zato, kir so vzgudo začeli v tim vinogradu delati, nim sliši vegši lon77 koker tim, kir so poznu prišli inu kumai eno uro delali. Onu ie prav, Bogu dopade inu hoče imeiti, de ty kersče-niki služe od mladiu Bogu, de so brumni, vučeni inu zastopni, oli take riči neso tulikain vredne, de bi mi ž nimi ta večni leben mogli zaslužiti. Temuč Bug ta isti da tim vernim zabston, iz gnade, za volo suiga Synu. Inu on hoče dati ta večni leben glih taku dobru tim, kir se poznu, v starosti preoberno, deio poku-ro, veruio v Cristusa, koker tim, kir so dolgu v pravi veri stali, za vere volo veliku terpeli inu se deržali po Božy voli. Zubper le-tu Božye dellu nema oben človik misliti ne govoriti. Mi imamo premisliti, de ie hitru dianu, de en brumen hud rata, od te prave vere v te velike grehe inu v veliko sromoto pade. Obtu, kar kuli dobriga inu po Božy voli sturimo pruti Bogu inu pru-ti ludem, taku vselei rečimo po Cristusevim vuku: »Mi smo eni nepridni hlapci, mi smo sturili, kar smo dolžni.« Luc. i7.78 »Inu bodimo pohlevni pod to mogočo sylno roko Božyo, de nas po tim lebnu povisša v tih nebessih, inu delamo inu trahtamo po tim našim izveličanu strahom inu s trepetanem.«79 »Zakai Bug ie ta, kir notri v nas della obuie, tu, de mi hočmo, inu tu, de mi stu-rimo po nega dobri voli,«80 pravi s. Paul, Phil. 2, inu s. Peter, i. Pet. 5. Na to nedelo ossem dni pred pustom se pridigu- ie ta evangeli od štyri žlaht semena, kir ie ne un-glih palu na zemlo; ta se začne: »Kadar ie pag veliku ludi bilu vkupe prišlu etc.« Luc., 8. cap., B, p. i86. Math., i3. cap., A, C, p. 36, 37. Mar., 4. cap., A, B, p. i04, io5.81 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. D 3 veden v ti po-hlevsčini prebivati. 77| Plačilo, nagrada; izposojeno iz srvn. lon, lone, lonne m./n. (nagrada, plačilo) (H. Jazbec, n. d., 53). 78| Lk 17, 10. 79| 1 Pt 5, 6. 80| Flp 2, 13. 81| Lk 8, 4-8; Mt 13, 1-9; Mr 4, 1-9. Le-ta Du ie kriv, kir so ty eni kersče-niki taku hudi. 82| Lušt: zadovoljstvo, veselje, poželenje; izposojeno iz srvn. bav. lušt (srv. lust), in sicer po 10. in pred 16. stoletjem (H. Jazbec, n. d., 54). 83| Iz 55, 3-5. Bug čudnu tu pridigarstvu gori derži inu de se vselei naido, kir pravim pri-digom slušaio. Esa. 55.83 ®i nemamo zatu se v veri zmotiti, kir ma-lu ludi deio po Božym vuku. 1 Le-ta evangelium inu pergliho ie Jezus sam, koker smo slišali, lipu izlužil; v tim on nerpoprei vuči, de ta evangelium, ta besseda Božya, tu S. pismu, ty pravi pridigary neso dolžni, ne krivi, de ta vegši del kersčenikov (tudi ty, kir hode h pridigom inu sami S. pismu bero) so taku hudi, temuč ta Zludi, tih ludi nemarnost, nih neobstoieča vera, lakomnost, skerb za telesne pozemliske riči, lušti82 inu offert tiga messa inu svita, kir ty ludie hote veden dobru ieisti, pyti, dosti blaga vkupe spraviti inu ništer terpeti oli vagati za te vere inu za te Božye bessede volo. Le-te riči so dolžne, de se taku pravih kersčenikov, povsod inu gdi se ta evangeli prov pridiguie, malu naide. 2 Potle imamo tukai en velik trošt, de Gospud Bug, naisi so ty ludie hudi, vini pusti to suio bessedo prov pridigati inu de on te, kir to isto pridiguio, čudnu vodi, gori derži, varuie inu brani, de vsi inu cilu od tih hudih, falš kersčenikov ne bodo zatre-ni inu končani. Inu de se per vseh pravih pridigah vini eni dobri ludie, koker tih malu, nadeio, kir s pravim sercem te pridige poslušaio inu nih vero inu nih stan derže inu pelaio po voli inu po tei bessedi Božy. 3 Več se vučimo iz tiga evangelia: de kadar taku vidimo inu slišimo, de ta vegši deil ludi, povsod inu ty nervegši, oblastniši, vučeneši inu modreši, so timu evangeliu zubper, se nemu špo-taio inu zan ne rodio, se mi za tiga volo v ti pravi veri, na tim evangeliu in na tim pravim vuku nemamo zmotiti oli zblazni-ti inu cbivlati, koker bi ta prov inu Božy ne bil, potehmal mi veimo, de nei tiga evangelia dolg, kir so ty ludie taku hudi, te-muč tiga Zludia, inu ta nevera inu nepokornost tih ludi. Z dobrim napre-ivzet- 4 H puslednimu: ta evangeli nas vuči inu opomina, de imamo h tim pridigom enu dobru serce pernesti, s flissom inu inu s pravim gorimerkanem te iste polušati84 inu cilu tar terdnu našo volo h ti isti nakloniti inu vzeti naprei, de se hočmo po tei bessedi zo vso našo risnico deržati pruti Bogu inu tim ludem inu per taki pravi veri, per spoznanu Cristusevu, per pravih Bo-žyh službah ostati do konca inu od te Božye bessede obeni riči, ne hudi ne dobri, ne pustiti se odvleči. Raven taciga dobriga na-preivzetia imamo tudi moliti inu prossiti Boga v tim imeni Cri-stusa za S. Duha, de ta isti nom da prov zastopiti to bessedo Bo-žyo inu de to isto v našim sercei ohranimo. Na to pustno nedelo se pridiguie ta evangelium, koku ie Cristus prerokoval od suie martre inu eniga slepca ozdravi; ta se začne: »Jezus ie sebo poiel te dvanaist etc.« Luc., 18. cap., E, p. 228. Math., 20. cap., B, D, p. 59, 60. Mar., 10. cap., F, H, p. 130, 131.85 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus tukai v začetku tiga evangelia inu drugdi čestu pre-rokuie inu pravi od te suie martre, koku bodo ty Iudi inu ay-die ž nim delali inu okuli hodili. Tu on pag pravi nerpoprei za tiga volo. De ty jogri inu vsi pridigary tudi imaio nerveč povsod inu vsem ludem praviti inu pridigati od Cristuseve mar-tre, zakai ie on to sterpil, kai nom nuca, koku se te iste stu-rimo diležni, zakai v takim veidenu inu spoznanu stoy inu leži vseh ludi izveličane. H drugimu: de /bi/ ty jogri inu vsi ludie za volo te nega martre, koker de bi on bug inu vsigamo-goč ne bil inu koker bi tu on zubper nega volo od Iudov inu aydov permoran bil terpeti, v ti veri inu na nim se ne zmotili inu cbivlali. H tretimu: de se ima veiditi inu zastopiti, de Crist- us iem, z molenem imamo poslušati te prave pridige. 84| Poslušati. 85| Lk 18, 31-34; Mt 20, 17-19; Mr 10, 32-34. Za čes volo Jezus taku čestu prerokuie inu pravi od suie martre. 86| Težkih. 87| Martre. ®i smo v Bo-žyh duhov-skih ričeh ne-zastopni, nom se ne zdy prov, kir ty brumni tulikain terpe na tim sveitu. us ne kraluie inu ne gospoduie na tim sveitu, koker ty pozemli-ski inu posvitni krali gospoduio; tu nega blagu inu dobruta, kir on daie tim vernim, tim suim purgariem, kmetičem, hlapcem inu deklom, nei tiga svita, koker ie tih drugih kralev, kir daio tim suim služabnikom denarie, zlatu, ketine, kmetiče inu gra-duve, temuč tu Cristusevu blagu ie duhovsku, nebesku inu ne-videče, kateru ie ta gnada, milost Božya, odpusčane vseh grehov, ta bruma, ta pravica inu svetust, kir vela inu obstoy pred Bugom. Inu le-tu nega blagu se tukai na tim sveitu le s to vero vzame inu pryme inu se v tih velikih nadlugah inu teškik86 iz-kušnavah s teim vupanem obderži inu ohrani inu stuprov po tim lebnu bomo mi verni tu istu Jezusevu blagu v ti risnici imeili, vidili inu na duši inu na telessu z velikim vesselem počutili inu uživali per Bugi zo vsemi angeli inu izvolenimi vekoma. Amen. 2 Kir pag ty jogri tiga nega prerokovane od suie marrre87 ne-so zastopili, ne veidili, od čes oli kai ie Jezus s teim menil, se nom v tim daie na znane ta naša inu vseh ludi izkažena natu-ra skuzi ta porodni greh, de smo slipi inu nezastopni v tih ri-čeh, kir Boga, nega Synu inu tu naše izveličane tyčeio. Ti naši zastopnosti inu norski modrusti, dotle ona nei od S. Duha po-novlena, se ne zdy inu ne veruie, de ta človik na tim sveitu, kir ie Bogu lub inu kir služi prov Bogu, bi imel veliku terpeti inu hud konec vzeti, temuč mi menimo inu taku sodimo, timu isti-mu vse riči gredo po sreči inu nemu se obena nadluga oli nesreča ne pergodi. Mi želimo inu bi radi imeili od Cristusa, za volo te naše vere v nega, le te pozemliske inu telesne riči, kir naši-mu smerdečimu messu dobru deio inu dopado. Mi smo vsi po tei pervi naturi te šege, vole, misli inu zastopnosti, koker so ty sadašni Iudi inu koker so ty jogri bili, preden so iz nebes od S. Duha bili ponovleni; ty so menili, Cristus ne bode umerl ali kai hudiga hudiga terpil, inu so od nega hoteli inu troštali se imeiti le veli-ku gospostvu inu blagu na tim sveitu. Obtu so se per tei pusle-dni večery. Kateri vmei nimi bi imel ta vegši biti, vmei sebo kregali. Luc. 22.88 Inu Ioannes inu Iacob sta ž nyu matero Jezusa prossila za veliku gospostvu inu pozemlisko oblast. Math. 20.89 Inu iz le-take človeske slipote inu nezastopnosti pride, de tuli-kain ludi po vsim sveitu se timu evangeliu, tei cerqvi, tim vernim špotaio, ne veruio, de bi ta evangeli inu ty, kir timu evangeliu veruio, Bogu dopali, za volo, kir moraio tulikain terpeti inu za-verženi biti na tim sveitu. Tako našo veliko nezastopnost imamo mi s to bessedo Božyo popraviti inu iz S. pisma se navučiti, za čes volo ta cerkov, ty pravi služabniki inu periatili Božy mo-raio tulikain inu več koker drugi ludi na tim sveitu terpeti. Inu s flissom vprašati inu veiditi te prave uržahe,90 zakai ie ta Syn Bo-žy terpil, zakai Abel, Abraam, David, Esaias, Ieremias, preroki, jogri inu vsi verni so malu dobriga imeili na tim sveitu. Od tiga vsi berite ta 59. capitul v ti naši dolgi predguvori. 3 Mi se tudi iz te nezastopnosti tih jogrov vučimo, de tudi per tih velikih svetnikih, dotle so na tim sveitu, so grehi, ne-zastopnost inu šibka vera, koker mi tukai inu drugdi čestu v tih evangelieh od tih jogrov slišimo inu beremo, zatu so oni kakor mi zdai molili: Odpusti nom naše dolge. Inu v tim imamo tudi en velik, dober trošt, de Bug tih slabih, šibkih inu preprostih kersčenikov, naisi vsiga popolnoma v tim Pismu ne zastopio inu kir neso, ne mogo biti cilu prez grehov, aku se le puste podvu-čiti, žaluio nih grehe, tih Bug ne hoče zauvreči, ne ferdamnati, temuč nih slabust, nezastopnost pregledati. 4 Cristus z le-teim caihnom, kir ie na tim slepcu izkazal, inu zo vsemi pryčuie inu se rezodeva tim ludem, de ie on ta pravi Syn Božy, ta pravi oblubleni inu prerokovani messias, zakai on ie delal ta della, katera so bila od neE ga 88| Lk 22, 24. 89| Mt 20, 20-28. Bug tih preprostih, slabih ker-sčenikov ne za- 90| Uržah: vzrok; izposojeno iz srvn. bav. ursach, srvn. ursache f. (vzrok), in sicer pred letom 1200 (H. Jazbec, n. d., 87). Zakai ie Jezus caihne delal. Od slepca se vu-čimo prov inu stonovitu verovati. 91| Mt 15, 21-28. Vera, prava mo-litov so velike službe Božye. ga prerokovana, Esai. 35, de bo bolnike, hromce inu slepce oz-dravlal. Inu on tudi s teimi suiemi caihni rezodeva tu suie bogastvu inu muč, s katero on to pokaženo človesko naturo ozdravi inu perpravi spet na ta pravi stan. H tretimu: on pusti tudi tu-kai viditi to suio veliko milost inu lubezan, katero on ima pruti vsem bozim bolnikom inu grešnikom, de hoče vsem žlaht ludem, kir v nega veruio inu isčeio pomuči inu prossio za odpu-sčane tih grehov, pomagati, uslišati nih prošne inu nim dati, kar potrubuio h timu večnimu lebnu. 5 Na tim slepci imamo en lep exempel inu navuk ene prave, stonovite vere. On ie znal prov inu veroval, de Cristus ie pravi bug inu pravi človik, ta pravi messias, Božy inu Davidov syn, inu de hoče inu more nega ozdraviti. Inu od take vere inu zevu-pane se nei pustil odvleči ne sui zastopnosti, ne sui nevrednosti, ne tim ludem, kir so nemu branili to verovati inu klicati na nega. Taku se imamo mi tudi s to našo vero vseh žlaht nadlugah inu izkušnavah deržati inu stonovitu se zenesti koker le-ta sle-pic, ta cananeiska žena, Mathe. 15.91 De kar ie nom v tim evan-geliu oblublenu, tu nom bode danu. Te evangeliske Jezuseve oblube pag so le-te: Kateri v nega veruie, timu so vsi grehi od-pusčeni, nemu bode dan S. Duh inu v ti smerti ne bo zapusčen. 6 Tukai se tudi vučimo, de ta prava vera v Cristusa, tu pravu klicane inu molene so ner te vegše Božye službe, kir dopa-do Bogu inu s katero mi per Bugi veliku oppravimo. Zakai mi s teim čestimo inu poštuiemo Boga inu nega Synu, kir ga mi po nega bessedah inu oblubah za milostiviga, risničniga inu mo-gočiga deržimo inu veruiemo, de so nemu vse riči, inu tudi ta smert inu Hudič, podveržene. Inu očitu pred vsemi vsemi ludmi spoznamo tar pridiguiemo. 7 Ta slepic, kir ie zdrav postal, zahvali Boga, taku tudi mi za volo mnogeterih duhovskih inu telesnih riči hvalimo inu česti-mo vselei inu povsod Gospudi Boga. Amen. Na to pervo postno nedelo se pridiguie ta evangelium od Cristuseviga posta v ti pusčavi inu koku ga ie ta Hudič izkušoval. Ta se začne: »Tedai ie Jezus bil pelan od duha v to pusčavo etc.« Math. 4, A, p. 7. Mar., 1. cap., C, p. 96, Luc., 4 cap., A, p. 169.92 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Jezus Cristus, nas93 gospud inu izveličar, kadar ie bil od Io-annesa Kerstnika kersčen inu od suiga Očeta inu S. Duha iz nebes žegnan inu postavlen h timu pridigarstvu, Math. 3, Luc. 3,94 preden ie pridigati inu caihne delati začel, ie bil pelan od S. Duha v eno pusčavo, undu ie prebival 40 dni vmei zvirino inu v tim času ništer nei ieidil inu ta Hudič ga ie s težkimi izkušnava-mi izkušoval; tiga ie on zo vsem premogel inu potle od sebe od-podel, natu so nemu ty angeli služili. S teim ie on na znane dal, za čes volo ie on prišal na ta sveit. »Zatu,« pravi s. Ianž, 1. Io-han. 3, »se ie ta Syn Božy izkazal, de on rezdei ta Vražia della,«95 de on zatare tu Hudičevu kralevstvu po tei pervi Božy oblubi, kir ie dial: »Tu Žensku seime bode tei kači to glavo sterlu,«96 vso oblast vzelu, kir on ima čez vse ludi za volo tiga greha, inu de ima te verne od te vražie ieče odrešiti. 2 S teim Cristus tudi daie na znane, de vsi kersčeniki, kir h pravi veri stopio, deio pokuro, hote v nih stanu sturiti pruti Bogu inu ludem, kar ie nim rečenu od Buga inu nalože- E 2 nu Bug se ima hvaliti. Jezus se s teim Hudičem vo-iskuie, ga premore inu prežene; s teim se rezodeva, de te verne hoče od Zludia rešiti. Kersčeniki se moraio s teim Vrago[m]C 92| Mt 4, 1-11; Mr 1, 12-13; Lk 4, 1-13. 93| Naš. 94| Mt 3, 13-17; Lk 3, 21-22. 95| 1 Jn 3, 8. 96| 1 Mz 3, 15. kregati inu premoči z Božyo zapuvido inu oblubo. 97| Ef 6, 13-17. 98| 1 Pt 5, 8-9. 99| Jak 4, 7. Pravi kersčeniki bodo z lakoto inu s prega-nenem izkušo-vani. 100| Buštvi. 101| Končani. nu v tih Božyh zapuvidah inu v tim evangeliu, de ty isti se mo-raio tudi s teim Zludiem kregati inu voiskovati, dotle so na tim hudim sveitu. Oli oni imaio per tim tudi ta trošt, aku oni bodo prov verovali v Cristusa, klicali na nega pomuč inu veden deržali v rokah ta duhovski meč, koker s. Paul, Ephe. 6,97 vu-či. Da kadar nas ta Zludi hoče v kak greh, kir životu, timu naši-mu messu inu luštom dopade inu dobru dei, perpraviti oli kadar smo v nadlugah, de nas hoče sturiti cagove na milosti inu po-muči Božy, taku tedai imamo gledati inu zmisliti na to bessedo Božyo, kar Bug prepoveda, de ne sturimo tiga, kar Zludi inu ty naši lušti hote, inu v tih nadlugah zmislimo na Božye oblube inu se cilu na te iste zenessemo; s teim inu s pravo molitvo bomo mi tudi premogli Zludia inu ga preženemo od sebe. Koker s. Peter vuči inu vely timu Zludiu zubper stati, i. Pet. 5.98 Inu s. Iacob 4 pravi: »Bodite pokorni Bogu, stuite zubper timu Hudiču, taku on pobeži od vas.«99 3 Le-te try izkušnave, s katerimi ie Zludi Cristusa izku-šoval, so nom postavlene naprei, de iz tih se vučimo, s čim ta Zludi to cerkov, te verne nerveč izkuša na tim sveitu inu mar-tra. Nerpoprei s pritežom, de umerio od meča oli ogna oli sice od lakote konech vzamo; v tim času, kadar so ty jogri inu martirniki pridigali, so oni inu vsi verni od tih tyranov inu drugih nevernih ludi veliku morali terpeti za volo te vere v Cri-stusa, nim ie bilu tu nih po syli vse vzetu, so bili pregnani, v velikim luštvi100 prebivali inu mnogeteri viži končoni.101 Koker še zdai v dostih meistih se tim pravim kersčenikom taku godi, de so ob tu nih po krivici obrupani inu bode nih dosti umorienu. Inu le-to izkušnavo ta Zludi skuzi te Turke vsimu kersčanstvu sylnu nalaga ž nega preganenem, premaganem inu lovlenem, kir pravio: De bi vaša vera prov bila, de bi vi otroci Božy bili, Bogu prov služili, vi bi od nas taku ne bili premagani inu končani. Naša turska vera ie prov, obtu imamo srečo, srečo, vse voiske dobivamo inu gori iemlemo na blagu inu v tim gospostvu. Zuper take izkušnave inu hude misli imamo mi te Božye trošte inu oblube zubper postaviti, pred sebo imeiti inu na te iste zmisliti, nerpoprei za čes volo Bug dopusti te verne izkušovati; od tiga berite ta 59., 60. capitula v ti predguvori. Po-tle na te oblube Božye, de ta cerkov bode obstala zubper vse kunšti inu syle tiga Zludia. Inu de Bug te verne nekar le z vide-čemi inu s teimi gmain102 pomučami, koker kruhom inu z mes-som, temuč tudi z drugimi čudnimi, nevidečimi ričmi gori der-ži, živi inu brani. Moizesa ie živil na gori 40 dni prez kruha, Exod. 34,103 Eliasa ie Bug živil skuzi vranuve, ty so nemu kruh inu messu pernašali. Potle z ano mahino pogačico nega inu eno vduvo ž nee ditetom try leita, potle tudi od eniga kosca pogače, kir ie dvakrat ieidil, ie 40 dni hodil, 3. Reg. 19.104 Skuzi Elizeia ie Bug spižal v eni veliki lakoti z anem strupovitim zelisčem dosti prerokovih šulariev, 4. Reg. 4.105 Obtu vsaki verni človik gle-dai nerpoprei, de on v pravi veri stoy, kliči na Buga, dei tu, kar ima diati v tim nega stanu po Božy voli, inu se per tim poroči Bogu; kir taku dei, tiga bode Bug čudnu gori deržal inu živil tar, aku glih Turki vse kersčanstvu pod sebe perpravio, Gospud Bug bode vini tudi pod Turki te suie živil inu branil. 4 Ta druga izkušnava inu nadluga, s katero ta Zludi to cerkov, te verne pači inu martra, ie ta falš vuk inu kriva izlaga tiga S. pisma; Zludi tukai gori na verh cerqve stoy inu hoče Jezusa iz Pisma pregovoriti, on bi imel doli iz te cerqve na tla shkoči-ti. Ta isti 91. psalm,106 iz kateriga ie ta Zludi /vzel/ vse le-te bes-sede, govori inu oblubuie vsem vernim Božyo pomuč inu bram-bo vseh žlaht nadlugah, v katere oni neso radi, z dobro volo, od sami sebe prišli, zakai kateri sam rad se pusti v nadluge, v globoke vode prez čolna, oli kir hoče, de bi Bug eniga prez dela živil inu pečene ptyce pustil v usta leteti, ta isti Boga izkuša inu nema oblube E 3 od Zludi inu falš vučeniki s falš vukum cerqvi veliku škodio. 102| Navaden, skupen; izposojeno iz srvn. gemein(e) (navaden, skupen, obči, pripadajoč množici), in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, n. d., 44). 103| 2 Mz 34, 28. 104| 1 Kr 19, 8. 105| 2 Kr 4, 38-41. 106| Ps 91, 11-12. 107| Klicati. Blagu, posvi-tna čast, veliku gospostvu dosti ludi v pekal per-pravi. 108| Žakle. 109| Jn 12, 42. od Buga, de bi ga taku hotel obderžati. Obtu ie ta Zludi kri-vu tu Pismu naprei stavil, koker bi tu govurilu, de vsakiga inu vsakim času, kadar pade oli skoči iz ene vissokote, bodo nega ty angeli gori pryemali. Glih taku ie Zludi te stare inu sadašne kecarie inu falš vučenike napelaval; ty isti to pravo vero s krivo izlago tiga Pisma prevračuio. Ty menihi inu nevučeni pr/i/di-garyE tudi zdai s falš izlago inu zastopom poterduio inu pryču-io, de nih izpačena maša ie prov, de se nema vsem kersčenikom dati pyti ta s. kry Cristuseva v tim zacramenti, de so vyce, de se ima svetnikom služiti, na ne klicatu107 inu tu drugu nih maliko-vane. Ti verni pag imaio se flissati, de ia pravi zastop tiga S. pisma inu vseh articulov te vere kersčanske veido inu zastopio inu de se ne puste tim Hudičevim falš vučenikom zepelati. 5 Ta tretya izkušnava ie tu veliku blagu, veliku gospostvu, velika čast inu oblast tiga svita, za katerih volo tudi dosti kersčenikov, kir se boye, de bi ob tu ne pryšli, zepuste to pravo vero oli zataye oli ne hote te iste očitu spoznati; ta Anticrist, pra-vio, tim, kir pravo vero zataye, h ti krivi stopio, velike zakle108 z denarmi daie, ampag kateri Anticristu ne hote verovati, te pre-gane inu mory; tu ie risnica, koker tu zdai od Turka inu papeža vidimo inu slišimo/./ S. Ioannes pravi, 12, de »tudi dosti viudov inu velike gospode ie v Cristusa verovalu, oli za volo tih farize-iov neso očitu spoznali, zakai oni so se bali, de bi od nih v pan ne bili položeni«.109 Obtu ty kersčeniki se nemaio za volo blaga, česti oli gospostva tiga svita od nikogar pustiti zepelati, de bi oni kar sturili zubper Božyo volo inu zapuvid, zakai te Zlu-dieve oblube inu pryteži so falš, ležnivi, neobstoyeči inu krat-ku terpe, Zludi čestu tim, kir se nemu izdado, oblubi dati velike žakle z denarmi, oli za denarie nim daie vogele inu konske fige; on čestu ob- lubi lubi tatum, razbonikom, curbariem, galufom inu drugim ne-vernikom nee perpraviti k veliki časti, oblasti inu h dobrimu inu k vesselimu lebnu, oli on te na koncu perpravi na galgo, v špot, v sromoto inu vso revo. Ampag kar Bug pryti inu oblubi, tu ie risničnu, se moraio vse riči izziti po Božy bessedi. Zamerkai-te, de ta besseda adorare,110 moliti se ne pravi le samuč čestiti oli poštovati Boga oli Zludia, temuč tudi se bati tih prytežov inu verovati tim oblubom Božym oli Zludievim. Iz tiga vsaki zastopi, koku grozzovitu ty ludie grešio, kir več Zludia s teim do-pernašanem tih grehov koker Boga inu nega bessedo slušaio; ty isti Zludia molio inu ga za suiga boga derže. Na to II. postno nedelo se pridiguie ta evangeli-um od te aydovske žene, od nee stonovite velike vere inu molitve; ta se začne: »Inu Jezus ie od unot šal inu se uganil na te kraye tiga Ty-ra inu Sydona etc.« Math., 15. cap., C, p. 45. Mar., 7. cap., D, p. 118.111 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Ty caihni pryčuio, de Cri-stus risnico govori. De skuzi po- 110| Ljubiti (v pomenu globokega spoštovanja in naklonjenosti), čestiti. 111| Mt 15, 21-28; Mr 7, 24-30. 1 Le-ta caihen inu vsi Cristusevi caihni pryčuieio inu rezo-devaio, de Cristusov vuk inu oblube so Božye, mogoče inu ri-snične inu de ie pravi bug inu oblubleni messias, de vse riči v nebi, v vodi, na zemli inu v pekli, ta smert inu hudiči moraio biti nemu pokorni; berite ta 57., 58. capitula v ti predguvori inu kar smo v ti postilli na pustno nedelo od caihnov govurili. 2 Na le-tei aydovski ženi imamo en lep, živ exempel, pild slušane inu brane tiga s. evan-gelia se pride h ti pravi veri. 112| Mr 7, 24-25. 113| Rim 10, 13-15,17. pild inu navuk ene prave, cile, stonovite vere inu eniga pravi-ga molene inu kai taka vera per Bugi dobi inu oppravi, koku se v težkih izkušnavah derži inu te iste premore. Koku ie pag ona h taki veri prišla inu tako vero dobila, hočmo nerpoprei zasliša-ti. Od tiga s. Marcus 7 taku pisše. »Kadar ie Jezus bil na te tyri-ske inu sydoniske kraye prišal, gre noter v eno hišo, nei hotel, de bi du veidil, inu nei mogel skriven biti, zakai kadar ie ena žena od nega zaslišala, katere sči ie imeila tiga zludia, ie pala doli pred nega noge etc.«112 Pole, tukai pravi s. Marco: »Kadar ie od nega slišala.« S teim on daie na znane, de le-ta aydina ie skuzi tu pravlene od Cristusa inu skuzi tu poslušane h taki veri inu h ti-mu spoznanu Jezusevimu prišla. Od tiga s. Paul tudi govori, kir pravi, Rom. 10: »Kateri kuli kliče na tu ime tiga Gospudi, ta bode izveličan; koku bodo pag oni na nega klicali, na kateriga oni ne veruio[?]C Koku oni pag mogo na nega verovati, od kateriga neso ništer slišali[?]C Koku oni hote pag slišati prez pridiga-rie[?]C Koku onu hote pag pridigati, samuč oni bodo poslani[?]C Koker ie pissanu: Koku so lipe te noge le-tih, kir nom ta evan-gelium pridiguio, kir nom ta myr inu tu dobru oznanuio; ta-ku ta vera pride tedai iz tiga poslušane te pridige, le-tu poslušane pag, kir pride skuzi to bessedo Božyo.«113 Le-te bessede s. Paula se imaio dobru zamerkati, zakai on tukai pravi inu vuči, de ty ludie h pravi veri prido le, kadar poslušaio oli bero te prave pridige tiga s. evangelia inu nekar skuzi tu brane inu žabrane tih masš oli skuzi kako drugo reč. Taku ie le-ta aydina h ti pravi veri prišla. Ona ie slišala od drugih pravioč, de en človik, s teim imenom Jezus, hodi po Iudovski deželi, de pridiguie inu pravi, de ie on ta pravi Syn Božy, ta pravi messias, kir ie imel po Božy oblubi na ta sveit priti, te ludi rešiti od grehov, od večne smerti inu od pekla, inu kateri takim nega bessedom inu v nega veruie, ta bode imel ta večni leben inu on take suie bessede inu oblube spryčuie imaio vsi ludie v nadlugah inu v spryčuie z velikimi caihni inu čudesi. Takim bessedom inu ma-rinem od Cristusa ie ona verovala. Na tu, kadar ie ona zaslišala, de ie Jezus v nee deželo prišal, inu ie ona tedai nega pomuči inu dobrute potrebovala, gre ona zdaici s tako vero, katero ie ona skuzi ta posluh dobila, k nemu inu ga prossi za zdravie sui sčeri. Tulikain bodi govorienu, koku ie le-ta žena h ti veri kersčanski prišla, inu nom k animu navuku, de tudi mi imamo /z/oE vsem flissom te prave pridige poslušati inu brati te evangelie inu tu S. pismu; skuzi le-tu S. Duh timu človeku da to pravo vero inu ga od dan do dne v ti isti poterduie, de s to pride v nebessa. 3 Zdai hočmo tudi nakuliku od nee terdne, stonovite vere Štyri izkušnave inu koku ie ona štyri težki izkušnavi s to vero premogla, govoriti inu vučiti se, de mi tudi v naših nadlugah, suseb na smerti molitvah. leže, s to vero vse žlaht izkušnave premoremo. Zakai, kateri per veri obstoy do konca inu premore vse žlaht izkušnave, de ne ca-ga na milosti inu pomuči Božy v obeni nadlugi inu na smerti tudi nekar, ta isti bode imel, pravi s. Ianž, Apoc. 2, 3,114 to nebesko 114! Raz 2, 10; crono na glavi, bode ieidil vekoma ta nebeski kruh inu bode si-dil per Jezusu Cristusu v tim večnim kralevstvu. Mi v tih evan-gelieh nigdir ne beremo, de bi Cristus taku ostru pruti komu se bil deržal inu ž nega pomaganem taku dolgu zauvlačil koker tukai pruti le-ti ženi. Nerpoprei, pravi ta evangelist, kadar ie ta žena vpyla za nim inu prossila za nee sčer, nei ništer odguvo-ril, potle, kadar so ty jogri za no prossili, ie dial: Ona nei Iudi-na, ne sliši v tu kardelu tih izvolenih; h tretimu, kadar pred nega poklekne, no imenuie eno psyco. Tu so gvišnu ostre bessede, katere bi mogle eniga drugiga koker eno ženo ob to vero per-praviti inu stu/rit/i cbivlati na Jezusevi milosti, dobruti inu po-muči. Oli Jezus pag tiga ne dei iz nevole oli iz nemilosti, temuč de ie hotel s teim inu taku to veliko vero te žene rezodeti. Inu no postaviti vsem ludem k animu večnimu exemplu inu F navuku Raz 3, 11,21. 115| Vsa označena mesta (*) so v izvirniku poškodovana in so topogledno emendirana. navuku ene prave vere, de vsi pravi kersčeniki v nih nadlugah, v n/i/h* telesnih inu duhovskih izku/š/nav/a/h,* v nih molitvah inu prošnah se imaio koker le-ta aydina ž nih vero deržati inu na Božyh bessedah, obl/u/bah* inu na tim evangeliu nekar cbi-vlati, temuč se cilu serčnu inu stonovitu na te iste zenesti inu do konca zevupati. Inu v takih nadlugah inu molitv/a/h* imamo verovati, de smo naše prošne uslišani, inu čakati z volnim ter-plenem na Božyo pomuč inu se cilu zanesti, Bug bode pomagal per pravim času. Zakai vsakimu človeku, vernimu inu nevern/i/ mu, kadar ie on v nadlugah, bodi v težki, dolgi bolezni oli v velikim buštvi oli v globoki, sylni ieči oli kadar leži na smerti in kadar on moli inu kliče na Buga, prossi za pomuč, taku nemu le-te štyri izkušnave prido naprei inu v to missal, katere zubper to našo vero stoye inu štritaio. Ta perva izkušnava, k/i/r* nas, kadar smo v nadlugah, v ti veri, v ti molitvi pači, mami inu zu-bper stoy, de cbivlamo na Božy oblubi inu pomuči, ie tu molča-ne Cristusevu, kir pervič tei ženi ništer ne odgovori. Tu ie nom pride naprei inu se nom po naši nori modrusti zdy, Bug za nas ne rodi, ne gleda na nas inu za nas ne vpraša, aku nom dobru oli hudu gre. Ta druga izkušnava, kir se nom zdy, koker tukai Cristus pravi: Iest sem le h tim izraelskim ovcom poslan, tu ie, mi nesmo od tih izvolenih. Ta tretia, kir Cristus to ženo imenu-ie psyco, tu ie, nom se zdy v ti veri inu molytvi, mi nesmo vredni, ne zaslužili pruti Bogu, de bi nas imel uslišati oli kai dati. Ta četerta, kir Cristus tei ženi zdaici ne pomaga inu ne usliši, tu ie, kadar Bug ž nega pomaganem zavlačuie inu nekar zdaici inu koker bi mi hoteli, ne poma/g/a.* Takim izkušnavom inu izpa-čenim, hudim, krivim mislom, tei neveri, ki/r/* v tim na/š/im* izka/ž/enim* messei tiči, imamo mi zo vso močio subper stati, goniti od sebe s to v/er/o,* s t/ei/mi*115 s teimi Božymi bessedami inu oblubami. 4 Zubper to pervo izkušnavo, kadar nas take misli obhaieio inu prido nom naprei, Bug ne rodi, ne vpraša za nas, ne vidi, koku nom gre, imamo zdaici zmisliti na to Božyo muč, oblast, rovnane, de vse riči moraio poiti po nega voli, de hudu, ne do-bru se ne sturi prez Bož/y/eE vole/./ Thren. 3,116 kir ie Iob od Zludia taku bil martran, ta s/l/epic, kir ie bil slep royen, kateri-ga ie Jezus ozdravil, kir ie Lazarus bil umerl, tu vse ie sturienu z Božyo volo inu za nega česti volo, ž nega veidenem inu dopu-sčenem, Iob i, 2, Iohan. 9, ii.117 Cristus pravi, Math. io: »Oben naš las iz glave, oben vrabeč iz strehe ne pade prez vole Bož-ye.«118 David pravi, Psal. H3: »Du ie tak, koker ie ta naš Gospud, kir vissoku v nebesih prebiva, oli on se doli spusče, de rezgle-duie, kar ie v nebi inu na zemli, on vzdiguie tiga boziga iz praha inu on postavle tiga zaverženiga raven tih viudov.«119 Inu v tim i39. psalmi pravi tudi David na meisti vseh vernih ludi taku: »Gospud, ti si mene izkusil inu si mene dobru znal; ti si znal muie sidene inu gorivstanene inu ti od daleč zastopiš te muie misli; ti si muie hoiene inu muie ležane poprei vidil inu si vse muie poti izuprašal, zakai obene bessede nei na muim ieziku; pole, ti, gospud, si vse veidil, ti si mene od spreda inu od zada stvaril inu si tuio roko na me postavil; ti si eno čudno kunšt120 v tim mene ustvarienu izkazal, ia, vegšo, koker iest morem doseči. Kam iest hočo poiti pred tuiem duhum[?]C Inu kam iest hočo bežati pred tuiem obličiem[?]C Aku iest grem gori v nebu, taku si ti undukai, inu aku si iest postele[m]C v tim peklu, taku si ti vpryčo; aku iest te zaryeve peruti vzamem inu prebiva[m]C na zadnim krayu moria, taku tuia roka mene tudi tiakai popela inu tuia destnica bode mene deržala inu aku iest porečem: Ta te[m] maC mene skrye, taku ta nuč F 2 ie Koku se ima tei izkušnavi, de Bug za nas ne vpraša, zubper priti. 116| Žal 3, 55-65. 117| Job 1, 13-19; 2; 7-9; Jn 9, 4; 11, 1-44. 118| Mt 10, 29-30. 119| Ps 113, 1-5. 120| Spretnost, znanje, zvijača; izposojeno iz srvn. bav. kunšt (spretnost, znanje, zvijača), in sicer med 750 do vključno 13. stoletja (H. Jazbec, n. d., 52). 121| Ps 139, 1-13. 122| 2 Mz 3, 7. 123| Daleč. 124| Jn 1, 45-49. Od tiga izvole-na nemaio ker-sčeniki nikogar, temuč Cristusa vprašati. 125| Podkupnina; izposojeno iz stvn. muta f. (carina), in sicer pred 10. stoletjem (H. Jazbec, n. d., 59). ie luč poleg mene. Zakai ta temma tebe temniga ne sturi, ta nuč sveiti koker ta dan inu ta temma koker ta luč; ti si possedil te muie obysti inu ti si mene oddil v tim telessi muie matere.«121 S takimi Davidovimi misalmi inu bessedami imamo mi to per-vo izkušnavo iz nas izpoditi; kadar ie farao v Egipti tih vernih otroke moril, topil inu te Božye ludi s težko tlako martral, ie dial Bug h timu Moizesu, Exod. 3: »Iest sem vidil, iest sem vidil to martro inu vpy muih ludi.«122 Cristus ie vidil od dalec123 Nata-naela pod fygo sidoč, Ioh. i.124 Kai le-ta, kir ie vsa vušesa inu vse oči stvaril, bi ne vidil inu ne slišal? Pfui bodi tei hudi naši neveri. Obtu, kir Cristus melči inu ništer h ti današni aydovski ženi ne odgovori, tiga ne de/i/, de bi za no ne rodil oli ne veidil oli vi-dil, kai ni nadleži, temuč on nee vero izkuša in ž no ygra koker en oča suiem ditecem, kadar se pred ditetom skriva oli enu ia-balku iz rok iemle. 5 Ta druga izkušnava, kir pride timu človeku v ti molitvi inu v tih težkih nadlugah naprei, ie tu izvolene. Kadar človik vidi, sliši oli bere, de dosti velikih, vučenih, modrih inu dobrih ludi, koker so bili ty iudovski fary, farizeri, vučeniki, Saulus, Išca-riot, so tei pravi veri, timu evangeliu zubper. Inu de zatu bodo zaverženi od Buga inu odločeni od tiga Božyga kralevstva inu ty nizki, bozi inu grešni ludie, koker ie Maria Magdalena, žahar na cryži, ty veruio inu bodo izveličani, na tu začne človik misliti inu nemu pride naprei, Gospud Bug ima enu preštyve-nu kardelu ludi, kir imaio biti izveličani, ty so v ta nebeski re-gišter zapissani, obtu du vei, si li ti tih istih zapissanih eden oli nekar[?]C Inu le-ta izkušnava nekar nei mahina inu tim dobrim sercem pride čestu naprei. Oli taki hudi krivi izkušnavi, kir taku Boga kriviga dela, koker bi on, koker en hud rihtar za mytov125 volo, eniga več koker tiga drugiga lubil, ž nim deržal inu pomagal, ima vsaki verni človik zubper stati inu goniti od sebe s teimi gmain Božy- Božymi oblubami, v katerih vsem ludem ob/l/ubuieE inu ponu-ie to suio gnado, milost, odpusčane vseh grehov, koker so le-te, kir sam Cristus govori, Iohan. 3: »Taku ie Bug ta sveit lubil, de ie dal suiga diniga royeniga Synu, de vsaketeri, k/i/rE veruio na nega, ne pogine, temuč de ima ta večni život.«126 Ta besseda sveit pomeni vse ludi, potle vsaketeri, tukai nikogar ne izvzame, inu Mathe. 11 pravi tudi Cristus: »Pridite vsi k meni etc.«127 S// Paul, Rom. 10, pravi: »Per Bugi nei ločitka, nemu so vsi glih, si bodite Iudi oli aydie, on ie vseh kmali en gospud, ie bogat čez vse, kir na nega kličeio; sledni, kir kliče na nega, ta bo izveličan.«128 Potle on ima gledati inu zmisliti tar troštati se zubper tako izkušna-vo, de ie on kersčen inu de se nemu pridiguie inu pisše naprei ta pravi, čisti evangeliu[m];C s teim inu skuzi ta ga Bug k sebi kliče inu vabi h ti pravi veri. Obtu, kadar ga Gospud Bug taku skuzi te zacramente inu pridige pusti klicati k sebi inu vabiti h ti veri v Jezusa, s teim Bug očitu daie na znane inu tu ie enu gvišnu, risničnu Božye znamine, de ie on od tih izvolenih. »Zakai,« pravi s. Paul, Rom. 8, »katere ie Bug izvolil, te on kliče skuzi to pridigo tiga s. evangelia.«129 H tretimu imamo v takih izkušnavah zmisliti na ta sveit inu na to stonovito Božyo zapuvid, kir ve-ly inu zapoveda tim nega Synuvi inu nega oblubom terdnu verovati; le-tei zapuvidi imamo inu smo dolžni biti pokorni, ne is-čimo drugdi koker per Cristusu, kai ie Bogu v misli. Zakai le ta nega Syn, Jezus ie v Božym krylu oli v nederiu, ta sam vei, kai ie ta svit inu vola Božya, to isto ie on nom rezodil, katera ie le-ta, de vsi, kir veruio v nega, imaio ta večni leben. Koker sam Cri-stus govori, Iohan. 6, kir pravi: »Le-tu ie ta vola tiga Očeta, kir ie mene poslal, de vsaketeri, kateri vidi tiga Synu inu veruie na nega, ta isti ima ta večni leben inu iest ga bom gori obudil na pusledni dan; inu le-tu ie nega vola, de F 3 iest 126| Jn 3, 16. 127| Mt 11, 28-30. 128| Rim 10, 12-13. 129| Rim 8, 28. 130| Jn 6, 39-40. Koku se ima tim mislom od te naše nevrednu-sti zubper stati. 131| Veruie. 132| Rim 5, 20. iest od tih, katere ie on meni dal, obeniga ne zgubim, temuč de iest te iste gori obudim na sodni dan.«130 Inu ta zapuvid od te pokure gre čez vse ludi, de imaio vsi ludie diati pokuro inu kateri to isto deio, veruio v Jezusa, tim istim ie tudi Bug oblubil dati ta večni leben. 6 Ta tretya izkušnava pride iz te naše zastopnosti, iz te postave inu iz tih Božyh zapuvidih; te iste veden notri v našim sercei, v naši visti govore inu pravio: Bug ie le tim milostiv, usliši nih prošne inu nim iz nadlug pomaga, kateri so bru[m]ni,C sveti inu der-že vse Božye zapuvidi, koker so bili Abraa[m],C Moizes, Elias, preroki, jogri, Divica Maria inu ty drugi veliki svetniki. Ti si pag en velik grešn/i/k,E nesi vrede[n],C de bi se imel Bug na te ozreti, obtu Bug tebe ne usliši, ne tebi pomagal ne bode. Taki izkušna-vi, tim hudim, krivim inu nevernim mislo[m],C se ima zubper der-žati: Ta vuk vsiga s. eva[n]geliaC inu te risnične, stonovite inu bogate Božye oblube od odpusčane vseh grehov za Jezusevo volo so vse[m]C lude[m]C naprei postavlene inu ponuiene, de Bug ie te misli, vole inu hoče vsakiga človeka zdaici, v ti uri inu v tim hypi, v katerim on pokuro dei, v Jezusa veruio,131 gori vzeti v to suio gnado, milost, nega imeiti inu deržati za bru[m]niga,C lubiga, za suiga synu, uslišati vse nega prošne inu v obeni nadlugi zapustiti. Inu raven tiga ima zmisliti, de ta Syn Božy, nega martra inu offer več vela pred Bugo[m]C koker ty naši grehi, de »ta gna-da Božya,« koker s. Paul pravi, Ro. 5, »ie veliku vegši inu obil-neši, koker ie ta greh«.132 Taki izkušnavi inu mislo[m]C od te naše nevrednusti se imaio vselei te evangeliske oblube zmisliti, kir nom bozim, velikim grešniko[m]C inu nevrednim oblubuio zab-ston, zabston, koker s. Paul govori, Ro. 3 inu 5, odpustiti vse grehe, vzeti v Božyo v milost inu uslišati naše molytve inu pomagati iz nadlug, zubper postaviti. Za tiga volo Cristus nom vsem vely v tim nega imeni tiga Očeta prossiti inu nekar v tim imeni te naše vrednusti. Od tiga berite več v tim 61. capituli v ti predguvori. 7 Ta 7 Ta četerta izkušnava, kir Bug zavlačuie inu odlaša ž nega pomaganem, de on nom zdaici, taku inu v ti viži, koker bi hote/l/i,E ne pomaga, zatu se nom zdy inu menimo: Bug nei tih naših prošnih uslišal, ne uslišati ne hoče; taki izkušnavi inu krivi misli se ima nerpoprei ta pravi vuk te brumne, svete vdu-ve Iudite naprei postaviti, Iudit. 8, kir ie diala h tim betuliskim purgariem: »Tu nei prov, de ty ludie hote Bogu masso, cyl inu čas postaviti, s čim, koku inu kadai bi imel nim pomagati inu rešiti iz nadlug; s takim /s/eE Bug h ti milosti inu h pomaganu ne nak/l/oni,E temuč kadar nemu vse riči izročimo inu s pohle-vsčino inu s pravo vero na nega pomuč kličemo inu čakamo.«133 Inu per tim imamo mi veiditi inu pomisliti, de Gospud Bug s teim, kir on zdaici inu taku, koker bi mi hoteli, ne pomaga, to našo vero izkuša, ie li prov inu stonovita oli nekar, inu de Bug tu hoče imeiti od nas, de imamo, koker smo tukai zdai od te Iudite slišali, s terdno vero inu s pravo pohlevsčino čakati na nega pomuč inu odrešitvu. Koker od tiga tudi ta prerok Aba-cuc govori, kir pravi, cap. 2: »Aku on odlaša, taku čakai, za-kai on gvišnu pride inu vunkai ne ostane.«134 Esa. 30 pravi: »Aku bote sideli, počivali, praznovali inu vupali, taku bote ohrane-ni inu pride ta vaša muč.«135 Inu ta 37. psalm pravi: »Izroči timu Gospudi ta tui pot, tuie rovnane inu pusti nemu delati; ohrani ti te nega poti inu čakai na nega, ob bode tebe povisšal.«136 Inu s. Paul, Ephes. 3, pravi: »Bug ta premore veliku več, koker mi prossiti inu zastopiti, sturiti.«137 Taku ie tudi Moizes to staro cerkov, stoiečo v velikih nadlugah vmei gorami, Erdečem mo-riem inu v sredi hudih souvražnikov, troštal, Exod. 14, kir ie dial: »Ne buite se/./ Stuite inu gledaite ta velika della Božya.«138 /T/uka E vely Moizes stati, tu ie, z volno pohlevsčino čakati na Božyo pomuč. Taku ie ta Io- safat Kadar Bug zavlačuie s pomagane[m],C koku se imamo deržati. 133| Jdt 8, 12-17. 134| Hab 2, 3. 135| Iz 30, 15. 136| Ps 37, 5,34. 137| Ef 3, 20. 138| 2 Mz 14, 13. 139| 2 Krn 20, 12. 140| Lk 18, 1-18. 141|Dvom;cbi-vlati je nastalo po metatezi iz cviblati, slednje pa je izposojeno iz stvn. zwivelon (dvomiti) ali srvn. zwivelen (dvomiti), in sicer pred 13. stoletjem (H. Jazbec, n. d., 88). 142| Mt 15, 21. 143| Mt 15, 28. safat kral, kadar so zubper tu Ieruzalem inu zubper tu nega kralevstvu ty neverniki od vseh stran zo vso močio inu sylo vlekli, bil sturil, 2. Paral. 20. Ie šal s to gmaino v ta tempel inu ie molil taku, rekoč: »Mi ne veimo zdai, kai začeti inu nikamer se oberniti, samuč h tebi, Gospud Bug, mi vzdignemo te naše oči.«139 Cristus tudi lipu s to pergliho od te vduve, Luc. 18,140 vu-či, de imamo veden moliti inu klicati v naših nadlugah na Buga inu per tim z vero inu z dobrim zevupanem čakati na pomuč inu odrešitvu. Nu, tulikain koker predolgu smo mi tukai vsem dobrim kersčenikom k animu nucnimu navuku inu k velikimu tro-štu hoteli govoriti od tih izkušnav, zmot inu cbivlane,141 kir pri-do vsakimu človeku v tim molenu inu v težkih nadlugah naprei. Inu per tim povedati, koku se imaio v takih izkušnavah derža-ti, te iste premoči inu pregnati od sebe, koker ie le-ta današna aydovska žena te vse štyri velike inu težke izkušnave premogla inu iz nih se izgrozila. Naisi ni pervič Cristus ništer nei odgu-voril inu melčal, oli ona v tim ništer mane ie terdnu verovala inu sama sebo govorila, on dobru vei, kai meni nadleži inu on sliši mui vpy inu prošno. Potle, kir ie dial h tim jogrom: »Iest sem poslan le h tim Iudom,«142 tu ie ona taku inu prov zastopila, sa ti si s to pridigo le h tim Iudom samim poslan, oli ti nesi le tih samih Iudov, temuč vseh ludi izveličar. H tretimu: kir no pergliha h tim sčencom inu psom, ie ona spoznala, de ie grešnica inu nevredna nega pomuči, oli ona ie verovala, de Jezus tudi grešnike inu te nevredne, kir deio pokuro, v nega inu nega evangeliu ve-ruio, vzame gori, usliši nih prošne inu nim iz vseh nadlug more inu hoče pomagati. H četertimu: kir ie taku dolgu no gori der-žal inu nei zdaici nee sčeri pomagal, v tim ona nei cbivlala na nega dobruti, ne na nega pomuči. H puslednimu vsaki zamerkai, kai ena prava vera v Jezusa dobi inu opravi; Cristus pravi: »Izzidi se tebi, koker ti ho- češ.«143 češ.« Nee sči ie v ti isti uri zdrava postala. Inu de ta vera ie ner ta vegši Božya služba inu ner tu vegše dellu. Iohan. 6,144 za te vere 144 Jn 6 29. volo tukai Cristus to ženo taku vissoku hvali. Na to III. postno nedelo se pridiguie ta evan-gelium, koku ie Cristus iz eniga slepca, mutca inu glušca tiga Hudiča izzegnal inu dišputiral inu zagovariel sui vuk inu caihne pruti Iudom; ta se začne: »Jezus izžene eniga zludia, ta isti ie bil mutast.« Luc., ii. cap., B, p. 202. Math., 12. cap., C, p. 33. Mar., 3. cap., D, p. 103.145 145| Lk 11, 14-23; Mt 12, 22-30; Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Mr 3, 20-27. 1 Le-ta caihen koker ty drugi vsi, kir so v tih evangelieh za- Kai nom ty pissani, daio na znane inu rezodeva146 to Božyo muč, milost inu caihni nucaio- 146| Rez°devai°. dobruto Cristusevu. Potle: de ie on tu pravu oblublenu Žen-sku seime, kir ima tei Kači to glavo streti, vsa Hudičeva della, ta greh, to smert, nega sylo inu oblast, kir ima čez vso človesko žlahto, rezdreti. H tretimu: ie pryča, de Cristusev vuk inu oblube so Božye inu risnične. H četertimu: ie pryča inu poteriene, de Cristus to cerkov, te verne ne hoče zapustiti, temuč nim pomagati inu rešiti od Zludia inu od vseh nadlug. 2 Kir tukai ty eni ludie se timu caihnu čudio, ty pomenio te ®nogeteri /ne dobre ludi, kir ta evangelium lubio, za veliku derže, timu veruio inu ga slušaio. Ty pag, kir le-ta caihen timu Zludiu per-sodio, pomenio te ludi, kir so timu evangeliu souvraž, ga šen-tuiuo, kalno inu, kir ga pridiguio inu veruio, te iste pregano, love inu more. Ty trety, kir hote imeiti caihne iz nebes, pome-nio te ludi, kir za ta evangeli ne rodio, za eno žleht reč oli za ni-šter derže, špot inu šmeh iz nega delaio. Taki truy ludi se povsod inu per pravih G evan- hote/poslušati tiga evangelia. Zludii še dai se gonio od ludi. Se imamo varovati, de spet v grehe ne pademo. 147| Gotov, varen; izposojeno iz srvn. sicher, in sicer pred letom 900 (H. Jazbec, n. d., 74). 148| 2 Pt 2, 22. Du so Cristusevi stryci. evangeliskih pridigah inu pismih nadeio. 3 V tim evangeliu tudi mi vidimo to muč tiga Zludia, kir premore človeka sturiti slipiga, gluhiga inu mutastiga. Inu to veliko slipoto inu hudubo tih nevernih Iudov, kir /so/ zubper nih veist inu vsi človeski zastopnosti zubper (koker tukai Cri-stus štyrimi argumenti, zastopnimi odguvori, izkazmi inu s pryčami nee čez pryča) ta Cristuseva della timu Zludiu perlu-žili inu persodili. Per tim imamo tudi spet nazai to Cristusevo muč, kir ie tiga Zludia izpodil, inu nega modrust, kir ie te Iude ž nih šentovanem nazai inu na laže postavil, zamerkati. Inu Cristus še zdai v ti cerqvi per tih vernih skuzi pridigo tiga evange-lia inu nega zacramente tu istu dela. Te zludie ž nih grehi inu s falš služ/b/amiE goni od ludi, de se pokore, stopio h pravi veri, inu te falš vučenike rezodeva, premaga inu daie vsem ludem na znane nih krivi vuk inu zepelane tih bozih duš. 4 Cristus tudi tukai prerokuie inu pryti tim Iudom, de nih reč za volo nih nevere bo le čedale huši. Inu nas vseh per tim opomina, de potehmal smo mi skuzi Cristusa od Zludia rešeni inu smo h pravi veri prišli, de nemamo biti žiher,147 zakai ta Zludi nei umerl, on se po spet k nom čestu povračal, lastil inu na-ganal v te grehe, zatu imamo v Božym strahu veden prebivati, moliti inu vsem hudim želem biti zubper, de ne delamo, koker ty psi — kar izbluio, tu spet polyžo — inu te svine: kadar se oppero, spet v tu blatu ležeio, 2. Pet. 2.148 5 H puslednimu pravi Cristus, de tim, kir to bessedo Božyo poslušaio inu deio po ni, bode vselei dobru. Obtu deržimo se po tih Božyh zapuvidah, veruimo terdnu tim evangeliom, de bomo v ti nebeski stričini oli v žlahti, bratovsčini inu tovarištvi, v kateri ie Cristus, Divica Maria, vsi Božy svetniki inu pravi kersče-niki; h ti nom pomagai Jezus Cristus, Syn Božy. Amen. Na Na to IIII. nedelo v posti se pridiguie ta evange-gelium, koku ie Cristus v ti pusčavi s pe/t/eimiE iečmenimi kruhi inu z dveima rybama pet tavžent ludi nasytil; ta se začne: »Pote[m]togaC gre Jezus čez tu Galileisku morie etc.« Ioh., 6. cap., A, p. 272. Math., 14. cap., P, B, 42, inu 15. cap., E, p. 46. Mar., 6. cap., D, p. II4.149 149| Jn 6, 1-14; r Mt 14, 13-21; 15; Mr 6, 30-44. ni potreduie sui vuk. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus z le-teim današnim caihnom, koker s teimi ne- Cristus caih-ga drugimi vsemi, daie v/s/emE ludem na znane inu pryčuie, de ie on /z/oE vsem Bogu glih, ž nim ene moči, česti, oblasti, vole, modrusti inu večnusti, de ie on prišal, poslan inu dan nom k animu pravimu vučeniku, ohraneniku inu izveličariu, de kar on pravi, vuči inu oblubi, tu vse ie gvišnu, gotovu, risničnu inu sto-novitu, onu bode per pravim, godnim času izkazanu inu doper-nessenu, zakai Cristus, koker ta pravi Bug, more inu hoče suim bessedom sturiti zadosti. 2 Ti caihni Jezusevi so tudi bili koker eni zgonuvi, s katerimi Cristus nei ie Cristus vkupe tim ludem zgonil, de imaio priti h ti nega pri- j^d^j, digi inu tei isti verovati, koker v tim začetku današniga enange- vse ludi ozdravi- lia150 Ioannes pravi: »Veliku ludi ie šlu za Jezusom za volo, kir so m^^ušite- 150 Evangelia. vidili nega caihne.«151 Ty caihni tiga človeka ne izveličaio. Aku ' 15'>| Jn 6, 2. bi nas Jezus glih ozdravil na životu oli od te telesne smerti, ko-ker ie Lazarusa, obudil oli nas z nebeskim kruhom, koker na- kadai te Iude 40 leit v ti pusčavi, špizal.152 Mi bi zatu ne bili iz- 1n| spižal/špižal. veličani, temuč kadar mi Božym bessedom inu nega oblubom, de nom hoče za volo suiga Synu biti milostiv, za brumne derža-ti, veruiemo, tu nas izv/e/liča.E Koker od tiga sam Cristus govori zdaici po le-tim caihni, kir pravi: »Za risnico, za risnico iest vom poveim, vi isčete mene nekar zatu, kir ste te caihne vidili, temuč G 2 kir kir ste ieili od tih kruhov inu ste syti postali. Ne delate po tei špizi, kir konec vzame, temuč to tei, kir ostane v ta večni leben, kateri vom bode dal ta Syn tiga človeka, zakai le-tiga ie Bug Oča zaznaminoval. Inu le-tu ie tu dellu Božye, de vi veru-i53| Jn 6 26-29. iete v tiga, kateriga ie on poslal.«153 Koker bi hotel tukai Cristus reči: »Vi ludie vi nemate k meni oli za meno hoditi, de bi hoteli od mene le na životu biti ozdravleni inu s pozemliskim kruhom špizani, tu vas v nebesa ne perpravi, temuč de vi veruie-te tim Božym oblubom od mene inu muim bessedom, de sem iest ta pravi nebeski kruh, tu pravu messu, ta prava kry, ta prava duhovska inu dušna spiža inu nebesku pytie; kateri veruie, de sem iest muie tellu dal v to smert za volo vašo inu muio kry prelyl, de sem vas s teim z Bugom spravil, vom dobil odpusča-ne vseh grehov inu ta večni leben, kir le-tu veruie, ta isti bode vekoma živ pred Bugi. Za volo, kir ste ozdravleni od mene inu ste ieili ta kruh, s katero sem iest s to muio Božyo močio gme-ral v muih rokah inu sturil, de ste vsi od maliga kruha syti po-154 Bote. stali, vi ne boto154 izveličani.« Obtu en vsaki kersčenik, kadar on v tih evangelieh sliši oli bere, koku ie Cristus vse žlaht bolnike ozdravlal, ludi čudnu špizal, nema misliti oli reči: »O, de bi tudi Cristus meni od muie bolezni na telessu ozdravil inu bi meni dal, kar na telessu potrubuiem;« taku mislene nei prov, koker nei bilu prov le-tih današnih ludi, kir so hoteli Cristusa k animu 155 Jn 6, 15. pozemlisku kralu postaviti.155 Per Cristusu ty verni nemaio ner- poprei telesnih inu pozemliskih riči, kir kratku terpe, temuč tih večnih, nebeskih, te gnade Božye, tiga večniga lebna skuzi to vero iskati. Cristus nei prišal na ta sveit za volo, kir bi hotel vse ludi ozdraviti na životu, trebuhe povniti inu pytati, temuč on ie prišal, de ie hotel vse verne rešiti od grehov, od večne smerti inu od pekla, koker on od tiga čestu, suseb v tim Evangeliu s. Ianža (Ta isti ima vsaki dobri kersčenik veden brati.) govori. Kir ie on pag naketere, nekar vseh vseh ozdravil na životu inu od te telesne smeri gori obudil, tu ie on sturil, de se nega bessedom inu oblubom od večniga leb-na veruie inu de so ty ludie hodili k nega pridigi inu tei verovali. 3 Koker Cristus nei prišal, koker smo zdai govurili, na ta sve-it, de bi nas hotel prez dela živiti na tim sveitu inu obarova-ti pred vsemi telesnimi bolezanmi, taku ie on vsai oblubil tim ludem, ki bodo »nerpoprei iskali tiga nebeskiga kralevstva«, Math. 6,156 tu ie: vprašali, koku imaio se z Bugom spraviti, stopio h pravi veri, se v nih stanu inu ž nih delom tar službo derže po Božy voli, tim istim hoče tudi dati to telesno potrebo, koker ie danas tim ludem dal. Ty drugi evangelisti pravio, de Cristus ie poprei tim ludem dolgu pridigal, poprei nih duše z Božyo bes-sedo napytal inu stuprov potle ie nih telessa tudi nasytil, obtu gledaimo mi nerpoprei, de bomo per pravi veri, v kersčanskim stanu, de opravimo pruti Bogu inu ludem, kar ie nom nalože-nu inu nom Dessed zapuvidi velee, kličimo z vero na Buga inu prossimo za tu, kar nom nadleži, taku Bug Oča inu nega Syn Jezus Cristus, naš gospud, bode tudi za nas skerbil, na nas gledal, nas branil inu dal, kar potrubuiemo. Koker od tiga S. Duh v tim Pismi čestu govori/./ S. Peter pravi, 1. Pet. 5: »Verzite vso vašo skerb na Buga, zakai on skerbi za vas.«157 Inu David, Psal. 34, pravi: »Te oči tiga Gospudi gledaio ravnu čez te pravične inu nega vušesa so perklonena na nih prošne. Vi svetniki poštui-te tiga Gospudi, zakai kir se nega boye, tim istim ne bode ni-šter mancalu; ti bogati pag bodo potrebni inu lačni, ampag kateri isčeio tiga Gospudi, tim istim ništer dobriga ne zmanca.«158 Tih exemplov, de ty verni so bili tudi na telessu na tim sveitu od Buga čudnu spižani inu obarovani, imamo v tim S. pismu dosti exemplov: Bug ie to staro veliko cerkov, kir ie Boga slušala inu vlekla iz Egipta, 40 leit v ti pusčavi iz nebes živil. Moizesa na gori 40 dni, taku Eliasa, še zdai otročiče, G 3 koker Cristus tim, kir pravo vero imaio, hoče tudi dati telesno potrebo. 156| Mt 6, 33. 157| 1 Pt 5, 7. 158| Ps 34, 16, 10-11. 159| Kruha. Gratias, hva/l/aE se ima za vse Bogu dati. Almožna b/o/gat| Ko1 3 telessu. Inu bodite hvaležni.«281 Iz le-tih lepih, zastopnih bessed 1101215 - - . s. Paula en vsaki lahku more zastopiti inu veiditi, kai ie dolžan inu kai ima diati pruti Gospudi Bogu inu pruti suimu raven človeku inu koku se ima suiem stanum inu lebnom deržati za volo te martre inu gorivstanene tiga Božyga Synu. Dai nom Bug tako vero inu taku serce tar missal, de bi se po le-tim pravim Bo-žym vukum deržali vse naše dni inu v tim naideni bili vselei inu na sodni dan. Amen. Današ- Današniga evangelia trošti inu navuki. 6 V tim današnim s. Marca evangeliu nom bode le-tih žeen, Velikiganoč-kir so hotele Cristusevu tellu žalbati, andoht inu prava lubezan pruti Jezusu k animu navuku naprei postavlena. Inu potle, kir ie Jezusevu gorivstanene nerpervič skuzi te angele inu tim ženom oznanenu, koker ie tudi nega roystvu tim pastyriem nerpoprei skuzi te angele rezodivenu. Iz tiga se mi vučimo, de te velike nebeske Božye riči bodo nerveč inu čestiše tim bozim, preprostim ludem veideče inu dane na znane, koker od tiga s. Paul govori, kir pravi, i. Cor. i: »Gledaite vi bratie na tu vaše poklicane; Bug nei veliku tih modrih po tim messei poklical, ne veliku oblastnikov, ne veliku žlahtnikov, temuč, kar ie norsku bilu na sveitu, tu istu ie Bug izvolil, de on te modre zasromuie, inu kar ie šibku bilu na sveitu, tu istu ie Bug izvolil, de on zasromuie tu, kar ie močnu, inu kar ie neužlahtnu inu zašmaanu bilu na tim sveitu, tu istu ie Bug izvolil, inu tu, kar ništer nei bilu, de tu, kar ie bilu, k ničemir sturi. Za tiga volo, de se pred nim ne hvali obenu messu.«282 H tretimu: kir ta angel vely tim ženom pove- 282 1 Kor 1, idati tim jogrom, de ie Jezus od smerti vstal, se mi vučimo, de se Bogu inu nega Synu prov služi, kadar se ta evangelium od te martre inu gorivstanena Cristuseviga prov pridiguie inu povsod rezglassuie. Na to pervo nedelo po veliki noči se pridiguie ta evangelium, koku se ie Jezus na velikinočni dan na večer inu potle na osmi dan po nega gorivstanenem ž nega pravim telessom živ izkazal inu ie nim pokazal inu pustil tipati nega rane na rokah inu na strani. S teim ie on nee v ti veri, kir so zbivlali na nega gorivstanenu, zagvišal inu poterdil. Ta se zač ne: »Inu kadar večer pride tiga istiga L dne, 26-29. 283| Jn 20, 19-23; Lk 24, 36-49. 284| Flp 3, 21. 285| 1 Kor 15, 27,43-49,53 1 Tes 4, 17 Mt 13; 43, Dan 12, 3. Vseh vernih te-lessa po sodnim dnevi bodo Cri-stusevimu glih. Phil. 3.284 ®yr Božy ie tih vernih ner tu vegše blagu. Samu Jezuse-vu gorivstane-ne ta dne, kateri ie bil eden tih sobot, inu te dauri so bile zaperte etc.« Iohan., 20. cap., C, p. 325. Luc., 24. cap., C, p. 253.283 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 V le-tim današnim evangeliu imamo nerpoprei le-ta navuk inu trošt, de kadar ie Cristus, naš gospud inu glava, s teim pravim nega telessom, s katerim ie on na cryžy vissil, umerl inu po-copan, ie risničnu vstal od smerti inu ie ž nim skuzi ta zaperta vrata dvacrat h tim jogrom prišal. De glih taku mi s teim pravim našim telessom, kateri zdai na sebi imamo inu nossimo, tudi gori vstanemo na sodni dan. Inu de le-tu naše tellu bode tedai li-pu, svitlu, zdravu, čistu, lahku inu hitru, bomo po luffti hodili koker te ptyce inu škurianci inu v enim hypu s Cristusom red pridemo iz te zemle v ta nebessa, 1. Cor. 15. 1. Thess. 4. Math 13. Dan. 12.285 2 S to bessedo »Mi z vami« nom daie Cristus na znane, kai ie on nom dobriga ž nega martro inu gorivstanenem dobil inu opravil per Bugi. Ta besseda myr tukai inu v tih lysteih s/./ Paula pomeni to pravo, celo dobruto, srečo inu izveličane na duši inu na telessu. Timu človeku se ne more bulšiga pergoditi, sa-muč on ima myr z Bugom. Zakai kateri z Bugom ima myr, ta isti ima tudi odpusčane vseh grehov, ie brumen inu svet pred Bugom inu ie zagvišan tiga večniga lebna inu bode obarovan od samiga Boga pred vso zlo nesrečo. Le-tu vse ie nom Cris-tus ž nega zasluženem per Bugi dobil, koker smo v tima dveima prednima pridigama inu v ti predguvori v dostih meistih slišali. 3 Inu kir ty jogri, kateri so se bili od straha pred teimi Iudi vkupe zaperli inu žalostni bili, kadar Cristusa zagledaio, se spet obessele, iz tiga se mi vučimo, de z obeno drugi ričio ta ta revna, boyeča, prestrašena inu žalostna grešna serca /s/e* ne mogo obesseliti inu prov potroštati, samuč s teim Jezusevim gorivstanenem, kadar se nim povei, de Cristus Jezus, Syn Bo-žy, ie umerl za naših grehov volo, na/s/* z Bugom zmyril, bru-mne sturil pred nim inu dobil nom ta večni leben, te naše hude souvražnike, to večno smert inu tiga Hudiča premogel, de nom ne mogo na tim nebeskim izveličanu ništer škoditi. Kate-ru serce le-tim bessedom veruie, tu istu spet vesselu, redle286 inu s/e/rčnu* postane vseh nadlugah inu izkušnavah; od tiga naide-te več v ti predguvori, cap. 48. 4 Iz le-tih Cristusevih bessed, kir tukai pravi h tim jogrom: »Koker ie ta Oča mene poslal, taku iest vas tudi pošlem. Inu kadar tu reče, ie on v ne dahnil inu ie dial: 'Vzamite Svetiga Duha.' Katerim vi te grehe odpustite, tim so odpusčeni, inu katerim vi nee zaderžite, tim so zaderžani,«287 se mi vučimo, du ie tu pridigarstvu na tim sveitu vmei ludmi gori naredil inu postavil, du ie gori derži inu brani, od kot tu pride, du tu sturi inu da tim pridigariem tak zastop, taku redle serce inu tako muč tim pridigom, de oni, naisi so za volo nih pridig povsod souvraženi, zašpotovani, obrupani, pregnani, lovleni inu čestu grozzovitu umorieni, vini taku oč/i/tu,* prez vsiga straha pridiguio inu ne puste obeni gosposčini, ne kralem, ne cessariem, ne papežom, ne šcofom nim pridigovati prepovedati ne braniti, koker mi od tih jogrov inu od s. Paula v tih buqvah nih diane povsod beremo.288 Inu tu mi še zdai vidimo inu slišimo, de ie dosti pridiga/r/ iev* pregnanu, lovlenu inu hudu koncanu289 mnogeter/i/h* mei-stih. Oli za tu oni ne molče, za tu ništer ne rodio inu ne dade. Inu aku oni glih z vusti inu z glosno bessedo ne m/o/go*290 v tih meistih, kir bi radi, pridigati, taku inu s pismom inu z buqvami pridiguio. Inu du da takim nih L 2 prepro- verna žalostna serca prov obes-seli. Tu pridigarstvu inu de ty pridi-gary taku serč-nu pridiguio. Inu de ty lu-die timu evange-liu veruio, ie enu dellu inu opravilu Božye, ne-kar človesku. Obtu obstoy. 286| Čilo, vrlo; redli: čil, vrl; izposojeno iz nvn. bav. nar. redle (razumen, bister, vrl) (H. Jazbec, n. d., 67). 287| Jn 20, 22-23. 288| Apostolska dela. 289|Končanu. 290| Vsa označena mesta (*) so v izvirniku poškodovana in so topogledno emendirana. nih preprostim pridigom od tiga cryžaniga Boga, de taku dosti ludi po vsim sveitu tim istim veruio, za tih istih volo nih blagu, nih žene inu otroke, ia, nih lastni život vagaio[?]C Od le-tih riči nom ta današni evangeli zastopnu pravi, de tu pridigarstvu nei ena človeska naredba oli postava, temuč tiga praviga samiga Boga, Očeta, Synu inu S. Duha. Cristus tukai pravi: »Koker ie ta 29i| Jn 20, 21. Oča mene poslal,«291 zastopi: pridigati inu rešiti te ludi s to muio smertio. Taku iest vas jogre inu vse prave prydigarie pošlem pridigati ta evangelium; bote pravili vsem ludem, du sem iest, za-kai sem prišal na ta sveit, umerl inu vstal od smerti, na tu ie v ne dahnil inu ie nim dal tiga S. Duha. V le-tih bessedah bode ime-novanu tu cilu Bogastvu — Oča, Syn inu S. Duh. Inu de ie od le-tiga Boga tu pridigovane gori postavlenu. Inu h timu ie odločen inu dan ta S. Duh, ta isti te prave pridigarie vuči, de ta evange-lium, tu S. pismu prov zastopio, nim da tudi tu redle serce, de pred vsemi ludmi prez straha to risnico od Buga Očeta inu nega Synu pridiguio. S. Duh tudi sturi inu da tim izvolenim ludem taku serce inu tako missal, de takim nih pravim pridigom veruio inu de nih serce inu volo k nim perlože. Inu de tu pridigarstvu ie postavlenu inu danu od Buga inu de ie Cristus vselei suiem du-hum inu ž nega močio per pravih pridigah; od tiga pryčuie ta Cristus sam inu s. Paul, Ephe. 4, taku govori: »Cristus ie ta ene dal (oli postavil) h tim jogrom, te ene pag h tim prerokom, te ene h tim evangelistom, te ene h tim pastyriem inu vučenikom za volo, de se tu tellu Cristusevu (tu ie ta cerkov Božya) bode gori zazidanu, de pridemo vsi k ani veri inu h timu spoznanu tiga Synu Božyga inu de ne bomo sam tar tam od mnogeterih vukov 292 Ef 4 11-14. giblani inu pahani skuzi to hudo kunšt inu zepelane tih ludi.«292 Inu de Cristus hoče per pravih pridigah biti suiem duhum, taku govori Math. 18: »Gdi kuli bota dva zbrana vkupe v muim imeni, 293 Mt 18, 2°. taku v nyu sredi iest hočo tudi biti.«293 Na tu S. Paul tudi pravi od nega nega inu drugih pridigarstva, 2. Cor. 3, taku: »Mi od sami sebe ništer ne premoremo kai zmisliti, koker od sami sebe, temuč kar mi premoremo, tu istu ie od Buga, kateri ie nas pernaredne služabnike sturil tiga noviga testamenta, nekar tiga puštaba, te-muč tiga duha.«294 Iz tih bessed vsaki lahku zastopi, de tu pridi-garstvu, ta zastop, serce tih pridigariev, ta vera tih kersčenikov pride inu bode danu le od samiga Boga. Na tu, vi mui lubi ker-sčeniki, imate vi iz le-tih Cristusevih inu s. Paula bessed dobru zamerkati, za kakove ludi te prave pridigarie vi imate deržati: za druge nekar, samuč za te prave sle inu služabnike Božye, sku-zi katere Bug z nami govori, nas vuči, prossi inu opomina, de se skuzi to pokuro inu vero v Jezusa z Bugom spravimo. Koker od tiga cilu lipu inu zastopnu s. Paul, 2. Cor. 5, govori, kir pravi taku: »Vse riči so od Buga, kateri ie nas sam sebo spravil skuzi Cristusa inu ie nom dal to službo tiga zmyriena (oli spravlene). Zakai Bug ie bil v Cristusu inu ie ta sveit sam sebo zmyroval oli spravlal inu nim nei enih grehe persodil inu ie vmei nami gori naredil to bessedo tiga spravlena. Obtu smo mi eni sli na Cri-stusevim meistu, zakai Bug opomina skuzi nas. Na tu na Cri-stusevim meistu mi vas prossimo: Zmyrite se z Bugom.«295 Inu Cristus sam pravi h tim jogrom inu h tim drugim 70. mlaišim, Luc. 10. »Kateri vas posluša, ta mene posluša, inu kateri mene posluša, ta posluša tiga, kir ie mene poslal etc.«296 Obtu en vsaki dobri kersčenik ima eniga praviga, risničniga pridigarie vuk nekar za človeski, temuč za ta pravi Božy vuk imeiti inu derža-ti inu koker bi sam Bug ž nim govuril, zakai taku ie tei S. Tro-yci dopalu te ludi skuzi te ludi h pravi veri perpraviti inu nekar skuzi te angele; berite Act. 5, 8, 10, 16.297 V tih capitulih vi naide-te, de ty angeli so tim jogrom/,/ s. Filipu, Petru inu Paulusu veleli pridigati tim ludem inu ty angeli neso sami pridigali. 5 Inu raven le-tiga iz le-tih bessed Cristusevih, kir pravi: »Ka- Pravih šcofov, L 3 terim 294| 2 Kor 3, 5-6. 295| 2 Kor 5, 18-20. 296| Lk 10, 16. 297| Apd 5, 20; 8 26-29; 10, 3-6, 11-20; 16, 9. 298| Jn 20, 23. 299| Mt 5; Lk 6. farmoštrov del-lu inu opravilu ie prov pridigati, zacramente diliti,nekar gospodovati, ne-kar z offertio, z velikim blagum inu z lušti okuli hoditi. 300| Lk 24, 46-47. 301| Isti. 302| Mr 16, 15-16. terim vi te grehe odpustite, tim so odpusčeni, katerim vi pag zaderžite, tim so zaderžani,«298 se mi tudi vučimo, h kakovimu dellu inu opravilu so ty pridigarii, šcofi inu farii od buga posta-vleni: h drugimu nekar, samuč de imaio v tim imeni Jezusevim tim ludem te grehe odpusčati inu zaderžati. Tu se ima taku za-stopiti: oni imaio vsem ludem naprei deržati inu prov izložiti te postave inu zapuvidi Božye, koker te iste Cristus sam, Math. 5, Luc. 6,299 inu potle s. Paul tim Rymlanom inu Galateriem izlaga-ta, de skuzi te iste nih grehe, ta veliki serd Bo/ž/yE inu te telesne inu večne štraifinge, kir so čez vse grešnike položene, prov spoznaio inu se prestrašio pred nimi. Inu potle na tu vže ima-io nim pridigati ta evangelium, nim povedati, du ie Jezus Cri-stus, zakai ie človik postal, umerl, vstal od smerti, da za nega volo Bug Oča vsem teim, kir pravo pokuro deio, nih grehe spo-znaio, žaluio, od nih puste inu veruio v nega synu Jezusa, hoče odpustiti nih grehe, deržati za brumne, nim dati S. Duha inu ta večni leben, inu kateri tako nih pridigo od Cristusa gori vzamo inu veruio takim Božym oblubom inu timu evangeliu, tim istim oni imaio oznaniti inu nee s teimi zacramenti zagvišati, de so nim vsi grehi odpusčeni inu de so erbiči tiga večniga lebna. Le-tim pag, kir taki nih pridigi ne veruio inu ne hote diati te prave pokure, tim imaio oznaniti, de so v serdi Božym inu de bodo ferdamnani. Od tiga tudi Cristus drugdi govori, Luc. 24, kir pravi: »Taku ie pissanu: Inu taku ie moral Cristus terpeti inu gori vstati na trety dan inu pridigati v nega imeni to pokuro inu odpusčane tih grehov vmei vsemi ludmi.«300 Inu Mar. i6: »Puidi-te po vsim sveitu inu pridiguite ta evangelium vsei stvari; kateri veruie inu kersčen bode, ta isto301 bo izveličan, kir pag ne veruie, ta bode ferdamnan.«302 Obtu le ty, kir taku tu poročene inu postavo Cristusevu s teim pridiganem opravio, ty isti so ty pravi Božy sli inu pastyry, kateri pag drigači te ludi od te vere te vere v Cristusa odpelavaio, ty isti so tatye, razboniki inu vol-kuvi, koker v ti pervi pridigi za le-to bomo slišali. Ta drugi deil tiga današniga evangelia bomo na s. Tomaža dan303 izlagali. Na to II. nedelo po veliki noči se pridiguie ta evangelium od Cristuseviga pastyrstva, od nega opravila inu rovnane na tim sveitu, de ie tih vernih pravi, zveisti va-rih, zakai on ie za nih volo dal sui život v to smert, s to ie on nee odrešil inu on nee tudi prov vuči inu brani pred vsem zlegom; ta se začne: »Iest sem ta dober pastyr etc.« Io., cap. io, B, p. 29i.304 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i Cristus v le-tim evangeliu inu odspred v tim io. capituli s. Ianža vmei drugimi bessedami govori od mnogeterih dobrih inu hudih pastyriev, tu ie: vučenikov inu vorihov305 te cerqve inu gmaine Božye. Inu de ie on ner ta vegši, bulši inu zveisteši pa-styr vmei vsemi drugimi. Zakai on sam nekar le samuč tim ovči-com to zdravo karmo polaga naprei inu kaže ta pravi pot v nebessa, temuč on ie tudi ž nega životom inu smertio to suie ovce timu livu, timu Hudiču iz garla izderl inu odrešil. Ty s. očaki, preroki, jogri inu vsi pravi pridigary bodo tudi dobri pastyry imenovani za volo, kir za praviga vuka inu vere nih život vagaio, oli oni ž nih vukum inu smertio nikogar od grehov, ne od pekla ne rešio, samuč pravio inu pryčuio, de ie tu sam Cristus, nih inu naš vseh odrešenik, sturil inu dopernessil. Ty naieti pastyry so ty vučeniki, kir tudi prov vuče inu ostano per pravi veri inu službi Božy, dotle imaio myr, pokoi inu dober leben. Kadar pag bi imeili za praviga vuka inu vere volo kai terpeti inu vagati, te-dai oni ta pravi vuk zapuste inu zataye. Ty tatye Ty kersčeniki bodo vselei 4 žlaht pastyrie, hude inu dobre, imeili. Te dobre, prave ima-io lubiti, sluša-ti, pred hudimi, krivimi se varovati inu bežati pred nimi. Act. 20. 2. Pet. 2. Jere. 27, 28, 30. Ezeh. 13.306 303| 21. decembra. 304| Jn 10, 11-15. 305| Varihov. 306| Apd 20, 29-30; 2 Pt 2, 1-3; Jer 27, 9-10; Jer 28, 8-9; 30; Ezk 13, 2-9. 307| Izvirne besedilne predloge zaenkrat ni bilo mogoče določiti. 308| Jn 10, 16. 309| 1 Mz 17, 2-7; 1 Mz 18, 8; 22, 18. 310| Lk 18, 8. 311| Mt 24, 40-41; Lk 17, 34-35. 312| Štymo. Pred sodnim dnem se ty ludie s to vero ne bodo povsod gli-hali; čestu mož inu žena tudi nekar. Kateri timu evangeliu tatye so falš, kecarski vučeniki. Ty razboniki inu vulkuvi so ty tyranni inu hudi šcofi, kir te prave pridigarie preganeio inu moree. S// Augustin pravi: »Ty dobri pastyry se imeio lubiti. Tu naideniki terpeti. Pred tatmi, falš vučeniki se varovati, pred razboniki, vulki bežati.«307 V tim deželskim, purgarskim rovna-nu so tudi truy pastyry, truya gosposčina. Dobra, zveista inu pravična; potle ta nemarna, lena inu nerodliva, ta tretya: huda, sylna inu kryva. 2 Naketeri le-te bessede Cristuseve, kir pravi: »Iest imam še druge ovce, katere neso iz le-te štale, te iste iest moram tudi semkai perpelati inu bodo muio štymo poslušale inu bode ena ovčia štala inu eden pastyr,«308 hote zastopiti, koker bi Cristus tukai prerokoval, de pred sodnim dnem bode po vsim sveitu ena vera; taka izlaga inu zatop nei prov. Cristus tukai govori, de tudi ty aydie bodo v nega inu nega evangeliu verovali, de taku iz Iudov inu aydov bode ena cerkov inu gmaina Božya po tei stari oblubi Božy: »V tuim semeni bodo žegnani vsi žlaht ludie.«309 Cristus pravi, Luc. 18. »Kadar ta Syn tiga človeka pride (zasto-pi: na sodni dan), aku on bode vero nesšil na zemli[?]«C310 Koker bi hotel reči: Kadar sodni dan se bo perbližoval, tedai malu ludi te prave, stonovite vere se bode nesšlu na sveitu. Inu Math. 24, Luc. 17 pravi, de na sodni dan »bodeta dva na eni nyvi, ta eden bode vzet v nebessa, ta drugi ozdolai ostane, inu dva bota vku-pe v eni posteli ležala, ta eden bode vzet, ta drugi bo zapusčen; dvei bote vkupe mleli, ta ena bode vzeta, ta druga zapusčena«.311 Obtu oben ne čakai, de bi kadai vsi ludie ene vere bili, tu bode stuprov po sodnim dnevi v nebessih, temuč en vsaki gledai per pravim času, de on bo pravo vero imel, na druge nema gledati, koku oli kai oni veruio. 3 Za današnim evangelium tudi v tim 10. capituli s. Ianža pravi Cristus: »Muie ovce poslušaio to muio stymo312 inu inu iest n/i/e znam inu one gredo za meno inu iest nim dam ta večni leben inu one vekoma konca ne vzamo inu nee s tih mu-ih rok nisče ne izdere.«313 Le-te bessede ima en vsaki pravi ker-sčenik dobru zamerkati inu zapissati v nega serce. S teimi on nerpoprei daie na znane, kateri inu kakovi ludie so ty izvole-ni, ta cerkov inu gmaina Božya. Le-ty sami, pravi tukai sam Cristus, kateri to nega stymo, tu ie, ta nega s. evangelium, radi inu z vesselom poslušaio, inu ty, kir gredo za nim, tu ie, kir timu evangeliu terdnu veruio, nih vero, nih stan, nih leben inu nih Božye službe derže inu pelaio po nega bessedi. H drugimu: s teimi bessedami te verne lipu trošta, kir pravi: »Inu iest nee znam,« tu ie: Iest nee za lubu imam, gledam veden na nee inu nee varuiem; obtu on tudi tukai pravi: »Inu one nigdar ne bodo zgublene, nisče, ne smert, ne Hudič, nee ne vzame, ne izde-re iz muih rok, iest bom nee postavil iz tiga lebna v ta večni.« Z le-teimi bessedami se troštai vsaketeri, ležoč na smerti. Na to III. nedelo po veliki noči se pridiguie ta evangelium od nadlug, žalosti inu od trošta, več niga vesselia tih jogrov inu te gmaine Božye; ta se začne: »Čez enu mahinu vi ne bote mene vidili etc.« Ioh., cap. 16, C, p. 311.314 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus per tei nega puslednu večery pravi tim jogro[m]C inu prerokuie od nega terplena, smerti, gorivstanena inu pošilane tiga S. Duha na vinkuštni dan. Inu de ty jogri inu vsi verni bodo tudi na tim sveitu žalostni inu v nadlugah. Inu per tim nee tro-šta, de bodo pryeli S. Duha, ta isti bode nee iznotra v ti veisti troštal inu vessele delal, de te nadluge volnu inu z vesselom bodo preterpeli inu de bodo M po prov veruio inu slušaio, ty isti so ta prava cer-kov inu bodo obarovani pred vso sylo tiga Hudiča inu pos-saieni v ta na-bessa. Prerokuie sebi, jogrom inu vsem kersčenikom, de moraio ter-peti na tim sve-itu. Per tim tro-šta, de 313| Jn 10, 27-28. 314| Jn 16, 16-24. nadluge kratku po tim lebni uživali tiga večniga vesselia zo vso nebesko druži- mrpride tii ve-- no. Inu on tako žalost inu trošt lipu s to pergliho od te poro- nu vesselie. dne žene stavi naprei, koker ena žena, kadar rodi, ima inu počuti velike inu težke beteže, kadar ie pag tu deite rodyla, taku zdaici nee žalosti inu beteža pozabi inu ie vessela. Glih taku ta cerkov mora rodyti, tu ie, cryž na tim sveitu nossiti inu terpeti, oli ona se trošta tiga prihodniga nebeskiga vesselia, kateri bode pryela za volo Jezusa, v kateriga ona veruie inu terpi za nega evangelia volo. Tei človeski za- 2 Kir pag ty jogri, preden so tiga S. Duha pryeli, tih bessed stopnosti se od nega smerti inu gorivstanena ne zastopio, se vučimo, de ta nespodobnu zdy, kadar tim naturski, pozemliski človik prez daru inu pomuči S. Duha tih 315 1 Kor i, 14. vernim, bju: Božyh riči ne zastopi, 1. Cor. 2.315 Nemu se ena čudna, norska mnim hudu inu krivu gre. reč zdy, de bi ta Syn Božy imel terpeti, umreti inu gorivstati. Nemu se tudi ne zdy, de bi tu po Božy voli šlu inu godilu se, de ty brumni, kir so Bogu lubi, taku terpe, inu de Bug nim taku čudnu pomagal iz velikih nadlug. Zakai pag ta cerkov terpi inu s čim se ima troštati, od tiga vi naidete pissanu v ti predguvori, v tih 59. inu 60. capitulih. Na to IIII. nedelo po veliki noč i se pridiguie ta evangelium od S. Duha inu od nega opravila, de bode ludi svaril za volo tih grehov inu de bode Cristusu pryčo daial; ta se začne: »Nu, zdai iest grem kiakai h timu, kir ie mene poslal etc.« Ioh., cap. 316|Jn 16, 5-11. 16, B, p. 310. 316 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Cristus ie no[m]C 1 V tim današnim evangeliu pravi Cristus tim suim jogrom tudi dobil S. Duha; ta inu nee trošta, de za volo tiga nega hoiena h timu Očetu, tu ie, za volo nega smerti, gorivstanena inu hoiena v ta nebessa nebessa bode tudi ta S. Duh dan tim jogrom inu vsem vernim; ta isti dobe nee v nih nadlugah troštal inu gori deržal, de na milosti inu pomuči Božy ne cagaio. Inu on bode tudi tu pridi-garstvu gori postavil inu na tim sveitu obderžal. On bode tim jogro[m],C potle za nimi drugim ludem ta pravi zastop tiga S. pisma, tu pravu Cristusevu spoznane inu enu taku redle serce dal, de bodo povsod, vsem ludem, prez vsiga straha ta s. evan-gelium pridigali, inu tim izvolenim ludem to nih missal inu volo bode naklunil, de taki nih pridigi bodo verovali, koker smo od tiga tudi na to pervo vel/i/konočnoE nedelo tudi govurili. Inu Cristus tukai pravi, de S. Duh bode ta sveit svaril, štraifal inu čez pryčoval za volo tiga greha, tu ie: S. Duh bode v ti inu sku-zi to pridigo s. evangelia očitu inu zastopnu svaryl, čez pryčal inu premogel vse ludi, de bodo morali v nih veisti spoznati inu reči, de so pred Bugom veliki grešniki, kir potrubuio Cristu-seve martre, odpusčane tih grehov inu milosti Božye. Inu taku štraifane inu svar tiga S. Duha ie vselei od začetka tiga svita bilu vmei ludmi, ie zdai inu bode do sodniga dne, časi več inu širše, koker se ie Bogu prov zdelu, per sadašnim času po širokim svari. Zdaici, koker ie Adam bil grešil, se ie le-ta svar za volo tiga greha začel. Syn Božy sam notri v tim paradižu ga ie svaril inu tudi troštal s teim evangelium. Potle ie S. Duh štraifal ta hudi sveit pred to grešno povudno skuzi Enoha, Lameha, Matuza-lema inu Noa, koker Moizes, Gen. 6, pryčuie, kir pravi: »Bug ie dial: 'Ty ludie se ne hote pustiti štraifati muimu duhu, zakai oni so messu.'«317 Koker bi Bug rekal: Ty hudi ludie za te pridigarie muiga S. Duha ništer ne rodio, ne hote spoznati nih grehov inu tih istih se izvabiti. Obtu iest nečo nee več s to bessedo, temuč s to palicho,318 s to povudno štraifati inu pogubiti. Za to povudno ie potle S. Duh štraifal inu svaril te Cananiterie inu Sodomiterie M 2 skuzi nas skuzi ta evangelium tro-šta, te neverne svari inu obrača na pravo vero. 317| 1 Mz 6, 3. 318| Palico. skuzi Melhizedeha, Abraama inu Lota. Te Egiptarie skuzi Io-žefa inu Moizesa. Te iudovske inu samariske krale skuzi Elia, Eliasa, Esaia, Ieremia inu skuzi te druge preroke. Te Babilo-nerie inu nih krale skuzi Daniela inu nega tovariše. Te iudovske farye, menihe, farizeie, šcoffe inu Erodeža krale skuzi Ianža Kerstnika. Za teimi potle Cristus sam v nega človstvi, ty jogri inu ty drugi pridigary, kir so za nimi bili, so svarili inu štrai-fali vse žlaht ludi, te Iude inu te aydie, za volo nih grehov. Inu per takih pridigah inu svarienu tih jogrov inu drugih pridiga-riev ie S. Duh vselei inu povsod per dostih ludeh suio muč in oblast izkazal, da so nih grehe, nih gardu, krivu inu nepoštenu diane, nih malikovane inu falš Božye službe inu ta veliki Božy serd spoznali, k serci vzeli, se preobernili, diali pokuro inu stopili h ti pravi evangeliski veri. Inu S. Duh ie take verne ludi per taki veri v težkih nadlugah inu izkušnavah obderžal, čudnu rešil inu obaroval. Spet nazai: kateri krali, cessary, viudi, dežele, meista inu ludi so tih jogrov inu pravih pridigariev vuku, pridigi inu svaru bili zubper, ta souvražili inu za špot imeili, so poginili inu hud konec vzeli na blagu, na životu inu na tei duši. Ob-tu en vsaki človik ima zveistu inu veden prossiti Gospudi Boga v tim imeni Jezusa za S. Duham de ta isti ta naša serca omeči, preoberne inu nakloni, de tih pravih pridigariev vuk inu svar k serci vzamemo, pustimo od grehov, de sledni čas bomo naide-ni v pravi veri inu v enim brumnim, poštenim stanu inu lebnu. Amen. Nevera ie ta stu- 2 Ty ludie od sami sebe, iz nih zastopnosti inu iz te Moize-dsch^bwgdi seve postave, iz tih Božyh zapuvid, prez pridige tiga s. evange-ie nevera v Je- lia dobru veido inu zastopio, de tu šentovane, falš persegovane, -i ^d1 nei laže, ubyane, prešustvu, curbarya, tatvina inu golufia so grehi obeniga od- inu de ty, kir take hude, garde riči dopernašaio, serde Boga inu de bodo od nega na tim sveitu inu na tim drugim štraifani. Am-pag oni ne veido, ne znaio inu inu ne zastopio tih grehov začetka inu korena, od kot taki grehi prido; oni ne veido, de ta naša natura, šega, vola inu missal ie taku skuzi ta porodni greh izkažena inu de vsi ludie, mali inu veliki, so hudi, krivi inu grešniki pred Bugom inu de za volo tih grehov so podverženi timu večnimu ferdamnenu. Inu oni tudi ne veido inu ne zastopio, de vegšiga sturieniga greha nei, koker ie ta nevera, de ta človik tiga praviga Boga v ti S. Troyci ne zna, nega bessedom inu oblubom ne veruie, ga ne lubi iz celiga ser-ca, zo vso močio inu volo inu ne kliče na nega inu kir ne veruie, de Jezus Cristus, Syn Božy, ie človik ratal, terpil inu umerl za naših grehov volo. Obtu le-ta nervegši greh te nevere, kateri timu človeku (aku pokure ne dei inu veran ne rata) nigdar ne bode odpusčen, inu ta porodni greh mora S. Duh skuzi to pridigo tiga s. evangelia tim ludem rezodeti inu dati na znane. Za tiga volo pravi Cristus v današnim evangeliu, kadar ta S. Duh čez te jogre inu čez te druge pridigarie pride, taku tedai on bode sku-zi nee ta sveit, tu ie, vse žlaht ludi inu povsod štraifal inu svaril za volo tiga greha, kir v me ne veruio, Od tiga porodniga greha inu od tih drugih grehov berite ta drugi deil te predguvori. 3 Glih taku ty ludie, kateri tih evangeliov inu s. Paula pisma ne bero inu ne poslušaio, ne veido od druge brume inu pravice praviti samuč od le-te, katero oni sami deio inu sture. Kadar se oni ž nih vunanimi vudi, ž nih dianem, stanum inu rov-nanem poštenu inu po tih postavah taku derže, de po pravici ty ludie čez nee ne mogo tožiti, ne gosposčina štraifati, s tako nih brumo menio tudi priti v nebessa inu obstati pred Bugom. Oni ne veido inu ne zastopio, de taka nih bruma inu pravica za volo tiga nečist/i/ga,E grešniga serca ie koker ena madeževa, kerva-va ruta pred Bugom, pravi Esa. 64.320 Obtu S. Duh mora skuzi to pridigo vse ludi za volo take človeske izpačene pravice M 3 štraifati puska, temuč serd Božy inu tu večnu pogu-blene. Nekar ta naša pravica, temuč ta Cristuseva, kir nom bode dana inu še[n]-kana,C nas ci-lu brumne stu-ri pred Bugom. Ro. 3, 9, 10. Phil. 3.319 319| Rim 3, 21-24; 9, 30; 10, 6. 320| Iz 64, 6. štraifati inu nim praviti od ene druge, cele, nebeske pravice, katero ie nom Cristus ž nega hoyenem h timu Očetu, tu ie, ž nega smertio inu gorivstanenem, dobil inu zaslužil; s to isto on te suie verne obleče inu pokrye, de Bug na nih obeniga greha, temuč zgul svetust vidi. Od le-te pravice Cristuseve inu od te naše postavne berite ta 39. capitul v ti predguvori. Ta Zludi ie od 4 S. Duh bode tudi v ti pridigi štraifal te neverne ludi za volo Cristusa obso- nih falš pravde inu krive sodbe, kir po krivici te nih falš maliko- ien, zatu on, ne r > r Turki, ne hu- ve vere inu službe za prave derže inu branio inu ta pravi evange- di ludie tiga C liski vuk inu to vero kersčansko souvražio, zašpotuio, doli taro kersca I n I stva ne zataro. inu ferdamnuio inu menio, de tu kersčanstvu nei prov, Bogu ne dopade, pogine inu hud konec vzame. Zubper tako pravdo inu sodbo se bodo ty pravi pridigary inu vsi dobri kersčeniki skuzi pomuč inu trošt tiga S. Duha stavili, to pravo vero terdili inu pred nimi obstali. Zakai Cristus ie od smerti vstal, tiga viuda inu oblastnika tih nevernih, tiga Hudiča ie premogel, obsodil inu ferdamnal, de tim kersčenikom skuzi te hude ludi ne premore, koker bi hotel, škoditi inu zatreti, temuč on ž nega služabniki pogine inu hud konec vzame, ty kersčeniki bodo vselei na tim sveitu do sodniga dne inu bodo popolnoma od nega rešeni inu uživali s Cristusom red tiga večniga lebna. Amen. Na to V. nedelo po veliki noč i se pridiguie ta evangelium od molitve inu klicane na Buga v Cristuse-vim imenu; ta se začne: »Risničnu, risničnu iest vom poveim, kar kuli bote vi prossili etc.« 321| Jn 16, 23-28. Ioh., cap. 16, D, p. 312. 321 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Vsi ty, kir Cri- 1 V le-tim evangeliu Cristus vely v nega imeni klicati na Buga stusa lu inu prossiti za pravu vesselie, tu ie, za myr inu pokoi te visty, visty, de nom iz nadlug pomaga inu reši od nih, de se Bug z nami spravi inu odpusti te grehe inu de nom da S. Duha inu ta večni leben. Per tim on oblubi, aku bomo prossili, taku bomo gvišnu uslišani, zakai Bug Oča ima vse te ludi za lubu inu usliši nih prošne, kateri Cristusa za lubu imaio inu v nega veruio. Od molytve inu kai nas h ti molytvi pergane, naidete vi zadosti pissanu v ti predguvori, v tim 61. capituli. Kratka izlaga tiga Očanaša. 2 Oča naš, kir si v nebessih. Tu ie: ti Večni oča, kir si risničnu inu vselei blizi per tei cerqvi, per tih tuih vernih otrukik,322 kir nee gledaš inu uslišiš nih prošne. Posvičenu bodi tuie ime. Tu ie: sturi, de tebe, praviga, živiga boga inu očeta vsi ludie po vsim sveitu prov spoznaio. De se tuia besseda povsod prov pridiguie inu tei isti veruie, de skuzi to pridigo ta tuia čast, muč, modrost, pravica, risnica, milost inu vsa dobruta se rezglassi inu bode znana vsem, de bodo tebe v ti veri prov znali, nate klicali v nih na-dlugah s pravo vero inu tebi služili v tim duhei inu z risnico, s to svetustio inu pravico. Pridi k nom tuie kralevstvu. Tu ie: resve-ti nas, ti Oča, regirai, vižai inu pelai nas s tuiem S. Duhum, de mi tui bessedi risničnu inu stonovitu veruiemo. Naredi ti tu tu-ie kralevstvu notri v nas, de bomo ty pravi erbiči tuiga kralev-stva inu tiga večniga lebna. Izzidi se tuia vola koker v nebi, taku tudi na zemli. Tu ie: sturi inu dai to gnado inu srečo, de vsi ludie na ze[m]liC bodo tebi volni inu iz serca pokorni. Sturi, de ty pravi pastyry, vučeniki, pridigary, scoffi inu farmoštri, cessary, krali, viudi, altmanni,323 oblastniki inu vsa žlaht gosposčina, vsi pur-gary, kmetiči, gospodary, gospodine, otroci, dekle inu hlapci nih stan bodo pelali inu deržali, bio, v nega veruio, so izvole-ni, izveličani inu nih prošne so uslišane. Te perve try prošne vse du-hovske riči v sebi derže, kir sli-šio h ti časti Božy inu h timu našimu izveli-čanu. 322| Otrukih. 323| Altman: kapitan, (vojaški) poveljnik; prevzeto iz srvn. *haubetman (nvn. Haupt-mann), in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, n. d., 26). dotle smo na tim sveitu, potrubu iemo. deržali, nih dellu inu opravilu sturili inu dopernesli po tui bes-sedi, po tuim ukazanu inu po tudi s. voli. De tebi vsi žlaht ludie, mali inu veliki, bozi inu bogati, zo vsem iz serca bodo volni inu pokorni inu ž nih rovnanem taku derže, de tebi koker ty angeli v nebessih dopado, kir so tebi popolnoma pokorni. Amen. Le-te druge 3 Dai nom danas našvsagdani kruh. Tu ie: dai nom naš užitag, tu^rossfo^kar to našo telesno potrebo, tu zdravie, posvitni myr, zveisto, bru-324 Dmžma mi v tim životu, mno družini,324 bogaboiečo, pravično gosposčino, de se vse riči prov inu po sreči na tim sveitu rovnaio. Odpusti nom naše dolge, koker mi odpusčemo našim dolžnikom. Le-ta prošna pravi inu kaže, de per vseh pravih molytvah ima ta vera v Cristusa biti, de mi ter-dnu veruiemo, de za volo inu skuzi Cristusa, našiga odrešenika, vissokiga farye inu odvetnika imamo odpusčane vseh grehov, de smo za nega volo Bogu lubi, de smemo pred Buga stopiti inu de za nega volo so te naše prošne gori vzete inu uslišane. Inu v le-ti prošni spozna ta cela cerkov inu vsi svetniki, de imaio še ta greh na sebi. Inu v ti imamo tudi ta trošt, potehmal Cristus sam nom vely prossiti za odpusčane tih grehov, de on gvišnu te prošne nas hoče uslišati inu odpustiti vse grehe. Inu kir ie tu-kai v ti prošni postavlenu »koker mi odpusčemo našim dolžnikom«, se ima prov zastopiti. Cristus ne pravi, de bi za volo naši-ga odpusčena nom ty naši grehi odpusčeni imeili biti, temuč tu naše odpusčene ie pokorsčina, kir ima inu mora per tei veri inu per pravim molenu biti. Inu ie koker enu zagvišane, de kadar mi odpustimo, de ie nom Bug tu risničnu odpustil inu hoče odpustiti. Inu nas nepelai v to izfeušno. Tu ie: Lubi Oča, ne pusti nas v velike inu težke izkušnave priti inu pasti, obari inu brani nas pred to zlo Hudičevo kunštio, de mi v te zmote, v to nevero, v to slipoto, v veliko v veliko žalost ne pridemo inu ne pademo inu de v tih nadlugah inu težkih izkušnavah ne cagamo na tui milosti inu pomuči. Temuč reši nas od tiga zlega. Le-ta pusledna prošna ima te druge vse v sebi inu vkupe zepre. Inu mi v ti prossimo, de nas Bug od vse reve, nesreče, žalosti inu od vsiga hudiga, kir tukai na tim sve-itu na duši inu na telessu terpimo, milostivu reši inu odvzame inu de nom da to večno pravico inu ta večni leben. Zakai tuie ie tu kralevstvu inu ta muč inu ta čast vekoma. Tu ie: ti Oča imaš to celo popolnoma oblast čez vse riči, zakai ti si vsigamogoč; kar inu koker ti hočes, tu inu taku mora biti inu goditi se. Za tiga volo boš od sledne dobre stvare čestčen inu postovan. Obtu mi tukai v tim Očanašu tebe za vse dobre riči prossimo, zakai te iste ti moreš inu hočes325 nom dati inu izkazati. Amen. Ie ena iudovska 32S| Hočeš. besseda; ta pomeni gvišnu, risničnu inu stonovitu, de vse tu, kar v tim Očanašu stoy, aku Boga v tim imeni Jezusa za tu prossimo, nom bode gvišnu per pravim času danu, zakai vse Božye oblube, pravi s. Paul, so ia inu amen.326 3 2fi| 2 Kor 1 20. 4 V le-tei kratki lipei molytvi, v tim Očanašu, katero ie sam Ta Očanaš ie Jezus, Syn Božy zlužil, imamo ta pravi samiga Boga navuk, ko- ^Ukon«vseh ku inu s kakovimi bessedami mi imamo molyti inu prossiti Boga molytov inu za duhovske, nebeske, večne inu za te telesne, pozemliske do- psalmov. bre riči. Inu de imamo prossiti za vso cerkov kersčansko, za pri-digarie, za gosposčino, za myr inu za vse tu, kar potrubuiemo na tim sveitu inu h timu večnimu lebnu. Na to VI. nedelo po veliki noči se pridiguie ta evangelium od Božyga stanu, od S. Troyce, od opravila N inu S. Duha inu od nadlug tih vernih; ta se začne: »Kadar pag ta troštar pride etc.« Iohan., cap. 327| Jn 15, 26; 15, 16, D, A, p. 3I0.3 Jn 16, 7-11. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Sledni človik, i Te bessede v tim začetku današniga evangelia se imaio dote _hoče prov bru zamerkati. V tih imamo ta pravi celi stan Božy v ti S. Troyci molyti inu b/i/- . ,• , v -i • ,• tiE izveličan, ta inu tu pravu rezdilene oli rezločene tih tryeh imen oli person mora ta Božy v tim samim dinim Bogastvi. Cristus, kir tim jogrom inu vsem stan v ti S. Tro- .. v-Sit- - i -t. yci veiditi inu vernim tiga troštarie oblubuie, ie ta druga persona v tim Bo- verovati. gastvi, royena od Buga Očeta v to večnusti. Ta troštar, ta duh te risnice, kir gre od Očeta inu ie poslan od Očeta inu Synu, ie ta tretya persona. Ta Oča, od kateriga S. Duh gre inu rody tiga Synu, ie ta perva persona. Z le-teimi inu tim glih bessedami Cristusevimi so ty stari pravi vučeniki te kecarie, kir so zubper to S. Troyco govurili inu pissali, sylnu premagali inu čez pryča-li. Inu kadar mi molimo, taku v ti molytvi vselei imamo le na le-tiga Boga, kir se ie v Cristusu inu v ti nega bessedi nom rezodil inu dal na znane, zmisliti inu klicati na nega, de na tiga pravi-ga Boga kličemo inu per tim terdnu veruiemo, de smo za volo nega Synu uslišani. Ty Turki, Iudi ne znaio praviga Boga v ti S. Troyci, ne nega vole, zakai te naše prošne bodo uslišane od Buga. Obtu nih molytve so neverne inu ništer vredne pred Bu-gom, zakai oni ne kličeio na tiga praviga Boga v ti Troyci, ne veido ništer od nega Synu, oni vselei cbivlaio, so li nih prošne uslišane, cbivlaio na Božy milosti inu na nega pomuči. S. Duh skuzi to 2 Cristus tudi tukai inu drugdi pravi, kakovu opravilu inu bessedo te lu- rovnane ie tiga S. Duha per tih ludeh. On vuči te ludi izvuna v di vuči, zagvi- šuie, de ti pridigi inu skuzi tu pismu to risnico, pryčuie, de Cristus ie ta pravi, večni Syn Božy, de ie ž nega martro, martro, smertio inu gorivstanenem vse verne rešil od grehov, od večne smerti, od Hudiča inu pekla, nas z Bugom spravil inu nom dobil ta večni leben. Inu on tudi iz notra ta serca inu visti tih vernih naklanuie, poterduie inu zagvišuie, de terdnu veru-io takim oblubom Cristusevim, nee trošta vseh žlaht nadlugah, de se vsiga dobriga inu gvišniga odrešitva pruti Bogu zenesso, inu iz notra zagvišuie, de so otroci Božy inu de so nih prošne uslišani; nim tudi pomaga v ti šibkoti prov moliti, Ro. 8.328 Za ta imamo mi veden prossiti Boga, Luc. 11.329 3 H puslednimu: prerokuie, de ty jogri, pridigary inu vsi ty, kir bodo po vuki tiga S. Duha od Cristusa pryčovali inu verovali, de ie on sam vseh vernih ohranenik, ty isti bodo na tim sveitu nekar le od Turkov, aydov330 inu Iudov, temuč od falš, hudih kersčenikov, od kralev, viudov, papežov, šcofov, menihov inu drugih falš oblastnikov inu vučenikov souvraženi, pregnani, obrupani, v pan položeni inu umorieni. »Inu tu oni bodo diali,« pravi Cristus, »kir ne znaio prov Boga Očeta, ne nega Synu.«332 Ne veido inu ne veruio, de Cristus Jezus ie od Buga odločen inu postavlen k animu ohraneniku, odvetniku, spravlavcu inu izve-lyčariu vseh tih, kir v nega inu timu evangeliu veruio. Obtu ty neverniki inu falš kersčeniki vse te, kir prov le samimu Cristusu pryčo daio, de on sam suio smertio ie nom zaslužil ta večni le-ben, souvražio inu more. Hote po syli te ludi obderžati per nih krivi, falš veri, per malikovih službah. Na le-tu Cristusevu prerokovane imaio vsi kersčeniki, kadar za prave vere inu praviga vuka volo terpe, zmisliti inu troštati se, Bug nih v tih nadlugah ne zapusti, temuč on bode nee iz notra S. Duhum troštal inu na telessu pomagal inu rešil od vsiga zlega. Amen. N 2 Na so Bogu lubi, trošta inu der-ži gori v nadlu-gah. Pravi verni vu-čeniki inu ker-sčeniki bodo od nevernikov inu hinavcev za ke-carie inu Božye souvražnike ša-cane331 rieni. 328| Rim 8, 16. 329| Lk 11, 1-13. 330| Pogani, nekristjani, brezverci; izposojeno iz srvn. heiden m., in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, n. d., 29). 331| Šacani. 332| Jn 15, 21. 333| Veruio. 334| Jn 14, 21. 335| Apd 2, 1-4. 336| Apd 14-16. NA VINKUNSTNO NEDELO se pridiguie ta evangelium, de Bug Oča te ludi, kir v Cris-tusa veruie,333 lubi, nim bode dan S. Duh, imaio myr z Bug-om inu bodo potroštani v nadlugah; ta se začne: »Aku du mene lubi, ta isti bode muio bessedo ohranil etc.« Ioh., cap. 14, C, p. 307.334 Izlaga, kai so vinkunšti. Navuki inu trošti od S. Duha. Vinkunšti ie ta petdesseti dan po veliki noči. Na vseh praznišk/i/hE dneh se ima od Božyga stanu inu nega vole pridigati. 1 Le-ta današni praznik se gerški imenuie pentecostes, tu ie: petdesseti dan. Nerpoprei za tiga volo, kir so tim Iudom na ta petdesseti dan od tiga dne, kar so oni tu pervu velikunočnu ia-gne ieili inu rešeni bili iz te Egiptove ieče, te Desset zapuvidi v ti pusčavi na tei gori Syna bile dane. Potle za tiga volo, kir ie S. Duh na ta petdesseti dan od tiga dne, kar ie Jezus od smer-ti vstal, čez te jogre bil prišal iz nebes. Koker od tiga s. Lukež, Act. 2,335 pisše; ta isti capitul vi danas tudi berite. 2 Inu kadar današni praznik ie od te cerqve, te gmaine Bož-ye za tiga volo postavlen, de se ob tim ty ludie imaio vučiti v ti cerqvi, kai ie S. Duh inu kai ie tu nega opravilu, obtu hočmo mi tukai od tih potrebnih štukov tiga S. Duha po redu inu kratku govoriti. Kai ie S. Duh. S. pismu per-soduie inu daie S. Duhu, de on stvari, živu dela, dru- 3 Sveti Duh ie ta pravi, živi, večni, vsigamogoči Bug, s teim Očom inu Synom ene česti, moči inu oblasti, kir od večnusti od obeiu gre, inu ie tu tretye ime oli ta tretya persona v tim di-nim Bogastvi. Koker od tiga sam Cristus v ti nega dolgi pusle-dni pridigi, Ioh. 14, 15, 16,336 inu tu S. pismu pismu čestu inu v dostih meistih govori inu pryčuie. Cristus ti- guč rody inu ga S. Duha sebi inu nega Očetu glih postavi, kir ie dial h tim jo- O™^ ^Či z te-grom, Math. 28: »Puidite, vučite vse ludi inu nee kerstite v tim im Synom de-imeni Očeta, Synu inu S. Duha.«337 Inu Cristus čestu pravi, de S. la- OkBu ie on Duh gre od Očeta inu od nega. Ioannes pravi, 20: »Cristus ie v pravi ug' te jogre dahnil inu ie k nim dial: 'Vzamite S. Duha etc.'«338 Io-el 2 pravi Bug Oča: »Iest hočo vunkai ulyti od muiga duha čez vse messu.«339 Kar tedai od Očeta inu od Synu gre, tu istu mora biti nima glih. Tu S. pismu čestu daie timu S. Duhu to muč inu oblast, de on stvari, živu sturi inu de druguč rody, nekar koker enimu služabniku, temuč koker enimu bogu. David pravi, Psal. 33: »Tu nebu ie stvarienu skuzi to bessedo tiga Gospudi inu sku-zi tiga duha nega vust vse nega moči.«340 Inu Psal. 104: »Ti pustiš vunkai tuiga duha inu bodo stvariene inu ponoviš to štalt te zemle.«341 Inu Paulus, Tit. 3, pravi: »Bug ie nas izveličal skuzi to kopel tiga druguč royena inu ponovlena tiga S. Duha, kateriga ie on izlil čez nas obilnu skuzi Jezusa Cristusa, našiga ohrane-nika.«342 Obtu: koker mi veruiemo inu kličemo na Buga Očeta inu nega Synu, glih taku imamo verovati inu klicati na S. Duha, de nas ohrani inu izveliča. Tulikain bodi zdai kratku od S. Duha govorienu. Tiga Božyga stanu v ti S. Troyci oben človik s to nega človesko pametio, modrustio inu zastopnostio ne more doseči, ne izreči, se mora le verovati, spoznati inu deržati taku, koker ta Božya besseda od nega pravi inu govori. Stuprov v ne-bessih bomo ta Božy stan prov znali, na nim se čudili, ta isti če-stili inu hvalili vekoma. Amen. Kakova della, rovnana inu opravila so tiga S. Duha per starih Božyh inu per tih kersčenikih. 4 Ner tu vegše inu pervu dellu inu opravilu S. Duha S. Duha dia- N 3 ie 337| Mt 28, 19-20. 338| Jn 20, 22. 339| Jl 2, 28. 340| Ps 33, 6. 341| Ps 104, 30. 342| Tit 3, 5-6. 343| 1 Mz, 1, 1. ne so le-ta: On vse riči oživi, Cristusa rez-glassuie, če-sti inu pryčuie oO nega. Te luOi vuči, ponavla, obrača, nakla-na, vužiga nih serca, Oe timu evangeliu veru-io. Trošta inu zagvišuie s teim večni[m]C leb-nom. ie le-tu, de kar Bug Oča ž nega Synum naprei vzame sturiti, tu istu on, koker rekoč, naprei poryva inu obrača, de bode dode-lanu. Kadar on gre od Očeta inu tiga Synu, taku on to suio vo-lo perda, de tiga Očeta inu Synu napreivzetie inu sturiene ri-či gredo naprei inu de bodo dokonane. S. Duha diane ie, de kar ta Oča skuzi Synu sturi, tu istu S. Duh ž nima red koker pravi bug stvaruioč greye, živu dela inu derži gori/./ Od tiga Mo-izes, Gen. i, taku govori: »V začetku ie Bug s to bessedo stvaril nebu inu zemlo inu ta duh ie leital nad vodami.«343 Tu ie: S. Duh ie te riči, katere so bile od Buga skuzi tiga Sinu stvariene, legal, koker ena kokalnica ta iaica leže inu greye, de ž ne topluto inu gorkuto ta pisčeta v tih iaicih žive sturi. V ti visži tu S. pismu od S. Duga govori, koker bi na tih vodah legal inu ta telessa inu te riči, kir imaio žive inu lipe biti, žive della. Zakai S. Duha del-lu inu opravilu ie živu delati. Inu le-ta S. Duh ie potle od Bu-ga po tim sturiarienu v te angele inu v ta perva človeka bil ulyt inu so bili ž nega daruvi obilnu obdileni; ta isti ie v nih naredil tu pravu cilu spoznane Božye inu de so Boga z ano pravo, gorečo, serčno lubezenio lubili. Tiga Duha sta ta perva človeka sku-zi ta greh sebi inu nom vsem bila zgubila. V tim druguč stvari-enu inu royenu tiga človeka h timu večnimu lebnu ima S. Duh dosti della inu opravila. Bug Oča ie poslal suiga Synu na ta sve-it. Tiga ie S. Duh na vinkunštni dan z velikimi caihni rezglassil, kir ie z anem veitrom inu v štalti eniga ogna čez te jogre prišal iz nebes inu ie sturil, de so zdaici zo vsemi žlaht ieziki govurili, očitu pridigali inu pryčovali od Cristusa, de ie on ta pravi Syn Božy, pravi bug inu pravi človik inu ta pravi sami izveličar vseh vernih ludi. Bug Oča vely vsem ludem poslušati ta evangelium od nega Synu. S. Duh pag ta tu pridigarstvu tiga evangelia gori nareie, postavle inu ohrani, de od hudih, nevernih ludi inu od Hudi- Hudiča ne bode cilu inu povsod zatrenu. Inu od izvolenih lu-di serca vužiga inu naklana, de kadar ta evangelium pridigui-oč slišio oli bero, de timu istimu veruio. Obtu ta prava vera, kir timu evangeliu veruiemo inu tu naše serce inu to volo k nemu perložimo, tu istu ne pride od našiga messa, od te naše vole, pameti, modrusti inu zastopnosti, Math. 16, Ephe. 2.344 Temu č tu ie 344 Mt 16; Ef 2 en dar Božy, enu dellu inu opravilu tiga Svetiga Duha; Bug Oča nom te grehe odpusča, nas derži za brumne inu svete za volo suiga Synu inu nom vely se varovati pred grehi. S. Duh pag sku-zi to bessedo inu te zacramente notri v nas, v tim sercei inu v ti veisti, nas v ti veri terdi inu zagvišuie, de ne cbivlamo, naši grehi so nom odpusčeni inu de smo s to kryo Jezusovo oprani inu očisčeni od vse hudobe inu nečistosti. Inu on nom pomaga, de tu naše hudu messu kolemo inu morimo inu se kregamo s teimi grehi, ne pustimo, de bi notri v nas kralovali; on tudi gori budi inu vzdiguie notri v nas dobre misli inu naklane tu naše serce na dobru inu poštenu, de ta naš stan inu vsa naša della pelamo inu deržimo po voli Božy inu po nega zapuvidah. Bug Oča ie nas za suiga Synu volo za suie synuve inu erbiče gori vzel inu nom ve-ly, de v nadlugah v tim imenu nega Synu na nega kličemo, pros-simo za pomočian inu za vse tu, kar potrubuiemo. »S. Duh pag ta notri v nas s teim našim duhum pryčuie inu nas zagvišuie, de smo risničnu ty pravi izvoleni lubi otroci Božy.« Ro. 8.345 Inu on 345 Rim 8, 16. gori budi, vzdiguie inu vužiga ta naša serca, de s terdno vero molimo inu kličemo na Buga, de iz praviga serca inu prez vsi-ga straha govorimo z Bugom inu pravimo k nemu: »Abba, pater,«346 tu ie: lubi atel, lubi oča. Kratku: Sveti Duh (koker v tim 34fi| Rim 8 15. tretym deilu te naše prave Vere kersčanske se vučimo inu spoznamo) ta skuzi to pridigo, tu S. pismu inu te zacramente zbira inu vkupe per- pravla 347| Parafraza Creda: »Et incarnatus est de Spiritu Sancto ex Maria Virgine, et homo factus est. Crucifixus etiam pro nobis sub Pontio Pilato; passus et sepultus est, et re-surrexit tertia die, secundum Scrip-turas, et ascendit in cxlum, sedet ad dexter am Patris. Et iterum venturus est cum gloria, iudicare vivos et mortuos 348| Bode. 349| Vsa označena mesta (*) so v izvirniku poškodovana in so topogledno emendirana. Kateri hoče imeiti S. Duha, ta isti se pravla na tim sveitu veden inu vselei Bogu eno cerkov; ta se imenuie ta gmaina oli družba vseh svetnikov. Ta ista ie sam tar tam po vsim sveitu narazen rezkroplena inu zasaiena, ampag s teim duhum, s to missalio, volo, s teim sercem inu s to vero vku-pe derži inu se narazen v tih pravih potrebnih štukih te vere ne loči. S. Duh v sledni pravi pridig/i/* inu v tim S. pismu povsod štraifa vse ludi za volo tih grehov inu on nee čez pryčuie, de so grešniki. Raven tiga nim pravi od Božyga Synu, du ie on inu zakai ie druguč po tim človestvi iz Marie Divice royen, mar-tran inu umorien od Iudov inu od Pilatuša, pocopan, v pekal šal inu od smerti vstal inu gori šal v nebessa, de sidi na Boži destni-ci, de spet pride na ta sveit soditi vse ludi«347 inu de le per nim samim dobo skuzi to vero odpusčane vseh grehov. Kateri tedai tako pridigo gori vzameio, tei veruio, se spoznaio iz serca, de so grešniki, inu terdnu veruio timu evangeliu, de Bug za volo Je-zuseve martre grehe odpusti, ty ist/i/zdaici postano te cerqve vudi, so v ti gmaini tih svetnikov, imaio odpustig vseh grehov. Te iste tudi S. Duh skuzi t/e/* pridige inu iz notra, v nih sercei, trošta, de bodo take vere lon pryeli, nih tellu vstane spet gori inu bodo z dušo inu s telessom posseli ta večni leben, inu raven tiga vuka inu trošta naklane tudi vseh vernih serca na do-bru, na poštenu, de lubio Boga inu suiga bližniga, so volni inu terpežliv/i/* vseh žlaht nadlugah, premoreio inu odženo od sebe vs/e/* Hudičeve izkušnave. Le-ta della inu opravila tiga S. Duha vsaki kersčenik dobru zamerkai. Koku oli skuzi kai inu komu ta S. Duh bode dan. 5 Per tim ima tudi vsaki veiditi, de ta S. Duh k obenimu ne pride inu ne bodo348 dan obenimu Iudu, Turku, aydu, neverniku inu velikimu grešniku, dotle se ne preoberne, prav/e/*349 prave pokure ne dei inu kir tiga evangelia ne posluša, nemu ne veruie inu Gospudi Boga v tim imeni Cristusa zveistu inu ve-den za nega ne prossi. Koker od tiga Crist/us/,E Paulus inu Salomon pryčuio. Salomon (oli Philo) pravi, Sapientis 1: »S/./ Duh, kir pravico vuči, ta beži pred malikovskimi ludmi inu odstopi od tih, kir so prez zastopnosti.«350 Inu s. Paul pravi, Gal. 3, de ta S. Duh bode pryet nekar skuzi to pridigo od tih del te postave, temuč skuzi to pridigo te vere, tu ie: tiga evangelia. Več pravi: »Inu ta žegen Abraamov ie prišal skuzi Cristusa vmei te ay-die, de mi tiga oblubleniga duha primemo skuzi to vero.«351 Inu s. Atanazius pravi: »Kadar kuli se pravi: Sveti Duh ie v tim človeku, taku ie v nim skuzi to bessedo.«352 Adam, kadar ie sl/i/ša-lE od Božyga Synu oblubo inu evangelium, tu Žensku seime bode tei Kači to glavo sterlu, ie on taki Božy oblubi terdnu veroval inu na tu ie zdaici tu nega serce vesselu postalu inu aa353 nega veist ie bila protroštana. Nu, taku vesselie inu trošt tiga serca ie enu dellu inu opravilu tiga Svetiga Duha. Glih taku ty drugi stari s. očaki, kir so slišali pridiguioč od te oblube Božye od tiga Semena, so verovali inu pryeli tiga S. Duha. Taku ty jogri, taku ty try tavžent Iudov, Act. 2.354 Taku Cornelius ž nega družino, Act. 10,355 so pryeli tiga S. Duha, kir so poslušali inu verovali timu evangeliu inu tim pridigom od Cristusa. Obtu, kateri hoče dobiti tiga S. Duha, ta ima nerpoprei diati pravo pokuro, grehov izvabiti inu verovati timu evangeliu. Raven tiga ima tudi veden inu zveistu prossiti Gospudi Boga v tim imeni Jezusa, de nemu bode dan ta S. Duh, koker Cristus vely vsem vernim za nega prossiti, Luc. 11.356 Inu koker ie David prossil, kir ie taku nom naprei molil inu dial. Psal. 51. »O, Bug, stvari v meni enu čistu serce (zakai tu pervu staru serce ie skuzi ta greh cilu izka-ženu) inu ponovi notri v sredi v meni tiga praviga duha. Ne za-verzi ti mene od tuiga obličia inu ne vzami ti od mene O tuiga mora izvabiti tih grehov inu ta s. evangelium s flissom poslušati oli brati inu timu istimu ter-dnu verovati. Inu zveistu klicati na Buga inu prossiti za nega v tim Jezuse-vim imeni, za-kai Sveti Duh ta gre od Očeta inu Synu inu bode tim vernim dan za Jezuse-vo volo. 350| Mdr 1, 5-6. 351| Gal 3, 2,14. 352| Najverjetneje gre za parafrazo pasaže iz Atanazijeve-ga dela Pisma Serapionu o Svetem Duhu 1, 31: »There is nothing which is not originated and actuated through the Word in the Spirit.« The Letters of Saint Athanasius Concerning the Holy Spirit, ur. C. R. B. Shapland, London 1951, 143 (http://archi-ve.org/details/ TheLettersOfSa-intAthanasius-ConcerningThe-HolySpirit, 25. 12. 2012). 353|Ta. 354| Apd 2, 41. 355| Apd 10, 48. 356| Lk 11, 2-13. 357| Ps 51, 12-14. 358| Ps 104, 30. 359| Gre za Trubarjev prevod prvih verzov Martina Luthra binkoštne pesmi Veni sancte Spiritus gebessert durch M. Luther (Komm, Heiliger Geist, Herr Gott). Izhodiščni vir te pesmi je latinska enokitična antifona iz 11. stoletja Veni Sancte Spiritus, reple tuorum corda fidelium, ki jo je Luther »pomnožil« za dve kitici. Pesem je nastala okoli binkošti 1524, prvič pa je bila natisnjena v Enchiridion (Erfurt 1524) (prim. Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 156-158, 386-388). 360| Ef 4, 30. 361| Mt 12, 43-45; Lk 11, 24-26. 362| 1 Jn 3, 8. tuiga svetiga duha. Poverni ti meni spet tu vesselie tuiga izve-ličane inu podpry ti mene s tuiem volnim duhum.«357 Inu Psalm 104 pravi: »Pusti vunkai tuiga duha, taku bodo te riči stvariene, inu ty ponoviš to štalt te zemle.«358 Ta cerkov tudi taku moli inu poye: »Pridi k nom Sveti Duh inu napolni ta serca tih tuih vernih ludi, vužgi notri v nih ta ogen te tuie lubezni,«359 potehmal si ti te aydie vseh žlaht iezikov po vsim sveitu vkupe zbral iu pre-pravil h ti pravi veri, alleluia, hvala bodi timu Gospudi dana. Amen. S pravo vero, pokuro, molytvo, z bru-mnim lebnum inu z lubeze-nio se S. Duh ohrani. S čim inu koku se S. Duh obderži inu koku se spet zgubi. 6 Dotle en verni kersčenik v ti pokuri, v enim poštenim stanu inu v ti pravi veri stoy, lubi suiga bližniga, rad inu veden moli inu hodi h tim pravim pridigom, se pusti tei Božy bessedi inu S. Duhu regirati inu voditi, taku on ima ta veliki nebeski šac, tiga S. Duha per sebi notri v nega sercei. Kadar mi pag to našo veist radi inu z dobro volo z gardnimi inu nespodobnimi grehi oma-dežimo, deimo inu grešimo zubper te zapuvidi Božye, zgubimo inu režaluiemo (Ephe. 4)360 S. Duha. Tu naše tellu inu serce nei več ena cerkov Božya, ne tempel S. Duha, temuč ta Hudič notri v nas prebiva inu gospoduie čez nas, koker od tiga tu S. pismu čestu govori. Cristus sam pravi, Math. 12, Luc. 11,361 de v tih nevernih, hudih ludeh, kir od te prave vere pado inu te smertne grehe dopernašaio, sedem hudih zludiev prebivaio, inu 1. Ioh. 1 pravi: »Kateri te grehe della, ta isti nei /iz/E Buga, temuč iz tiga Hudiča, zakai ta Hudič od začetka dopernaša te grehe.«362 Ob-tu gledai en vsaketeri, de ostane do konca per pravi veri, inu se vary pred velikimi grehi, ohrani vsag dobro veist; s teim on tiga S. Duha per sebi ohrani inu obderži. Od le-tiga štuka naidete vi več inu zadosti zadosti pissanu v ti predguvori, v tih 29. inu 55. capitulih. 7 Koku pag en človik spozna, aku on ima tiga S. Duha v sebi inu ie li izvolen oli nekar, od tiga smo mi na to pervo postno nedelo govurili. Summa tiga vinkunštniga evangelia. 8 Cristus v današnim evangeliu pravi, kateri nega lubi, ta isti bode tudi ta nega evangelium ohranil inu timu veroval. Inu ti-ga istiga bode Bug Oča, Syn, S. Duh tudi lubili, per inu notri v nim prebivali, uslišali nega prošne, nemu pomagali na tim sve-itu inu po tei smerti inu ga bodo postavili v to erbsčino tiga ne-beskiga kralevstva. 9 On tudi oblubuie tim jogrom inu vsem vernim da/ti/E tiga S. Duha. Le-ti sui oblubi sturiti zadosti ie on začel /na/E vinkun-štni dan inu še zdai v ti cerqvi dopernaša, kir da tim pridigariem zastop inu serce, de prov inu prez straha pridiguio, inu premi-nuie ta serca tih ludi, de nih pridigom veruio inu so nim pokorni. 10 Cristus tudi tukai oblubuie tim vernim dati ta noterni, du-hovski inu Božy mir, de v nih sercih inu visti v vseh žlaht na-dlugah inu izkušnavah bodo zagvišani, Bug ie za volo Cristusa nih dobri, milostivi oča, se ž nimi ne serdi; naisi dopusti, de ty hudi, neverni ludi nim vse zlu nalagaio, se gvišne pomuči tro-štaio. Zakai oni veido, de so nim nih grehi odpusčeni inu de so spravleni z Bugom inu so pravični sturieni skuzi Jezusa Cristusa. Ro. 5.364 11 On tudi nim pravi od tiga nuca nega martre inu smerti, de on s to tiga velaka oli viuda tiga svita, kir ima oblast čez vse ludi za volo tiga greha, bode premogel O 2 inu Čprobirate se, stoyte li v ti veri.« 1. Cor. 11.363 £e-ty to bessedo Božyo ohranio, kir tei isti veru-io inu so ni pokorni. Cristus še zdai regira to cerkov suiem duhum skuzi to bessedo. Ty verni ima-io myr, vesselie v nih veisti, na-isi nim hudu gre inu bodo sou-vraženi. Cristus ie tiga Hudiča, ta greh, to 363| 2 Kor 13, 5. 364| Rim 5, 1. smert, tiga Hudiča orožye premogel inu rez-dial. inu te verne iz nega ieče rešil. Inu on se pusti /martrati/,E de v ti izkaže to pravo pokorsčino inu lubezan pruti Bogu inu de ie tim ludem periatel. 365| Jn 3, 1-7. Za volo, de ty ludie na praviga Boga kliče-io, se ima čestu, suseb na dana-šno nedelo od S. Troyce, /pridigati/.E 366| V razpoložljivem izvirniku je emendirano mesto poškodovano do nečitljivosti. NA NEDELO TE S. TRO- yce se pridiguie ta evangelium, koku ie Cristus eniga vu-čeniga iudovskiga meniha ponoči vučil, de en človik, kir hoče v nebu priti, mora biti druguč, iz notra, v ti nega zastopnosti od S. Duha skuzi ta kerst, ta evangelium inu to vero v Jezusa royen inu ponovlen; ta se začne: »Ie bil en človik iz tih farizeiov z /i/menomE Nicodemus etc.« Ioh., 3. cap., A, p. 261.365 1 Mi smo poprei v mnogeterih meistih v tih ca/techizmih/,E v predguvori inu v ti postili kratku govurili inu vučili od tiga Božyga stanu te S. Troyce inu zastopnimi Božymi besse-dami inu izkaznami, s katerimi ie Bug ta sui stan v ti Troyci rezzodil, spryčali, de v tim samim dinim Bogastvi so try imena oli try persone: Bug Oča, kir iz suiga stanu inu iz suie nature od večnusti rody tiga Synu; Bug Syn, kir ie od Očeta od večnusti royen, nekar stvarien, ta isti ie v tim času za našo vo-lo prišal iz nebes inu ie to človesko naturo nase vzel inu za naših grehov volo se offral Bogu na tim cryžu; Bug S/./ Duh, kir gre od Očeta inu Synu inu bode od nyu po/s/lan v ta serca tih vernih ludi etc. Oli kadar le-ta današna nedela ie od tih starih kersčenikov h timu odločena inu se imenuie ta nedela te S. Troyce, de se danas imaio v cerqvi inu očitu ty ludie iz S. pisma vučiti ta stan Božy v ti S. Troyci prov spoznati. Ob-tu inu za tiga volo sem iest le-ta leipi, zastopni, risnični inu sta-noviti navuk inu to staro, pravo vero kersčansko od te S. Troyce, od s. Atanazia, alexandriska šcoffa, iz S. pisma zloženu, /odspreda/E366 pred izlago tiga evangelia postavil inu iz buko-vskiga iezika v ta slovenski tolmačil. Sym- Symbolum inu spoznane te prave vere kers-čanske s. Atanazia, alexandriski-ga šcoffa.367 2 Kateri kuli hoče biti izveličan, ta isti mora nerpoprei pred vsemi ričmi imeiti to pravo, gmain kersčansko vero; kateri to isto cilu, čistu inu popolnoma ne derži, ta bode prez cbivla vekoma pogublen. Ta prava, gmain kersčanska vera pag ie le-ta, de mi eniga Boga v tryeh personah inu try persone v tim enim Bogastvi čestimo. Inu de mi te persone vkupe ne zmešamo inu tiga Božyga stanu ne rezločimo. Zakai eno druga persona ie ta Oča, ena druga ta Syn, ena druga ta S. Duh. Ampag ta Oča inu Syn inu S. Duh ie en sam, dini Bug glih v tim gospostvu inu glih v ti večni maiesteti. Kakov ie ta Oča, tak ie ta Syn, tak ie S. Duh. Ta Oča nei stvarien, ta Syn nei stvarien, ta S. Duh nei stvarien. Ta Oča se ne more premeriti, Syn se ne more premeriti, S. Duh se ne more premeriti. Ta Oča ie večni, Syn ie večni, S. Duh ie večni. Inu vsai neso try večni, temuč en sam ie večni. Glih koker neso try, kir neso stvarieni, inu neso try, kir se ne mogo premeriti, temuč eden sam ie, kir nei stvarien, inu en sam ie, kir se ne more rezmeriti. Glih taku ta Oča ie vsigamogoč, Syn ie vsiga-mogoč, S. Duh ie vsigamogoč. Inu vsai neso try vsigamogoči, temuč en sam ie vsigamogoč. Taku ta Oča ie bug, Syn ie bug, S. Duh ie bug. Inu vsai neso trye boguvi, temuč ie le en sam bug. Taku ta Oča ie gospud, ta Syn ie gospud, ta S. Duh ie gospud. Inu vsai neso try gospudi, temuč ie en sam gospud. Zakai koker mi po kersčanski risnici eno sledno persono suseb za buga inu gospudi moramo spoznati, taku try boge oli try gospudi reči v ti kersčanski veri ie nom prepovedanu. Ta Oča od nikogar nei sturien, ne stvarien, ne royen. Ta Syn ie od samiga Oče- O 3 ta £e-to vero raven te Jo-gerske,368 Ni-ceniske, 369s. Augustina inu Ambroža od te S. Troyce vsi vučeni inu za-stopni kersčeni-ki za pravo, ri-snično derže, očitu spoznaio inu de ie po tim pravim zasto-pu vsiga S. pisma vkupe po-stavlena /inu/6 zložena. 367| Veroizpoved, ki se začenja z besedami: » Quicumque vult salvus esse, ante omnia opus est, ut teneat catholi-cam fidem.« 368| Veroizpoved, ki se začenja z verzi: » Credo in Deum, Patrem omnipotentem, Creatorem caeli et terrae.« 369| Nikejski simbol se začenja z verzi: »Credo in unum Deum, Patrem omnipotentem, Factorem cxli et terrx, Visibilium omnium et invisi-bilium. četa ne sturien ne stvarien, temuč royen. Ta S// Duh ie od Očeta inu Synu ne sturien, ne stvarien, ne royen, temuč on gre vun-kai iz nyu. Taku ie tedai eden Oča, nekar try očeti, eden Syn, nekar try synuvi, eden S. Duh, nekar try sveti duhuvi. Inu v letih tryeh personah nei obena ta perva, obena ta zadna, obena nei vegši, obena nei manši. Temuč vse try persone so glih večne inu glih velike. De taku, koker ie zdai govorienu, te try per-sone v tim enim Bogastvi inu en Bug v tih tryeh personah bode čestčen. Kateri tedai hoče biti izveličan, ta mora le-taku od tih tryeh person v tim Bogastvi deržati. Onu ie pag tudi potreba h timu večnimu izveličanu, de se zveistu veruie, de Jezus Cristus, naš gospud, ie tu cilu, pravu človestvu nase vzel. Le-ta ie tedai ta prava vera, kadar mi veruiemo inu spoznamo, de ta naš go-spud Jezus Cristus, Syn Božy, ie pravi bug inu pravi človik. Bug ie iz tiga stanu inu iz te nature tiga Očeta pred teim sveitom ro-yen, človik ie iz te materne nature na tim sveitu royen. En cel, popolnom bug, en cel, popolnom človik z ano zastopno dušo inu z anem človeskim telessom. On ie glih timu Očetu po tim Bogastvi, manši ie on, koker ta Oča, po tim človestvi. Inu nai-si ie on bug inu človik, taku on vsai nei dva, temuč en sam Cri-stus. Eden ie, nekar de bi tu Bogastvu se bilu premenilu v tu človestvu, temuč de tu Bogastvu ie vzelu nase tu človestvu. Ia, eden ie, nekar de bi tei dvei naturi bili vkupe zmešane, temuč kir ie on ena sama persona. Zakai, koker ta duša inu tu tellu ie eden človik, taku ie bug inu človik eden Cristus. Kateri ie terpil za našiga izveličane volo, ie doli šal h tim peklom, na trety dan ie gori vstal od tih mertvih, gori šal h tim nebessom, sidi na de-stnici Božy tiga Očeta vsigamogočiga. Od tot on pride soditi te žive inu te mertve. Inu k nega prihodu moraio vsi ludie ž nih lastnimi telesmi gori vstati inu moraio dati raitingo od nih lastni-ga della inu diane. Inu kateri kateri so dobru diali, puido v ta večni leben, kateri pag hudu, v ta večni ogen. Le-ta ie ta prava, gmain kersčanska vera; kateri le-to zveistu inu terdnu ne veruie, ta isti ne more biti izveličan. Credo in unum Deum, Patre[m]C omnipotentem etc. Tiga niceniskiga concilia vera, katera ie tudi poter-iena od vsiga kersčanstva inu se poye v ti cerqvi.370 3 Iest veruio na eniga Boga, Očeta vsigamogočiga, stvarnika tih nebes, te zemle inu vsiga tiga, kar se vidi inu ne vidi. Inu na tiga eniga diniga gospudi našiga, Jezusa Cristusa, Synu Bo-žyga, samiga royeniga, kir ie royen iz Očeta pred vsem svitum, bug od buga, luč od luči, v praviga boga od praviga boga, ro-yeniga nekar stvarieniga, kir ie s teim stanum Očetu glih, sku-zi kateriga so vse riči stvariene, kateri ie za nas človekov inu za našiga izveličane volo doli iz nebes prišal inu ie skuzi S. Duha telessin ratal iz te Divice Marie inu ie človik sturien. On ie tudi za našo volo pod Ponciom Pilatušom cryžan, terpil inu poco-pan inu na trety dan ie on gorivstal po tim pismi inu ie gori šal v ta nebessa, sidi na destnici tiga Očeta inu on pride spet s teim gospostvum soditi te žive inu te mertve, kateriga kralevstva ne bode konec/./ Inu na tiga gospudi Svetiga Duha, kir della živu, kir gre vunkai od tiga Očeta inu tiga Synu, kir bode s te-im Očom inu Synum glih molen inu čestčen, kateri ie tudi skuzi te preroke govuril. Inu eno sveto, kersčansko inu jogersko cerkov. Iest spoznam en sam kerst h timu odpusčanu tih grehov. Inu iest čakam na tu gorivstanene tih mertvih inu en život tiga prihodniga svita. Amen. Summa Ležei, pravio ty vučeniki, bi se moglu vse mor-ye v eno iaično lupino perpravi-ti, koker ta Bo-žy stan izgrun-tati, zastopiti inu izreči. Obtu mi ne imamo od te S. Troyce več inu više misliti, ne vprašati, sa-muč tu verovati, kar nom od tiga tu S. pismu govori, ta jogerska inu tih starih, pravih kersče-nikov vera pravi inu vuči. 370| Mišljen je tretji del ma-šnega ordinarija (Credo) v latinski maši rimske cerkve. Summa tiga današniga evangelia. Tiga človeka duhovsku dru-guč royene inu ponovlene stoy v spoznanu tih noternih grehov, v ti veri v Jezusa inu v zače-nu eniga noviga lebna. 371| Lk 18, 11-12. 372|Jn 3, 5. 4 Nicodemus, en priol oli appat tih iudovskih menihov, inu Cristus, Syn Božy vkupe govorita inu dišputirata, koku, s čim inu skuzi kai ta človik brumen rata pred Bugom, de v nebes-sa pride. Nicodemus ž nega tovariši inu ty iudovski fary so menili inu vučili, kadar en človik ie obrezan, veruie v eniga Boga, rad inu dolgu moli, ne šentuie, praznuie, offruie, ie starišom inu gosposčini pokoren, ne ubya, ne razbya, ne curba, ne krade, se čestu dvacrat v tiedni posti, bugaime inu prave dessetine da-ie, Luc. 18,371 se varuie pred vunanimi velikimi sramotnimi grehi inu se derži ž nega stanum inu lebnom poštenu, ta isti ie bru-men inu pravičin nekar le samuč pred ludmi, temuč tudi pred Bugom inu ie vreden tiga nebeskiga kralevstva etc. Takimu kri-vimu miniškimu menenu, zastopu inu vuku tukai Cristus sam inu drugdi skuzi te preroke inu jogre čestu zubper stoy, govori inu vuči inu pravi, de h taki vunani človeski inu zapuvidni brumi sliši inu mora imeiti en človik, kir hoče v nebu priti, eno vegšo, cilo inu polno brumo, pravico inu svetust. »Sledni človik,« pravi tukai Cristus, »kir hoče poiti v tu nebesku kralevstvu, ta isti mora biti od izgorai, od S. Duha skuzi ta kerst inu skuzi to pridigo tiga s. evangelia druguč royen, sturien inu iz notra premi-nen.«372 S. Duh skuzi to postavo inu evangelium da timu človeku prov na znane to nega noterno nečistost, tu nega hudu serce, kir se Boga prov inu popolnoma ne boy, ne lubi, ima hude, nespodobne misli inu žele. Raven tiga S. Duh tudi kaže inu pravi, ker inu koku tacih grehov more doli priti, brumen inu pravi-čin ratati pred Bugom, gvišnu drugdi inu drigači nekar, samuč skuzi to vero v Jezusa. Od tiga berite vi ta drugi inu trety deil te predguvori; v ti smo od te človeske slipote inu nezastopnosti v tih Božyh duhovskih ričeh dosti govurili. Na Na to I. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evan-gelium od tiga nemilostiviga, bogatiga, neverniga moža inu od tiga boziga, verniga petleria Lazarusa. Ta se začne: »Ie bil en bogat človik, kir se ie šcarla-tom oblačil etc.« Luc., cap. l6, C, p. 221.373 373| Lk 16, 19-31. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i V le-tim današnim evangeliu imamo dosti lipih, nucnih na- V dobrim lebnu, vukov inu troštov. Nerpoprei se iz nega vučimo, de ty ludie, kir v bla9e1, v So- spostvi ne stoy so na tim sveitu bogati, veliki gospudie, v lipim gvantu hodio, ta prava dobru- veden dobru ieido, pyo, lebaio inu so vesseli, neso zatu sveti, ta inu ta ner ve,-, ... .T , . v7gsi reva v ti ne- Bogu lubi, srečni inu izveličani. Inu de ty bozi, bolni, zaverže- sreči, v buštvi, v ni inu revni na tim sveitu neso tudi zatu od Buga zapusčeni inu ^Z™ tudJ ne-ty ner nesrečniši, koker ta vegši deil ludi šacaio. Zakai tih bo- ^ prov ne ve-, gatih dober čas inu vesselie tiga svita inu tih bozih reva, žalost, ruie, srečen ie buštvu inu bolezan kratku terpe, hitru konec vzamo inu se sko rai premine. Koker tukai od tiga bogatiga dobriga lebna inu ti- derži. ga boziga reve slišimo inu še zdai povsod inu vsag dan vidimo inu slišimo. Dotle ie ta bogati živ bil, ie on sam inu drugi so menili, on ie Bogu lub, srečan, nega riči vse dobru stoye. Lazaru-sa pag so imeili za grešnika, za nesrečniga inu revniga. Cristus pag drigači sodi inu pravi, de ta Lazarus za volo, kir ie Abra-amov syn bil, tu ie, kir ie to pravo vero v Cristusa imel, se vsiga dobriga pruti Bogu inu gvišne pomuči na smerti zevupal, volnu tu buštvu, bolezan inu ta špot od ludi preterpil, kadar ie umerl, tedai se stuprov prov vidilu, de on nei bil nesrečen, ne zaver-žen od Buga, temuč Bogu lub inu srečen, zakai nega duša ie bila nessena v sveiti ray. Tiga bogatiga duša inu tellu pag za volo, P kir kir pravo vero ima inu se po ni Spomin, maše, vigilie, kadilu, kropilu, sveče tim mervim ni-šter ne pomaga-io. Gledai vsaki, dotle ie živ, de prov veruie inu služi Bogu. Sle-dna duša ie zdai v peklu oli v paradižu; undu mora do sodni-ga dne ostati. S. pismu se ima verovati, nekar ličkakim prika-znom. kir nei timu S. pismu, timu Moizesu inu tim prerokom veroval, s teimi bozimi od suiga blaga ništer podelil, mora veliko martro v tim peklu vekoma terpeti. Obtu gledai en vsaki, kir hoče prov srečen, Bogu lub inu izveličan biti, de se iz tiga S. pisma te prave vere navuči. Inu aku nemu Bug blagu da, de tiga istiga sam suiemi lušti ne zapravi, temuč suimu bližnimu pomaga. Ie li on pag bog, bolan inu reven, de on v takih nadlugah zubper Boga ne mermra, temuč de tu vse volnu preterpi, bode pokoren Bogu inu se zevupai, Bug nega na tei smerti ne bode zapustil, nemu bode dal po tim lebnu ta večni za Jezusevo volo. Amen. 2 Le-ta evangeli nas tudi vuči inu trošta, de ta človik, kadar umerie, cilu konca ne vzame inu ne pogine koker ta živina inu te druge pozemliske žive stvare, temuč de nega duša živa ostane inu bode zdaici postavlena v ta paradiž oli v ta pekal; undu-kai mora tudi po sodnim dnevi s telessom red prebivati vekoma. Inu de obena reč ne more tim dušom v tim peklu več pomagati, zakai Bug ie vmei izvolenimi inu ferdamnanimi en globok dul oli val postavil, de eden h drugimu ne more priti. Od vyc tukai ne drugdi Cristus ne tu S// pismu ništer ne govori. Te vyce ie Zludi ž nega hlapci, hynavskimi inu glufskimi menihi inu fary, zmislil. Obti vsaki sturi pravo pokuro per pravim času, dotle ie zdrav, živ inu per pameti[,]C pusti od hudiga, sturi dobru, stopi h pravi veri, služi prov Bogu, derži sui stan inu leben po Božy voli inu zapuvidah, kliči veden na Buga, lubi suiga bližniga, bodi volan inu terpežliv v nadlugah, preden umerie; po smerti ne dobru diane, ne prošne, ne almožne ništer ne velaio. Raven tiga se mi tudi vučimo, de te duše, koker se ločio od tiga telessa na tim sveitu, ne podnevi ne ponoči ne hodio inu v gorah, vodah, v doleh, v pusčavah, v grobeh v grobeh oli v hišah ne prebivaio. Kir pag časi se ty eni duhu- vi v človeski štalti podnevi perkazuio oli ponoči plačeio, po hišah rezbyaio, govore inu prossio za maše, tu so ty zludii, pravi s. Crisostomus inu Teofilactus; oni hote s takim te preproste od te vere zapelati, obtu ie Bug prepovedal od tih mertvih po tei risnici vprašati. Deut. 18, Esa. 8.374 Abraam vely le tu S. pismu ne- 374! 5 Mz 18, 11; Iz 8 19 kar te mertve poslušati inu timu samimu verovati inu se deržati s , . to vero inu s teim lebnom po nim. 3 Le-ta Lazarus pomeni tudi to cerkov: koker ie on zapusčen Cristus tukai od tiga bogatiga, ty psy pag ližeio nega rane, taku so te prave z^ebeskim™«- vere ludi od oblastnikov/,/ papežov, šcofov, od tyranov inu bo- seliem, svary te gatih zaverženi, souvraženi inu zašpotovani. Ampag vsai ty psi, oblastnike, bogate, kir so ter- tu ie, ty bozi, nizki ludie, deio vselei na tei cerqvi ner tu bul- di, nesmileni še, pomagaio tim šulariem, zveistim pridigariem, s teimi bozi- pruti^ozim ker-mi radi inu z vesselem podile od nih buštva, kar nerveč premo- . reio. Na tu oben pravi kersčenik, kadar ie on koker Lazarus od ludi zapusčen, nema na sui veri cbivlati, temuč se tiga Lazarovi-ga lona po tim životu se troštati. Amen. Na to II. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evan-geli od te velike večerie, tu ie, od te gmain, očite pridiga tiga s. evangelia, v katerim se naprei nesse inu po-nuie ta gnada inu milost Božya, koku za to ty ludie ne rodio inu de bodo zatu štraifani; ta se začne: »Ie bil en človik; ta ie bil naredil eno veliko večer-io etc.« Luc., 14. cap., B, p. 215. Math., cap. 22, A, p. 65.375 3 75| Lk 14, 16-24; ' Mt 22, 2-10. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. P 2 Cristus 376| Colnar: carinik, mitninar, cestninar; prevzeto preko srvn. zolnxre, zolner (carinik, mitninar) < stvn. zolonari iz srlat. tolnearius (H. Jazbec, n. d., 88). Ta večeria pomeni Cristusa, nega tellu, kry, odpusčane grahov, pravico, ta večni lebe[n];C kir veruie timu evangeliu, ta iei, ima, uživa vsiga le-tiga. Bug hoče su-io cerkov, ludi, kir nemu veru-io, imeiti. Obtu, kadar ty vuče-ni, modri, bogati inu oblastniki ne hote biti nega, taku on te boge grešnike gori iemle. 377| Mt 21, 31-32. 1 Cristus z le-to pridigo inu pergliho nerveč svary vse žlaht ludi za volo tiga, kir oni več lubio, za vegše inu bulše derže inu šacaio tu blagu, veliku gospostvu, dobitag inu vesselie tiga svita, te lušte tiga messa inu te pozemliske riči koker Boga, nega bessedo, to pridigo tiga evangelia, Cristusa inu ta večni le-ben/./ Obtu on tukai na koncu takim ludem, kir za tako milost Božyo, v tim evangeliu ponuieno, ne rodio, zamečuio, tim nega pridigariem ne slušaio, ne hote diati prave pokure inu stopiti h pravi veri, prity, de ne prido h timu večnimu lebnu. 2 V ti perglihi tudi pravi inu prerokuie, de vsag čas sko-rai le ty farahtani, zaverženi, nizki inu preprosti ludie, petle-ry, hromci, slepci, colnary,376 kramary inu veliki grešniki skuzi to muč tih pravih pridig od Božyga serda čez ta greh inu Bož-ye milosti za volo Jezusa inu skuzi te zacramente se puste vabiti inu permorati h ti večery priti, de prov spoznaio nih noterne inu vunane grehe, de potrubuio Jezuseviga zaslužena, milosti Božye, odpusčane tih grehov. Obtu bodo diali pravo pokuro inu verovali timu evangeliu, koker drugdi od tiga tudi govori, Math. 2i, kir pravi h tim šcofom inu farizeiom taku: »Za risni-co iest vom poveim, de ty colnary oli flegary inu te curbe pui-do pred vami v tu Božye kralevstvu, zakai ta Ioannes (Kerstnik) ie prišal q vom po tim potu te pravice (tu ie: on ie vom ta pravi pot kazal v ta nebessa) inu vi nemu neste hoteli verovati, ampag ty colnary inu curbary so nemu verovali, vi pag, kadar ste vidili (zastopi: te muie caihne, slišali te muie pridige od grehov, serda Božyga inu od nega inu muie milosti), se h ti pokuri, ne h ti veri v me neste obernili.«377 Na to III. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od te zgublene ovce inu tiga dessetaka, od grešnikov, kir pokuro deio; te Bug v suio gnado vzame, me, usliši inu izveliča za volo nih vere, zabston; ta se začne: »K nemu so perstopovali vsi colnery inu grešniki etc.« Luc., 15. cap., A, p. 217. Math., cap. 18, B, p. 53.378 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 V le-tim petnaistim capituli Lukeža, iz kateriga ie ta da-našni evangeli vzet, ie nerpoprei enu obrečene, reznašane inu opravlane tih iudovskih menihov inu doctoriev zubper Cristu-sa za volo, kir ie on per tih grešnikih prebival, ž nimi ieidil inu pyl. S teim so oni hoteli spryčati inu te ludi pregovoriti, Cristu-sev vuk nei prov, ne Božy, on ie en grešnik, en loter, en pyanec inu zepelavic, inu taku te ludi od nega odpelati, de bi nega pridigom inu bessedom ne verovali. 2 Cristus se odgovori inu tu farizeisku obdolžene postavi na-zai inu da nim inu vsem lude[m]C na znane, de on s temi grešniki, colnarmi inu curbami ne iei inu ne pye, de bi on tudi en grešnik oli nim glih oli nih tovariš bil oli de bi nemu nih grehi dopali, temuč de on te grešnike od tih grehov h ti pravi poku-ri perpravi. Zakai tu ie tu nega opravilu inu za tiga volo ie on iz nebes od suiga Očeta na ta sveit poslan. Inu de ie tu nega dellu inu opravilu inu de tu nega stanu sliši inu de ie nemu od Očeta naloženu, de on ima te grešnike h ti pokuri vabiti inu perpravi-ti. Inu kateri pravo pokuro deio, te iste gori vzeti, nim nih grehe odpustiti. Inu de ie timu taku inu de vsi žlaht ludie mogo za-stopiti, de ie on prišal na ta sveit te grešnike, kir deio pokuro, izveličati, tu on tukai s tryemi lepimi, zastopnimi perglihami — od te zgublene ovce, od tiga zgubleniga dessetaka, od zadiani-ga inu zgubleniga synu — spryča inu daie na znane vsem ludem. Iz le-tih tryeh perglih vsaketeri lahku zastopi, de Gospud Bug iz nega neizrečene prevelike milos- P 3 ti, 378| Lk 15, 1-7,8-10; Mt 18, 12-14. Ty samo-pravičary so vselei tei veri v Cristusa, timu evangeliu zub-per. CBug neče tiga grešnika smerti inu pogublena, temuč de se pre-oberne inu bode živu.« Ezeh. 18, 33.3 379| Ezk 18, 20-27; Ezk 33, 11-16. 380| Mt 18, 14. 381| 2 Tim 2, 3-4. 382| Kesanje; izposojeno iz srvn. bav. *gereu-inge f., in sicer v 13. stoletju ali kasneje (H. Jazbec, n. d., 45). 383| Suie velike grehe. 384| Strupovitimi. H pravi pokuri slišio serčna grevinga,382 ter-dna vera v Jezusa, pokorsčina tim Božym za-puvidam. ti, za volo nega Synu, male inu velike grešnike vzame spet v to suio gnado inu milost, nim nih grehe odpusti, nee za brumne derži, nee obleče z lepim gvantom te nedolžnostio inu tiga se vessele vsi nebeski angeli, vsi svetniki, ta cerkov, vsi pravi kersčeniki, kadar ty grešniki pokuro deio. Drugdi tudi pravi Cristus, Math. 18: »Muiga Očeta vola nei, de bi ner ta manši poginil.«380 Inu S. Paul pravi, 1. Thi. 2: »Bug želi, de bi vsi ludie bili izveličani inu h timu spoznanu te risnice prišli.«381 3 Le-te try perglihe, suseb ta od nerodniga synu, so tudi prave izlage te pokure. K ani pravi, celi pokuri pag slišio tri ri-či oli štuki. Nepoprei: de ta človik te sue velike greh,383 noterne inu vunane, te porodne inu sturiene, prov spozna, prov rezmi-sli inu preraita, koku ie Bug tim grehom sovraž, koku on gro-zzovitu te grešnike, kir se ne popravio, štraifa na tim sveitu inu v peklu vekoma, inu de se pred takim ostrim serdom Božym prestraši. Ta drugi štuk ie le-ta, de ta človik na taku spoznane tih grehov tu suie serce vzdigne pruti tei milosti Božy, de ga prossi za gnado, za odpusčane inu pozablene tih grehov, inu de per tim cilu, terdnu inu stonovitu veruie, Bug Oča za volo su-iga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu odrešenika našiga, hoče biti nemu milostiv inu po nega inu nega Synu obilni, risnič-ni oblubi odpustiti vse grehe, deržati ga za brumniga inu erbiča tiga večniga lebna. Ta trety: de on naprei zo vso močio se varu-ie pred grehi koker pred hudimi strupotivimi384 kačami, de začne en nov, pošten stan inu leben deržati inu pelati po Božy voli, po nega bessedi, postavah inu zapuvidah, de služi suimu bližni-mu, ie volan v nadlugah, de veden inu rad moli, kliče na Buga inu z vesseliem, s pravim, volnim sercem te prave pridige posluša inu bere tu S. pismu. Na to IIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangeli- evangelium, de imamo vsem ludem to milost izkazati, tu ie vsem ludem, hudim inu dobrim, dobru sturiti, koker Bug nom vsem glih dobru dei; ta se začne: »Bodite tedai milostivi etc.« Luc., cap. 6, E, p. 179. Math., 7. cap. A, p. 16.385 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Le-ta evangelium nerveč vuči inu vely ta dobra della del-lati, te prave Božye službe, kir Bogu dopado inu katere ie sam Bug zapovedal, dopernašati. Inu en vsaki ima veiditi inu dobru zamerkati, de za to vero v Jezusa nei vegših Božyh službi, koker so ta della te lubezni pruti našimu bližnimu. Bug ne hoče inu ne potrubuie koker en petler oli en pozemliski kral oli gospud (tim se mora veden dati), de bi mi nemu kai dali oli sturili, zakai on ima sam vsiga zadosti, vse stvari so nega. Psal. 50.387 Temu č on hoče, de mi s to vero od nega inu od nega Synu vzamemo to nega gnado, milost, odpusčane vseh grehov inu kar potrubu-iemo h timu večnimu lebnu. Inu de potle za nega volo našimu bližnimu dobru sturimo. Nu, bulšiga pag inu pridnišiga naši-mu bližnimu ne moremo sturiti, temuč de se mi čez nega usmilimo, milost pruti nemu izkažemo. Ta milost pag ie duya, ko-ker to Cristus v tim današnim evangeliu dily inu izlaga. Ta ena ie, kadar mi timu našimu raven človeku to nega nezastopnost, te nega tadle, grehe, nega sromoto, krivu inu nespodobnu rovna-ne inu diane, nega hude bessede zakriemo, zenessemo, pregledamo, preterpimo, odpustimo, izložimo inu obernemo na bulše inu ga nekar ne raznašamo, ne opravlemo pred ludmi. Ta druga milost ie le-ta, kadar vidimo oli slišimo, de en človik potrubu-ie te naše pomuči inu sveta, de nemu v tih nega nadlugah, v bu-štvi, v ieči oli v bolezni perstopimo, svetu- 385| Lk 6, 36-42; Mt 7, 1-5. Te prave Božye službe, ta dobra della so le-ta: v Jezusa verovati, Joh. 6,386 inu milost, pravo, serčno lube-zan izkazati ti-mu človeku. 386| Jn 6, 29. 387| Ps 50. 388| Rihtar: sodnik; izposojeno iz srvn. rihtxre, rihtar m. (H. Jazbec, n. d., 68). Cristus hoče kratku od su-ih kersčenikov imeiti, de oni vsem ludem lu-bezan, dobruto inu pravico iz-kažeio. Sledni oblastnik ima te suie svariti, ampag prez oblasti tiga človeka reznaša-ti, tu ie prepo-vedanu. svetuiemo inu, s čim nerveč premoremo, zveistu pomagamo. Inu kadar raven tiga tudi pruti vsem ludem, bozim inu bogatim, pruti periatelom inu souvražnikom, pruti gosposčini inu kir so pod nami, se deržimo po pravici zo vsem našim dianem inu rov-nanem, nikomer krivu na obeni riči ne sturimo, vsako reč po pravici damo, vzamemo, kupimo, prodamo, merimo inu vaga-mo. S takimi dobrimi delli mi izkažuiemo to milost inu služimo prov Bogu/./ Zakai Bug ie nom tudi tako duyo milost v Jezusu izkazal, on ie nom vse naše grehe odpustil inu šenkal ta večni leben. Na le-to duyo milost inu dobruto Božyo, pravi v da-našnim evangeliu Cristus, imamo zmisliti inu to isto tudi taku pruti našimu bližnimu izkazati. Tako missal nom dai vsem Jezus Cristus. Amen. 2 Mi se tudi iz tiga evangelia vučimo, de Bug od suih vernih hoče imeiti eno začeto pokorsčino, de lubio Boga, nega besse-do veruio, de suimu raven človeku, hudimu inu dobrimu, sture dobru, kadar se nim od koga syla, krivina godi, de tu terpe, ze-nesso, odpuste inu sami se ne masčeio inu de ne grešio zubper to veist. Inu koker taka nih pokorsčina, lubezan inu bruma nei cilu popolnoma dobernessena, taku ona vsai dopade Bogu za volo te vere, za katere volo ta človik ie Bogu lub inu perieten. Bug tih vernih serce inu volo, de bi radi tim Božym zapuvidom bili pokorni inu te popolnoma dopernesli, za tu diane gori vzame. 3 Le-te bessede Cristuseve, kir pravi: »Ne sodite, ne ferda-mnuite, odpustite,« se imaio prov zastopiti; s teimi ne prepo-veda pridigariem, gosposčini, rihtariem,388 očom, materom, go-spodariem, gospodinom, šulmoistrom te hude, nepokorne, kir so nim podverženi, svaryti, soditi inu štraifati, h timu so oni od Buga postavleni inu s teim služuio Bogu. Temuč Cristus tukai soditi inu ferdamnati prepoviduie le tim ludem, kir h timu neso postavleni, kir iz nida, offerti, iz souvraštva prez poročena, prez vse lu- bezni bezni te ludi, suiga bližniga oppravleio inu reznašaio. 4 Na le-to pergliho od te trohe oli byli inu od tiga trama oli Slepci tim, kir bruna imamo vselei, kadar hočmo kai hudiga od našiga bližni- bp^aiiT čestu ga govoriti oli poslušati, zmisliti inu v to našo zadno bessago na rami, kir ty naši lastni tadli inu grehi tyče, pogledati; s teim se izvabimo druge ludi opravlati. Salomon pravi, Pro. 18: »En bru-men mož nerpoprei sam čez sebe toži, potle suiga bližniga izu- prašuie.«389 3 89l Pr9 18, 17- Na to V. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od velikiga rybskiga lovu; ta se zač ne: »Pregu-dilu se ie, kadar dosti ludi se ie k nemu rinilu etc.« Luc., 5. cap., A, p. 172. Math., 4. cap., C, p. 8. Mar., 1. cap., D, p. ?6.390 390| Lk 5, i-ii; Mt 4, 18-22; T .. , . . v . Mr 1, 16-20. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Na današni množici tih ludi, kir taku h Cristusu sylio inu čDobru ie timu poslušaio to bessedo Božyo, imamo en lep, nucen navuk inu č!o_veku'« Pra" r , J J- • J--L • . .v -P , . vi David, Psa. 1, exempel, de tudi mi radi h pravim, risničnim pridigom hoditi 119, Ckir nuč inu inu s flissom poslušati ta evangelium, nekar te človeske posta- dan v tih po.. <-» 1 • 1 • • t. 1 t« stavah tiga Gove oli marine, imamo. »Zakai ta evangelium,« pravi s. Paul, Ro. spudi rezmišluk 1, »ie ena taka muč Božya, kir izveliča vse te, kateri nemu veru- etc«391 3911 Ps 1 1-2; io.«392 Skuzi ta evangelium nom bode dan ta S. Duh inu ta prava vera. Mi se iz tiga evangelia navučimo inu spoznamo to volo 3921 Rim 1 16. Božyo, de nom za volo suiga Synu hoče biti dober, milostiv, odpustiti vse grehe inu dati ta večni leben, zabston, iz gnade, skuzi to vero. H drugimu se mi navučimo iz tiga evangelia, kako-va služba inu della dopado Gospudi Bogu, gvišnu druga nekar, samuč skuzi katera bode Bug Oča inu nega Syn spoznan, če-stčen, rezglassen inu zahvalen inu s katerimi mi našimu bližni-mu dobru sturimo. 2 Inu kir tukai Cristus v colni393 inu na vodi sedoč pridi- Pravi pri- 3931 čoln1. 394| Mt 10, 16. 395| Mt 6, 33. 396| Parafraza Lk 5, 10 ali Mt 4, 19 ali Mr 1, 17. digary so koker ovce vmei vulki. Math. 10.394 Čsčite nerpoprei tiga krale-vstva Božyga, taku tu dru-gu vom bo tudi perverženu.« Math. 6.395 Cristus te šibke, prestrašene grešnike ne zaverže, temuč trošta inu gori vzame. guie, ty ludie pag na suhim stoieč poslušaio, tu pomeni, de tu pridigarstvu ima več nadlug koker drugi stanuvi na tim sveitu, ty gmain kersčeniki neso taku zlu od vseh žlaht ludi souvraženi koker ty pravi pridigary, se mane preganene inu ieče boye. 3 S teim današnim caihnom, de on tulikain ryb v te jogro-ve mreže užene, daie na znane, de ie on ta pravi bug inu gospud čez vse stvari, čez morie inu kar v nim prebiva. Inu de on tim lu-dem, kir nega bessedo z vero poslušaio, po tei isti nih stan pela-io, nih dellu opravilo, koker so ty jogri danas diali, hoče tudi to telesno potrebo dati, nee varovati, braniti inu ohraniti. 4 Ta strah inu groza, kir ie s. Petra inu te druge jogre bila obletela, ta daie na znane nom to našo izkaženo grešno šego inu naturo. Vsi ludie po tei naturi, kadar oni prov oli to veliko Božyo milost inu dobruto oli ta veliki serd zubper te grehe rezmislio inu rezgledaio, taku se oni pred Bugom prestrašio inu beže pred nim; kadar Bug nim hoče dobru sturiti, milost izkazati, taku nih hudu, nevernu serce pravi, oni neso tiga vredni, ne za Buga zaslužili. Pred nega serdom tudi beže, kir se boye te nega štraifinge, te smerti inu tiga pekla. Peter ie iz tiga caihna Jezusa spoznal, de ie on ta pravi, sveti bug, per tim zmislil na to veliko dobruto, kir ie on nemu inu nega tovarišem s teimi ryba-mi /sturil/, inu na suie grehe. Zatu se ie začel pred nim bati, bežati inu šacal, de on nei vredin raven nega inu per nim prebivati. Natu ga Cristus trošta inu pravi: »Ne bui se za volo tuih grehov ne mene ne muiga serda; iest nečo tebe pogubiti, temuč izveli-čati, odpustiti tuie grehe inu tebe postaviti k animu rybiču tih ludi; te ti boš s to pridigo tiga evangelia iz tiga moria, iz Hudičeve oblasti v to gmaino Božyo, h ti pravi veri, h timu nebeski-mu tovarištvu vlekal inu lovil.«396 Obtu, kadar nom Bug dobru sturi, to suio milost ponuie inu daie, taku imamo to to isto z vesselem, s pravo vero inu s to hvalo gori vzeti inu pr-yeti. Kadar pag ta greh, ta serd Božy počutimo na sebi, taku ne bežimo pred Bugom koker Adam v tim rayu, Gen. 3,397 te-muč tecimo h Cristusu koker Maria Magdalena, Zaheus, žahar na cryžu, Luc. 7, 19, 23,398 prossimo za odpustig, taku bomo spet odpustig inu milost Božyo dobili. Na to VI. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od te prave kersč anske brume inu pravice, katera stoy v tim pravim spoznanu tih grehov, v ti veri v Jezusa inu de se začne en nov, brumen leben. Ta isti se začne: »Samuč ta vaša pravica bode več obilna, koker ie tih vučenikov tiga pisma inu farizeiov, sice vi ne pridete v tu nebesku kralevstvu etc.« Math., cap. 5, C, p. 11.399 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Onu ie cela risnica, de Gospud Bug hoče od vseh žlaht lu-di to pokornost pruti nega zapuvidom inu to vunano brumo inu pravico tudi imeiti, koker smo danas ossem dan inu v ti predgu-vori v dostih meistih govurili. S. Paul pravi, Rom. 8: »Aku vi bo-te po tim messei živeli, taku umeriete, aku vi pag ta della tiga messa s teim duhum bote morili, taku bote živeli.«400 Inu 1. Cor. 6, Gal. 5, pravi: »Ne veiste li vi, de ty krivi tu kralevstvu Božye ne bodo erbali? Ne pustite se zepelati: oben curbar, ne kir ma-likom služi, ne prešustnik, ne ty mehki, ne tatye, ne lakomni-ki, ne razboniki, ne šentavci, ne odertniki, ne uboyniki, ne kir nyd, souvraštvu nossio, ne kir kreg zečeno, ne pyanci, ne po-žrehi, ne ty, kir so le-tim glih, ne bodo posseli ta erb tiga Bo-žyga kralevstva.«401 Oli per tim ima tudi en vsaki veiditi inu iz tiga današ- 2 niga Sledni, kir hoče v nebu priti, ta ne mora le samuč izvu-na, pred ludmi, temuč iz no-tra, v tim ser-cei brumen biti. Inu imeiti to celo, pravo pravico inu svetust, katera nom bo per- 397| 1 Mz 3, 8-10. 398| Lk 7, 37-38; Lk 19, 2-6; Lk 23, 42-43. 399| Mt 5, 20-48. 400| Rim 8, 13. 401| 1 Kor 6, 9-10; Gal 5, 19-21. 402| Zabston. 403| Rim 9, 30; Flp 3, 9. soiena obston, 4 za volo vere v Jezusa. Ro. 9, 19. Phil. 3.403 404| Rim , 14. 405| Mt 5, 22. 406| 1 Jn 3, 15. niga evangelia se navučiti, de taku zderžane inu varovane pred takimi velikimi grehi inu ta vunana pokorsčina tim Božym za-puvidom inu taka videča bruma nei zadosti h timu večnimu leb-nu. Ty iudovski doctary, farizei, fary inu menihi so menili inu še zdai ty Turki, aydie inu ty nezastopni, falš kersčeniki menio, de kadar se oni s teimi vunanimi vudi derže po Božy zapuvidi, de ne šentuio, ne ubyo, ne krado, ne curbayo, oni s teim dopolnio te Božye zapuvidi inu zaslužio ta nebessa. Tak vuk, zastop inu menene ie krivu, falš inu tiga človeka zepela. »Zakai te zapuvi-di inu postava Božya ie duhovska,«404 pravi s. Paul, Ro. 7. Tu ie: Bug hoče, de te nega zapuvidi cilu, s celim sercem, s celo mis-salio, zo vso močio popolnoma bodo deržane. Koker tukai Cristus sam to Peto zapuvid izlaga, kir pravi, de nekar le samuč ta človik, kir eniga ubye, ie uboynik, temuč, kir se le serdi inu kir pravi k animu človeku »Raha«,405 tu ie, de se le s kako mahino bessedo oli z obrazom oli s pogledom pusti merkati pruti suimu bližnimu, de en serd oli hudo volo ima pruti nemu, ta isti ie vže en uboynik pred Bugom. Inu s. Ianž, 1. Ioh. 3, pravi: »En vsake-teri, kateri souvraži suiga brata, ta isti ie uboynik.«406 Glih taku ta Šesta zapuvid ne prepoveda le tiga vunaniga prešustva, temuč tudi hude, nečiste misli inu žele, koker to isto tudi sam Cristus zdaici za današnim evangeliom izlaga. Nu, tacih čistih missal, taciga celiga, dobriga, volniga serca oben človik mumu Cristusa nei imel, kir bi bil taku zo vso močio inu dušo vse Božye zapu-vidi dopernessel, obtu so vsi ludie grešniki inu podverženi ti-mu večnimu ognu. Inu hote li priti v nebessa, taku moraio imei-ti eno drugo, obilnešo pravico, od katere s. Paul dosti pisše; ta ista ie ta pravica Cristuseva, ta nom bode dana, šenkana inu po-dilena zabston, skuzi to vero. Od le-tyu dveyu pravic berite ta 39. capitul v ti predguvori. 2 Raven 2 Raven tiga se ima tudi veiditi inu dobru zamerkati, za čes oli kakovih riči volo bode ta pravica tih izveličanih kersčenikov vegši inu obilneši koker tih farizeiov inu hynavcev. Nerpoprei: za volo te pokure. Zakai potreba ie, de en vsaki človik ta veliki serd Božy zubper ta greh prov spozna inu de se pred nim prestraši inu de on vei inu zastopi, de nekar le samuč tu vuna-ne sromotnu veliku pregrišene, koker šentovane, falš perso-govane,408 rezbyane, curbane inu tatvina, so grehi, temuč de tu cbivlane tiga serca na Božy bessedi, oblubi inu pomuči, ta ži-hrost, kir se Boga prov ne boy, iz celiga serca ne lubi, te hude inu krive žele inu ty mnogeteri nespodobni lušti, kir so tei voli inu postavi Božy zubper, so tudi grehi. Potle ta kersčanska pravica ie tudi mumu drugih ludi obilneši za volo te vere v Jezusa, kir se zenesse inu zevupa na to oblubleno gnado inu milost Božyo za volo Cristusa inu kir se ty verni kersčeniki s to vero v Jezusa spravio z Bugom inu z vero kličeio prov na Buga, zakai prez te vere v Jezusaoben človik prov ne moli inu ne kliče na Buga. H tretimu: ie tudi obilneši za volo, kir ie tiga kersčeni-ka serce S. Duhum obdanu inu ie nega duša druguč royena inu iz notra ponovlena. Sledni pravi kersčenik, kir pokuro dei inu h pravi veri pride, ta isti zdaici začne z vesselem, s pravim, celim, volnim sercem Bogu inu nega bessedi biti pokoren, lubi Boga koker suiga lubiga očeta inu se varuie, de ga s čim ne reserdi, rad posluša nega bessedo, rad moli, volnu terpi, on ie tei brumi, risnici, čistosti inu vsimu poštenu periatel, vsi hudubi, krivini, nečistosti inu sramoti souvraž, on se tudi čez vsakiga bogati-ga inu revniga človeka usmili. Potehmal en pravi kersčenik sku-zi to vero en Božy syn postane, zatu on bode od S. Duha na vse dobru obernen inu naklanen. Ro. 8.409 H četertimu: ty kersčeni-ki imaio v nih dellu, opravilu, rovnanu, napreivzetiu inu stanu vegšo srečo, nih riči 3 gredo 1. Try407 pravi kersčeniki spo-znaio nih noter-ne grehe prov; te žaluio. 2. Oni per samim Jezusu s to vero isčeio od-puska. 3. Oni dobe S. Duha; ta ne re-gira, obrača na dobru, na poštene. 4. Kar začno, delaio, tu de-io po Božy voli; v tim imaio srečo. 5. Se varuio pred smertnimi grehi. Zatu so bru[m]niC pred Bugo[m]C inu pred ludmi. 407| Ty. 408| Persego-vane. 409| Rim 8, 15-16. 410| Nadlugah. 411| 1 Sam 28, 5-7. Obena služba Božya prez vere, prez lubezni ne dopade Bogu. gredo bule naprei inu obstoye koker tih nevernih, zakai oni le tu, kar ie z Bugom, začno, delaio inu opravio. Timu verni-mu Davidu so vse nega riči, naisi ie veliku terpil inu dosti so-uvražnikov imel, kir so nemu zubper bili, vselei šle naprei po sreči inu po roci, on ie v tih voiskah inu v velikih nadlugah re-dle inu serčan bil. Timu nevernimu Saulusu pag, kar ie začel, tu ie nemu šlu nazai, v tih voiskah ie bil cagov, v tih uadlugah410 ie sveita iskal per cupernicah. i. Reg. 28.411 H petimu: ie tudi tih pravih kersčenikov bruma inu pravica bulši inu oblineši za ti-ga volo, kir oni v take velike, sromotne grehe ne pado inu v nih ne leže koker ty hynavci inu neverniki; ty verni se ne puste timu Zludiu, timu svitu inu timu messu naprei zepelati, temuč subper stoye inu te Hudičeve izkušnave premogo. Inu aku glih časi iz šibkote v kak greh prido inu bodo od Zludia prevežani, taku zdaici deio pokuro, se ne valeio v tih grehih zubper nih veist, koker te svine inu koker ty neverniki inu hynavci deio. 3 Kir Cristus tukai vely, de poprei, preden offruiemo inu do-tle smo v tim životu, se imamo z našim bližnim spraviti, s teim on daie na znane, de tih ludi, kateri nid inu souvraštvu imaio, Božye službe, almožne, molitve oli hvale, nih dobra della Bogu ne dopado. Inu s teimi bessedami vsem kersčenikom zapoveda, aku so kei s čim suiga bližniga režalili, kai hudiga oli kriviga na časti, na blagu oli na životu sturili, de ga zdaici doli prossio inu to nega čast oli blagu povernio. Inu de ta po krivim režaleni tudi spet nazai odpusti iz serca, za Božyo volo. Na to VII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evan-gelium, koku ie Jezus sedmemi kruhi inu z malimi ryba-mi štyri tavžent ludi v eni pusčavi napytal; ta se zač ne: »V tih istih dneh, kadar ie velika množica tih ludi bilu etc.« Mar., 8. Mar., 8. cap., A, p. 119. Math., 14. cap., B, p. 42, inu Math., 15. cap., E, p. 46. Luc., 9. cap., C, p. 192. Ioh., 6. cap., A, p. 272.412 Le-tiga današniga evangelia izlago naidete vi odspred na to sredno oli četerto postno nedelo. Etc. Na to VIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium, de se imamo varovati pred falš preroki, tu ie pred krivimi, ležnivimi vučeniki; ta se začne: »Varite se pred teimi falš preroki etc.« Math., 7. cap., C, p. 17. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Le-ta stara perpuvid ie risnična, kir pravio ty ludie: Kir ku-li Bug eno cerkov zazida, undukai tudi ta Hudič zdaici eno ca-pello postavi. V katerikuli deželi, meistu oli krayu se prov vuči, pridiguie, služi Bogu inu moli, undukai Zludi nema pokoie ne myru, dotle on tudi te suie falš vučenike, krive malikove službe gori ne perpravi, ne naredi, ne postavi inu ne permeša. Od začetka tiga svita so bile inu bodo do konca prave inu falš pridige inu Božye službe na tim sveitu. Bug ie v tim paradižu Adamu risnico pridigal, aku on bode ieidil od tiga prepovedaniga sadu, taku on umerie, na tu ie zdaici ta Zludi tudi Adamu pridigal, aku on bode od te prepovedane iablane ieidil, bode Bogu glih, oli on ie legal. Abel ie Bogu prov služil inu offroval, Cain pag krivu. Za nima so potle do povudne inu potle do Cristusa vselei duye pridige inu Božye Cristus tukai inu drugdi, ty jogri tudi čestu inu zveistu opo-minaio inu vele, de vsaki človik ima pred falš, ležnivimi pridi-gary se varovati, zakai ta Zludi skuzi ta falš vuk, 412| Mr 8, 1-10; Mt 14, 13-21; Mt 15, 32-39; Lk 9, 10-17; Jn 6, 1-14. caihne inu s to hynavsčino povsod inu vse-lei dosti ludi ze-pelava. 413| 2 Pt 2, 1-3. 414| Apd 20, 29. 415| 1 Tim 4, 1-3. 416| Mt 24, 5. 417| Mt 16, 6,11; Lk 12, 1. 418|Flp 3, 1. Božye službe bile, ta ena prov inu Božya, ta druga kriva inu Hudičeva. Obtu s. Peter prov govori, de ty falš preroki so vse-lei bili, nekar le per tih nevernih aydih oli Iudih, temuč per inu vmei teimi vernimi, inu bodo do konca, kir pravi taku, 2. Pet. 2: »Ty falš preroki so bili vmei ludmi, koker vmei vami bodo ty falš vučeniki, kir noter perpelaio škodlive secte oli ordne, kir tudi tiga Gospudi, kateri ie nee odkupil, bodo zatayli inu sami sebe hytru perprav/i/oE v tu zgublene inu nih dosti puido za nimi v tu pogublene; skuzi te iste bode ta pot te risnice šento-van inu ž nih kunštnimi, domišlenimi bessedami inu ž nih lako-mnostio bodo na vas kupčovali, katerih pravda vže zdavnu se ne mudi inu nih zgublene ne spy.«413 Inu s. Paul pravi h tim efezi-skim farmoštrom, Act. 20: »Iest veim, de po muim ločenim pri-do čez vas grozni vulkuvi, kir tih ovac ne bodo šonali.«414 Inu 1. Thi. 4 pravi: »Ta Duh zastopnu govori, de v tih puslednih časih bodo ty eni od te vere odstopili inu bodo deržali s teimi go-lufskimi duhuvi inu s teimi Hudičevimi navuki, s teimi, kir v ti hynavsčini falš govore inu kir imaio tu ožganu znamine v nih visty, kir prepoviduio se ženiti inu možiti inu zderžati se od tih špyž oli ieidi, katere ie Bug stvaril, de te iste ty verni inu kir so risnico spoznali, s to hvalo imaio k sebi vzeti.«415 Inu Cristus sam pravi, Math. 24,416 de za nim bode dosti falš prerokov gori vstaielu etc. Za tiga volo Cristus tukai v današnim evangeliu inu drugdi, Math. 16, Luc. 12,417 vely vsem ludem se zveistu varovati pred falš vučeniki inu gledati, de nas ž nih ovčim gvantom, tu ie: s to nih hynavsčino, s falš andohtio inu pohlevsčino, z lepimi inu slatkimi, vissokimi inu s kunštnimi bessedami, od te prave vere inu Božye službe na to falš inu krivo ne z/e/pelaio.E Inu s. Paul tudi vely, kir pravi taku, Phil. 3: »Gledaite na te pse, gle-daite na te hude delavce, gledaite na rezrez/a/ne.«418 Tu ie: gle-daite na pridigarie, kir vuče, de z drugimi ričmi, nekar skuzi to vero v Jezusa, bomo izveličani. Inu Col. 2 pravi: pravi: »Ne pustite se komu zepelati, kir semkai vissoku gre po tei sui lastni voli, v ti hynavski pohlevsčini inu v ti krivi angelski andohti inu ie zabston gori napušen od tih riči, katerih nigdar obenih nei vidil, inu od te suie messene misli.«419 Inu s. Ianž, i. Ioh. 4, vsem kersčenikom taku pisše: »Vi lubeznivi, ne veruite slednimu duhu, temuč probirate, izkusite te duhe, so li od Bu-ga, zakai veliku falš prerokov ie vunkai šlu na ta sveit.«420 Berite ta 7. capitul v ti predguvori. 2 Koku pag inu per kakovih znaminih se imaio inu mogo ty falš vučeniki spoznati: Na nih sadu inu molitvi, pravi tukai Cristus. Sledna iablan oli hruška, aku se glih zeleni inu ie polna sadu, nei zatu dobra, temuč ie li nee sad sladag inu dober. Mno-gu iabalku se vidi izvuna lipu, iznotra ie pag červivu inu knilu.421 Glih taku mnogeteri pridigar se izvuna, pred ludmi brumen, svet, andohtliv vidi, se z Bugom, z veliko kunštio inu modrustio hvali, vissoke riči inu veden govori od Buga, oli zatu nei vsaki prov inu risničin. Ty farizei, ty iudovski doctary inu nih šula-ry so čestiše postili inu gosteše molili koker ty jogri Cristusevi, Luc. p.422 Oli oni ne nih vuk zatu nei bil prov ne Božy. Obtu ie potreba, de ty pravi kersčeniki nekar le samuč na ta ovčy gvant inu na tu lystie tih iablan ne gledaio, temuč, kai v ti ovči koži tičy inu aku tu drivu dober, zdrav, sladag sad rody oli ne-kar. Cristus, ty preroki inu jogri od tih falš prerokov mnogete-rih znamin inu hudih sadov v dostih meistih govore inu pisšeio. Cristus pravi, de oni tiga S. pisma, te Božye zapuvidi inu oblube od Cristusa, ne nega evangelia, ne prerokov ne zastopio, pre-vračaio inu krivu izlagaio. De te nih človeske postave za vegše derže koker te Božye zapuvidi. De so hynavci, slepci, zepelav-ci, golufi, lakomniki, offertniki, tatye, vulkuvi inu razboniki, prov ne vuče, ne molio, ne postio, le na prehvalo almožne daio, z dolgo molytvo te boge vduve norio, Math. 5, 6, 15, 16, Kateri te postave, zapuvi-di Božye tiga evangelia ko-ker Cristus, s. Paul ne izlaga-io, te človeske postave, lička-ke norske Bož-ye službe vuče, gori stavio inu terdio, za suiga nuca, dobitka mašuio inu pri-diguio, ty so psi, vulci, taty, hinavci inu Zludi-evi hlapci. 419| Kol 2, 4,8. 420| 1 Jn 4, 1. 421| Gnilu. 422| Lk 5, 33. R 22, 23, 423| Mt 5, 20; 6, 1-7; 15, 1-9; 16, 6,11; 22, 15; 23, 2-7. 424| Lk 11, 39-52; Lk 16, 14-15; .Jn 10, 8,10,12. 425| Jer 2, 8 5, 26-28; 14, 14 21; 27, 9-10; 29 Iz 28, 7-8 Ezk 13, 2-7; Mih 3, 11. 426| Flp 2; 3, 1,18-19. 427| 2 Tim 3, 2-6. 428| Rim 16, 17-18; 2 Tim 3, 2-6. 429| 2 Pt 2, 12-19. 430| 1 Jn 4, 1-3. 431| Jud 1, 12. 432| Človik. Kateri pridigar oli človik vuči inu vely driga-či verovati, klicati na Buga inu molyti inu služiti Bogu, ko-ker v ti Jogerski veri, v tim Oča- 22, 23, Luc. 11, 16, Ioh. 10.424 Ty preroki nim pravio, de od sami sebe, prez Božyga ukazana, semkai teko, nih lastne sane, misli, laže iz pynosti, iz norosti, iz malikov, za volo eniga kossa kruha, za eno pest iečmena inu za denariev volo pridiguio. Iere. 2, 5, 14, 21, 27, 29. Esa. 28, Ezeh. 13. Mich. 3.425 S. Paul daie tim falš vučenikom le-ta garda imena, de so psi, hudi delovci, souvra-žniki Cristuseviga cryža, de nih trebuh imaio za Buga, Phil. 2, 3.426 De so souvraž inu zubper tei risnici, mamoluki, neumni, ne-užlahtni h ti veri. 2. Thi. 3.427 De so perlizavci, de ž nih slatkimi bessedami te preproste ludi inu te hočlive grešne žene norio inu zepelavaio, de služio inu strego nih trebuhu. Ro. 16, 2. Thi. 3.428 S. Peter nim pravi, de so ty prekleti otroci, kir so ta pravi pot zapustili inu gredo po tim baalaskim potu, lubio ta lon te krivice, imaio oči polne prešustva, ne umeio pustiti od grehov, 2. Pet. 2. S.429 Ioannes nee imenuie anticriste, kir so vsem Cristusu zubper. 1. Ioh. 4.430 S. Iudas pravi, de so špotlivci te risnice, oblaki prez vode, uvele iablani etc.431 Z le-teimi hudimi imeni inu gardimi pridevki so oni nom hoteli tih falš vučenikov krivi, zepelavi vuk, nih huda, škodliva della inu opravila, nih Hudičevo šego inu naturo rezodeti, de nee imamo znati, gledati na nee inu varovati se pred nimi inu od nih se ne pustiti zepelati. 3 Sledni dobri, preprosti kersčenik, aku on od tih falš pridi-gariev inu od drugih Hudičevih ludi od prave vere inu službe Božye ne hoče biti odpelan inu zepelan, ta isti gledai, de on ta celi catehismus, to Jogersko vero, ta Očanaš, te Desset zapuvid, kai ie ta kerst, kai ie ta večeria oli ta prava maša Cristuseva, od koga inu za čes volo ie tu pridigarstvu gori postavlenu, dobru zna inu prov zastopi. Zakai kateri pridigar oli drugi človih432 ti-ga vuka ravnu inu glih po tim catehizmu ne pela inu drigači vu-či verovati, moliti, služiti Bogu, kersčovati inu obhaiati, koker v tim catehizmi stoy, ta isti ie gvišnu en falš falš prerok. Obtu, kateri vuče inu pravio, de Divica Maria oli ty drugi svetniki hote od ludi imeiti, de bi se nan433 cerqve zdai na eni, zdai na drugi gori oli na puli zidale, nim služilu, praznova-lu, offrovalu, mašovalu, s cryži hodilu, v soboto ne pralu, vusk inu sveče žgale inu de se s takimi norskimi službami per Bugi, per Divici Mary inu per svetnikih gnada, milost, odpuski, myr, zdravie, lipu vreme, dobra leitina, dosti kruha inu vina, srečo na živini inu na blagu dobi inu zasluži, ia, kateri taku inu le-te riči pridiguio, vuče inu govore, ty so ty pravi falš preroki, anticristi inu Hudičevi hlapci. Zakai taki vukuvi so timu catehizmu, vsi-mu S. pismu zubper. Cristus, vsi preroki inu jogri povsod oči-tu inu zastopnu vuče inu pišeio, de Gospud Bug se ne more z obeno drugo ričio zmyriti, ne nega serd doli položiti, ne dobiti gnada, odpusčane tih grehov inu vsiga tiga, kar potrubuiemo h timu životu inu h timu večnimu lebnu, samuč s to pravo poku-ro, s to vero v Jezusa, s teim vernim klicanem inu molenem, s to lubenzenio pruti bližnimu, s teim pravim obhaienem inu volnim terplenem. Koker smo od tiga v ti predguvori v dostih meistih govurili inu S. pismom spryčali inu v današnim evangeliu pravi Cristus, de »nekar vsaki, kir poreče: Gospud, gospud, pui-de v ta nebessa, temuč kateri bode sturil to volo muiga Očeta, kir ie v nebesih«.435 »Ta vola Božya pag ie le-ta,« pravi tudi sam Cristus, Iohan. 6, »de vsaki, kir vidi tiga Synu (tu ie: kateri vei, de ie on ta pravi bug inu človik inu de ie nas ž nega martro inu smertio z Bugom spravil) inu veruie na nega, ta isti ima ta večni leben.«436 Ta druga vola Božya ie tudi, pravi s. Paul, 1. Thes. 4, »tu naše posvičene, de se imamo vže naprei deržati inu varovati pred grehi, pred vso nečistostio, curbario,«437 golufio, pred vso žlaht hudobo, de ta tempel oli R 2 cerkov inu v tih Desset zapuvidah stoy, drigači mašova-ti, tu ie, to ve-čerio Cristuse-vo deržati inu obhaiati, koker ie sam Cri-stus postavil inu s. Paul vely. ®ath. 26. ®ar. 14. £uc. 22. 1. Cor. 11.434 Ta isti nei Božy, te-muč Zludiev sal inu hlapec; pred takim se vsaki varui. 433| Nim. 434| Mt 26, 26-29; Mr 14, 22-26; Lk 22, 15-20; 1 Kor 11, 23-25. 435| Mt , 21. 436| Jn 6, 40. 437| 1 Tes 4, 3. 438| Lk 1, 50 439| Jn 2, 5 440| Apd 3 10; 14 Raz 19 441| 2 Kor 11, 14-15 442| Tržaški škof Pietro Bonomo je Trubarju leta 1527, ko je le-ta odšel na Dunaj, dal župnijo sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu; le-to je imel Trubar kot beneficij do približno leta 1542. Župnije ni sam nikoli neposredno upravljal oz. v njej prebival. V Loko je prihajal v letih 1530 do 1535, ko je kot vikar živel v Laškem. Župnija je imela takrat sedem podružnic in je vključevala vasi ob Savi od Hrastnika do Orehovega, svojemu imetniku pa je donašala okoli 40 goldinarjev letno, kot je ugotovil Trubarjev naslednik na fari Urban Sila. 443| Vas Kompolje med Radečami in Sevnico. 444| Vas Šmarčna med Radečami in Sevnico. 445| Žlize. cerkov Božyo, tu ie, tu naše tellu, kateru ie v tim kerstu Bogu žegnanu inu odločenu, svetu inu čistu deržimo inu ohranimo. Inu Divica Maria inu vsi pravi Božy svetniki ty ne hote, de bi se nim služilu, molilu, offrovalu inu te cerqve zidale. Berite, kai sama Divica Maria pridiguie, Luc. i, kir pravi: »Vsi ludie, kir se bodo bali Boga, pokuro diali inu verovali v nee synu, ty bodo milost imeili per Bugi.«438 Inu na tei ohcati ie diala, Ioh. 2: »Kar vom mui syn poreče, tu sturite.«439 Berite tudi Act. 3, 10, 14 inu Apoc. 19.440 Kai so s. Peter, Paulus inu en angel diali h tim ludem, kir so nee hoteli moliti. Oben svetnik ne hoče imeiti te če-sti, kir sliši Bogu, temuč »ty zludievi,« pravi s. Paul, 2. Cor. ii, »se preminuio v to štalt tih angelov«441 inu se tim nevernim ba-bom inu drugim ludem ponoči v tih saneh perkazuio, časi s to togoto martraio inu sem ter tam mečeio inu pravio, de so Divica Maria oli kak drugi svetnik. Pred ossem inu dvasseti leiti, tedai, kadar sem v Loki per Radočaiu442 farmošter bil, ie bila gori nad Compolom443 v vinogradih ena baba; ta se ie svetila inu pravila, de s. Sebastian inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velyta, de se nima na tim hribu nad Compolom inu Šema-čino444 ena cerkov sturi inu sazida; aku tiga ne deio, taku hočta čez te ludi inu čez živino tak pomor inu zliže445 poslati, de ma-lu ludi inu živine žive ostane, onadva tudi hočta vse vinograde inu pole s točo pobyti. Takim babskih Hudičevim marynem so ty preprosti ludie verovali inu zdaici od lessa inu iz dassag sture eno capelicho inu začno undu mašovati, živino inu drugu blagu offrovati inu perpravlati kamine h timu zidanu. Ampag iest sem takimu zidanu inu offrovanu močnu zubper pridigal inu govu-ril, za tiga volo so mene hoteli ty farmani na Šemačini biti, de sem od nih moral pobegniti. Natu pošlem muiga vicaria, go-spud Ierneia Rugilna h ti babi inu pustim vprašati, v kateri uri inu v kakovi štalti ta dva svetnika k ni hodita; natu ie ona diala, diala, ob pulnoči vselei dva lipa, černa moža k ni prideta. H ti-mu ie gospud Iernei rekal: »Nekar ne pravi, de sta černa, temuč de sta bela, zakai ty zludy so černi, svetniki so beli.« Ona od-guvori: »Ia, gospud, iest hočo reči, de sta bela.« Glih taku ena druga baba ie hotela imeiti, de bi se bila ta tretya cerkov gori na Bruniki446 per tih Tryeh kralih zidala. Blizi muiga royeni-ga domu per Rastčichi ie ena cerkov Divice Marye, kir se pravi Na Sylevici;447 undu se ie tudi ena, vsem ludem veideča curba, tei so diali Šavleča Katerina, inu ena vduva Margeta Hudakon-čevka448 inu en mui styc449 Gregor Trubar, malinar, le-ty try so se tudi veden svetili inu pravili, koku se nim Divica Maria perka-zuie inu hoče imeiti, de se na Sylevici ni en nunshki clošter sa-zida; s teim pravlenem so tudi h ti cerqvi dosti gvanta inu živine perpravili. Od tiga so fary inu chehmoistri dobru lebali inu per tim hud konec vzeli: farmošter te iste cerqvi ie od sui-ga svaka ubyen, cehmostre so Turki uieli, muiga stryca Grego-ria ie enu dryvu ubylu, Hudakončevka ie vu Ah450 hodeioč, nisče ne vei, kei oli koku, umerla. Glih taku ta cerkov na Sveti gori per Gorici ie tudi od ene Zludieve babe gori prišla451 inu te druge cerqve na gorah skorai vse; h timu fary, šcofi inu nakate-ri gospuduie452 melče za volo, kir od tacih malikovih offrov ima-io dosti messa h kuhanu, oli Zludi nee, kir h taki pregrehi inu golufy melče, zubper ne pridiguio inu ne branio, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim času ne deio. Na to IX. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od tiga žalkoviga valpota; v tim Cristus opomina vse verne, de imaio radi dati bozim ludem; ta se začne: »Ie bil en bogat človik, ta isti ie imel eniga valpita etc.« Luc., cap. 16, A, p. 220.453 R 3 Le-tiga 446| Trije kralji na Bruniku, takrat še del župnije sv. Helene v Loki. 447| Slevica pri Velikih Laščah. 449| Stryc. 448| Posestnica iz Hudega konca pri Sv. Gregorju (danes občina Ribnica). 450| Aachen; Trubar je imel v mislih veliko sedemletno aa-chensko romanje k Marijinemu relikviariju, ki se je dogajalo leta 1524, 1531, 1538, 1545, 1552 itn. 452| Gospudie. 451| Zidavo kapele nad Solkanom je spodbudila Uršula Ferligojnica leta 1539; cerkev so postavili leta 1541, posvetili pa 1544. 453| Lk 16, 1-13. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 454| Teškim. 455| Flp 2, 12. 456| Jn 6. Ty ludie krivu inu norsku deio, kir več za telesne koker za ne-beske riči sker-be. S. Paul, Phil. 2, pravi: Č®i imamo strahom inu s trepetanem delati, de bomo iz-veličani.«455 En vsaki ima suiemi rokami nekai dobri-ga delati, de dobi sui užitag po pravici inu de kai ima timu, kir po- 1 Cristus v ti današni perglihi od tiga kunštniga klučarie vu-či, opomina te suie verne kersčenike nerpoprei, de imaio gledati inu zmisliti na te neverne ludi inu otroke tiga svita, koku in s kakovo veliko kunštio, modrostio inu muio, s teskim454 delom, nuč inu dan, po vodah, po mury, po suhoti, po doleh, po gorah, vročusti inu v mrazu, po ptuih dalnih deželah okuli hodio, skerbe inu mislio, de ta telesni užitag, to potrebo tiga smerde-čiga trebuha inu dosti blaga na tim sveitu dobe inu vkupe spra-vio, de ty kersčeniki tudi s takim flissom inu sercem se imaio muiati, delati, skerbeti inu misliti, de oni tu pravu, večnu, ob-stoieče nebesku blagu inu to spyžo, kir konca ne vzame, temuč ostane h timu večnimu lebnu, Iohan. 6,456 dobe inu k sebi in nase perpravio. En verni človik ima tu nega dellu, opravilu inu službo, h katerimu ie on od Buga skuzi te stariše oli gospodarie oli gosposčino poklican, odločen inu postavlen, zveistu opraviti inu dopernesti inu per tim iz prave vere moliti inu klicati na Bu-ga inu za te telesne riči več ne skerbeti. Ta naša vegša skerb ima veden inu vselei biti, de h pravi veri, v to gnado inu milost Bo-žyo pridemo inu v ti isti ostanemo do konca. Tu drugu, kar tu tellu potrubuie, nom bode tudi perverženo. Tako missal nom dai S. Duh. Amen. 2 Cristus tudi tukai vely, de mi tu naše blagu (kateru ime-nuie tiga kriviga mammona za volo, kir tu veliku blagu se radu po krivici, z golufio dobi inu kir tim hudim, krivim duide inu kir te ludi obnori) imamo prov nucati. En vsaki pravi kersčenik ima od suiga blaga nerpoprei sebe inu to suio družinico po spodobni potrebi omisliti. Potle te zveiste inu prave služabnike te cerqve, te risnične pridigarie pridigarie inu dobre šulmoistre, šularie pomagati gori deržati inu živiti. H tretimu: dati tei gosposčini, kar ni sliši, te gma-in zyduve, brambe, studence, kar k ani celi, dobri purgarsčini inu sosesčini sliši inu kar ie potrebnu, nucnu, dobru inu pošte-nu, pomagati, delati, braniti inu terditi. H četertimu: tim pravim bozim, vernim ludem v nih buštvi, revi, v dolgeh, v ieči, v bolezni, v lakoti priti h pomočian. Inu od le-tiga rezdilena tiga blaga Salomon v eni perglihi lipu govori, kir pravi taku, Pro. 5: »Py ti to vodo iz tuie žushterne inu te potoke iz tuiga studenca. Pusti tui studenic vunkai teči inu naredi, de iz tuiga studenca ty potoki vunkai na gasso teko, inu bodi ti sam čez nega gospodar.«459 Abdias, en brumen udvornik inu šaffar tiga hudiga, neverniga krala Ahaba, ie stu prerokov inu pridigariev skriva-ie redil inu živil. Inu ta sareptanska vduva tiga Eliasa, 3. Reg. 17, 18.460 Ta stara Božya postava ie tudi tako ordinko v sebi deržala inu zapovedala, nerpoprei dati tim faryem to dessetino inu ker ie pervič zraslu inu rodylu se; s teim se ie ta cerkovna služba gori deržala. Potle en vintin timu templu oli tei Božy utti, timu kra-lu ta peti del od vsiga žita inu tim bozim tu dolipadeče klassovie na nyvi inu pregledanu grozduie v tih vinogradih. trubuie, podiliti. Eph. 4. 457Bug souvraži razbo-nikove inu ta-tynske offre. Esa. 61.458 457| Ef 4, 28. 458| Iz 61, 8. 459| Prg 5, 15-16. 460| 1 Kr 17, 9-16; 1 Kr 18, 3-4,13. 3 V tim evangeliu ie tudi en trošt inu ena obluba, de Bug hoče tim ludem, kir s pravo vero tim bozim popade461 inu pomaga-io, s telesno inu z nebesko dobruto zadosti verniti inu plačati. Koker drugdi Cristus pravi: »Daite, taku vom bode tudi danu,« Luc. 6.462 Inu Salomon, Pro. 28, 29: »Kateri da timu bozimu, ta isti ne bode potreboval inu kateri da timu bogimu, da daie Bogu na pussodo inu na šuh.«463 Berite ta 56. capitul v ti predguvo- ri. ČDobru bode tim milostivim, zakai oni bodo milost dobili,« pravi sam Cristus. ®ath. 5. Na to X. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta even- 461| Podade. 462| Lk 6, 38. 463| Prg 28, 27; Prg 29, 9. 464| Mt 5, 7. 465| Lk 19, 41-46. evangelium, koku se ie Cristus čez Ieruzalem plakal inu prerokoval, de bode rezdianu inu ty ludi v nim bodo grozo-vitu štraifani za volo, kir neso diali pokure inu verovali timu evangeliu, inu de ie te kramarie iz tiga templa izpo-dil; ta se začne: »Inu kadar ie on bil blizi prišal inu zagleda tu meistu, se splače čez nee etc.« Luc., 19. cap., D, p. 23 2.465 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 466| Jn 11, 35. 467| Heb 5, 7. 468| Ezk 18, 20-27; Ezk 33, 11-16. 469| Mt 24, 2; Lk 21, 6; Mr 13, 2. 470| Razodetje (Apokalipsa). 471| Strašni. ČBug ne hoče tiga grešnika zgublena, temuč de se pokori inu de bo izveličan.« ezeh. 18, 33.468 Ty ludie, kateri te ponuiene inu naprei pernesse-ne milosti Božye v tim evangeliu s pravo vero gori ne vzamo inu ne deio pokure, ty isti Boga syl-nu serde 1 Ta Cristusev plač čez Ieruzalem, te nega selze čez Laza-rusa, Ioh. ii,466 inu ta nega selzna glosna prošna na cryžu, Heb. 5,467 nom rezodevaio inu pryčuio to veliko lubezan Božyo, tiga Očeta inu tiga Synu, kir on ima pruti vsem žlaht ludem, de on ne hoče, de bi hud konec vzeli inu poginili, temuč obernili se k nemu, od hudiga pustili, verovali v Jezusa inu per nim vekoma živi bili; na le-ta plač, kadar smo v nadlugah, imamo mi zmisli-ti, de Bug tih nadlug čez nas ne pošile inu ne polaga, de bi nas s teimi hotel pogubiti, temuč on nas s teimi vabi inu kliče h ti po-kuri, h pravimu Božymu spoznanu inu h pravi molytvi. Berite ta 59., 60. capitula v ti predguvori. 2 Kar ie Cristus tukai v današnim evangeliu inu Math. 24, Luc. 21, Mar. 13,469 s. Ianž v nega Rezodivenih buqvah470 inu ty preroki prerokovali inu prytili timu Ieruzale-mu inu vsem nevernim Iudom, tu istu ie vse popolnoma do-konanu inu dopernessenu. Iosefus, en vučen Iud, Euse-bius inu Egesippus ty pišeio, kakovi strahni471 caihni so se poprei, preden ie tu Ieruzalem rezdianu, izkazovali, kako-vi falš cristusi inu falš preroki so hodili okuli inu kakove na-dluge so ty Iudi za volo, kir so Cristusa umurili inu kir neso hoteli nega evangeliu inu tim jogrom verovati, preterpeli. Od tih caihnov taku pišeio. Kadar ie okuli 40 leit po tim času, kar ie Jezus ie Jezus to suio bil martro sterpil inu šal v nebessa, bilu minilu, ie ena cometa, ena lassata, podolgovata zveizda koker en meč enu cilu leitu stala ozgorai nad Ieruzalem; to so vsi ludie vidili. Inu ob tih velikihnočnih praznikih ob te p. uri po noči per tim velikim altariu notri v tim templi se ie ena velika svitloba sturi-la, de vsi ludie so menili, de ie dan. Ena velika, močna kufrasta vrata v tim noternim templi, katera so kumai nih dvasseti mož odperli inu kir so bile z močnimi železnimi rigli inu klučanica-mi zariglane inu zaperte, so se ob pulnoči same odperle. Na ta 2i. dan tiga rožencvita so se vidili v tim lufti inu v tih oblakih v štyrih mestih na nebi vozuvi, velike voiske od pescev472 inu ko-nikov; ty so vkupe vlekli inu so se byli, de se ie tu pokane sliša-lu. Pred vinkušti, kadar so ty farii notri v tim templu, kar ie h timu prazniku slišalu, perpravlali, so oni enu veliku rovštane, šum inu šrai, potle eno grozno štymo slišali; ta ie vpyla: »Vlecimo od sod, puidimo proč od tot.« Inu en človik s teim imenom Jezus Anani ta pride ob enim iesenskim prazniku v Ieruzalem, začne sam hoditi inu tekati po vsim meistu, ta ie vpyl nuč tar dan o, enu vpytie od iutra, o, enu vpytie od večera, o, enu vpytie od tih styrih473 veitrov, enu vpytie čez Ieruzalem, čez tempel, enu milu klagovane čez ženine, čez neveiste inu čez vse ludi. Inu na-isi ie on bil čestu od gosposčine inu od drugih ludi byen, te-pen inu gaižlan zato, kir ie on taku govuril inu vpyl, oli s teim ga neso mogli utihniti, ie veden sedem leit po redu taku vpyl. Inu kadar ie tu meistu z voisko bilu obloženu, ie veden po zy-du hodil inu vpyl: »Ve474 Ieruzalemu, ve templu, ve timu folku,« h puslednimu zevpye: »Ve tudi meni.« Inu v tim ie on bil pre-strilen inu zdaici umerie. V tim istim času ie tudi dosti falš prerokov inu falš cristusev gori vstaielu; ty so te Iude pregovari-eli, de so poslani od Buga te Iude frai inu proste sturiti od tih aydov inu od te rymske oblasti odrešiti. S takimi ležnivimi besS sedami in veliko strai-fingo na se per-pravio. 472| Pešcev. 473| Štyrih. 474| Gorje; če gre za ljudsko izposojenko iz nemščine, tedaj je bil medmet izposojen pred letom 1100 iz zgodnje srvn. ali iz stvn. we (H. Jazbec, n. d., 84). Cela stran je sicer bolj ali manj dobesedni prevod Jožef Flavij, Židovske vojne VI, 5.3. 475| Ali p[o]d. 476| Pripoved o judovskem uporu proti Rimljanom 66-70 n. št. (zlasti motive kometa, velikih bakrenih vrat in Anana) je Trubar poslovenil na podlagi dela Jožefa Flavija Židovske vojne. 477| Štraifingo. 478| Jn 2, 13-16. 479| Mt 21, 12-13. 480| Mr 11, 15-19. Te Božye veže so za tiga vo-lo zazidane inu stifftane, de v te iste ima ta cer-kov vkupe priti, sedami so te Iude naredili, de so se čestu tim rymskim altma-nom zubper stavili inu ubyali, inu ty iudovski fary, šcofi, nih gosposčina, purgary, bogati inu bozi so se sylnu vmei sebo ni-dali inu souvražili, eden zubper drugiga voiskovali, taku dolgu, de so tiga rymskiga cessarie Nerona rezserdili; ta ie poslal čez nee tiga Vespaziana inu Tita z veliko voisko, ta sta vso Iu-dovsko deželo obrupala, veliku tavže[n]tC Iudov pobyla; potle ie Titus sam z veliko, močno voisko tu Ieruzale[m]C ob veliki noči, tedai, kadar ie več koker anaist stu tavže[n]tC Iudov notri bilu, oblegal inu p[re]dC475 nim ležal do ieseni inu za volo, kir ie tulikain ludi v Ieruzalemu vkupe bilu, ie notri v nim ena taka velika lakota vstala, de so ty ludi vusse ne iermene, človeska inu živinska govna inu te matere suie lastne otroke ieili. V nim ie tudi velik pomor bil inu taku rezbyane, ubyane inu sylovane od tih žolneriev, de ta vegši deil ludi ie hud konec vzel. H puslednimu: kadar ie Titus zo vso sylo tu meistu dobil, tedai se ne starih, ne mladih, mož inu žeen, ne otruk nei šonalu; kar ie živiga bilu, tu ie bilu pomorienu, uyetu, prodanu inu tim lyvom, medvedom naprei verženu. Inu ta tempel, ta grad, tu meistu zažganu inu narazen verženu.476 Enu tako grozovito straifingo477 ie Bug dopustil čez te nemilostive, neverne Iude vsem ludem k ani-mu večnimu navuku, de kateri kuli Cristusu inu nega evange-liu bodo zubper inu souvražili, ty isti hud konec vzamo inu de kar Bug, nega Syn, S. Duh skuzi preroke inu jogre govori, prity inu oblubi, h timu, bodi čez dolgu oli čez kratku, gvišnu pride. 3 Cristus ie trycrat te kramarie iz te cerqve izpodil. Nerper-vič zdaici po nega kerstu ob veliki noči, Ioh. 2.478 Potle na cvit-no nedelo, koker ta današni evangeli inu s. Matevž 21479 pryču-ieta. H tretimu: na veliki po[n]delig,C Mar. 11.480 S teim on daie na znane, de Gospud Bug te ludi, kir te cerqve inu vesže Bož-ye šturaio, v nih rezbyaio, kradeio inu golufaiu, bode na tim inu tim drugim sveitu grozzov/i/tuE štraifal. štraifal. Inu taki tatye inu razboniki so truy. Ty eni so, kir kri-vu, falš, ležnivu v tih cerqvah vuče inu pridiguio, po kotih ma-šuio, malikove, norske, babske Božye službe gori nareieio, terdio inu branio, de s takimi človeskimi službami to pravo, ri-snično pridigo tiga s. evangelia nazai stavio inu doli tlačio, de se prov ne veruie, prov ne moli inu ne kliče na Buga, te preproste dobre visti ne bodo prov podvučene inu potroštane; s teim se te duše ubyaio inu moree. Ty drugi cerkovni tatye inu razbo-niki so le-ty, kir tu štifftanu cerkovnu blagu na sui prid inu nuc obračaio, te stiffte rupaio, dero inu rezdevaio, de s takim cer-kovnim blagum, koker ie od tih starih kralev, viudov, gospudov inu dobrih kersčenikov odločenu, postavlenu inu h timu danu, tih pravih, brumnin,481 zveistih inu vučenih farmoštrov, pridiga-riev, šulmostrov inu bogih, dobrih šulariev gori ne derže, ne rede inu ne omislio, temuč zase oberno, vnucnu, nemarnu, sidoč, ležoč, z offertio, s pyanstvom, s teimi psy, s koni inu s curbami zadeio inu zatratio. Ty tretii razboniki, tatye inu golufi so le-ty, kir te zacramente, maše, Božye službe inu te odpuske pro-daio inu kupuio. Zubper take razbonike, tatye, goluffe, pro-davce inu kupce se tukai danas Cristus sylnu serdi, zatu ie on nee z ano gaižlo iz te cerqve izpodil. Na to XI. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od eniga iudovskiga meniha inu od eniga grešniga colnarie, kir sta vkupe v tim templi molila: ta grešnik, kir ie suie grehe spoznal inu prossil za milost, za odpustig, ie uslišan, ta menih, kir se ie na suie bru-mo, na suia dobra diana zanessel, ie odveržen; ta se začne: »Jezus ie tudi govuril k anim, kir so sami v sebe se za-vupali, de so brumni, inu te druge šma-ali etc.« Luc., 18. cap., B, p. 226.482 S 2 Le-tiga v nih se ta evan-geli prov pridigati, izlagati, moliti inu obha-iati. Obtu Cri-stus tudi danas v ti cerqvi vuči. 481| Brumnih. 482| Lk 18, 9-14. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 483| Colnarie. Oben človik su-io brumo se nema hvaliti, ne prevzeti pred Bugom, ne grešnikov freda[m]-nati,C zakai oben nei prez greha. Hynavci, naisi se bru[m]niC vi-dio, veliku mo-lio, postuo, bu-gaime daio, so veliki lotri pred Bugo[m]C za vo-lo, kir nema-io prave pokure, ne vere, ne lu-bezni. Prava gre- 1 Cristus z le-to pridigo štraifa te hynavce, koker ta evangelist sam pravi, za dvih riči volo. Nerpoprei: kir menio inu hote ž nih lastno brumo, ž nih dobrimi dellu inu službami prez vere v Jezusa, prez pokure inu spoznane tih grehov, prez milosti Bož-ye inu odpusčane tih grehov zaslužiti inu priti v nebessa. Potle: kir oni te boge, velike grešnike, naisi deio pravo pokuro, sto-pio h pravi veri, prossio iz srca Boga za milost inu za odpustig, zdaici sodio, zamečuio, ferdamnuio inu ločio od Božyga kra-levstva. Le-ta dva hynavska velika tadla danas Cristus svari inu štraifa. Inu per tim vuči, de oben človik se nema pred Bugom s to suio brumo, suiemi dobrimi delli hvaliti, ne na te iste zevu-pati, temuč de vsaki se spozna za boziga grešnika, bodi pohleven, nikogar ne šmaai, aku on hoče, de bi nega dobra della, nega molitve inu Božye službe bile pryetne Bogu. 2 Le-ta današni farizeus, kir ie v cerkov hodil, molil, hvalil Boga, čestu postil, vselei treziv bil, pravo dessetino inu bugai-me rad daial, nei kral, rezbyal, ne curbal, v tim ie on prov stu-ril inu služil Bogu, zakai Bug ie te riči zapovedal inu hoče od vsakiga, de se brumsku, poštenu derži inu de suimu bližnimu dobru dei, imeiti. Ampag v le-tim ie on krivu inu zubper Boga sturil, kir ie menil, on ie s tako vunano brumo vse Božye postave inu zapuvidi dopolnil inu zaslužil ta nebessa. On nei imel praviga spoznane tih noternih porodnih grehov, ne grevinge, ne prave pokure, ne vere v Jezusa, ne lubezni pruti suimu bli-žnimu. Zakai on nei Boga prossil za milost inu za odpusčane tih grehov, ie iz suiga raven človeka, iz tiga revniga cholnarie483 špot delal. Obtu ie on bil pred Bugom en velik, hynavski, offertni grešnik inu en hud loter. 3 Ta colnar, dotle ie ludi derl inu golufal, ie krivu inu zub- per per Boga dial, ampag kir ie on te suie grehe spoznal, v nega ve-isti počutil, de ie v nemilosti in v serdi Božym inu de on na tu zdaici s pravo vero v Jezusa za milost inu za odpustig s pohlevnim sercem prossi, v tim ie on prov sturil inu to pravo pokuro odstal inu dopernessil. Zatu so nega prošne bile od Buga uslišane, zakai Bogu le ty pohlevni, revni, žalostni bozi grešniki dopado inu nekar ty offertni samopravičary. Na to XII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium, koku ie Cristus eniga glušca inu mutca oz-zdravil; s teim ie izkazal to suio Božyo muč inu oblast č ez tiga Hudič a; ta se zač ne: »Jezus spet gre vunkai od tih krayev tih meist tiga Tyra inu Sydo-na etc.« Mar., 7. cap., p. 119.484 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Na le-tih današnih vernih ludeh, kir so tiga boziga gluhiga mutca h Cristusu perpelali, imamo en lep exempel inu navuk, de mi, kir smo iz te gnade Božye h ti pravi veri inu spoznanu ti-ga Božyga Synu prišli, de veimo, de ie on ta pravi milostivi bug, de hoče vsem, kir v nega veruio, na duši inu na telessu pomagati, imamo tudi te boge, mlade, preproste ludi, kir te vere, ne praviga spoznane Božyga nemaio, h Cristusu voditi. Mi imamo nerpoprei te naše otročiče (katerih duša inu vsi vudi so tudi skuzi ta porodni greh od Zludia iakaženi,485 de ne znaio, ne lu-bio inu ne boye se prov Boga) h timu s. kerstu nesti inu prossi-ti zveistu tiga praviga Boga v ti S. Troyci, de on te boge grešne otroke tudi iz notra suiem S. Duhum, koker mi iz vuna s to vodo, kersti inu obdili, de bodo Boga prov znali, lubili, bali inu nemu po nega voli inu bessedi služili do konca. Potle, kadar so vegši inu prido k nih zastopnosti, ta- S 3 ku vinga, vera inu prošne sture eno polno izpuvid. £e-ta mutasti glušic pomeni vse ludi, kir so na duši, na vseh vudih od Zlu-dia izkaženi, de ne slušaio, ne pervolio h Božy bessedi. Tim ie Cristus prišal h pomočian; nim da skuzi evan-gelium S. Duha, de začno biti 484| Mr 7, 31-37. 485| Izkaženi. Bogu pokorni, ga lubiti, moliti inu hvaliti; berite ta 2. inu 3. deil te pred-guvori. Pridigary imaio ludi od tiga gre-šniga svita od-pelovati. Ty ca-ihni pryčuio, de ie Cristus pri-šal inu ku imamo inu smo dolžni nee vučiti ta celi catehismus, h tim pravim pridigo[m]C inu v to šulo voditi inu perganeti, de s flis-som to bessedo Božyo poslušaio inu de se po ni derže. Te stare preproste ludi imamo glih taku vučiti ta catehismus, nee ve-den opominati, de radi h tim dobrim, risničnim pridigom hodio inu de sami bero tu S. pismu, nim pomagati s pravimi buqva-mi, de oni tudi skuzi tak vuk tiga Božyga synu Jezusa Cristu-sa, gospudi inu odrešenika našiga, ž nega stanum inu opravilom prov spoznaio, česte inu molio. Inu kadar mi taku s teimi otru-ki inu preprostimi bomo rovnali, Cristusa za nee z vero prossi-li, de suie roke na nee položi, taku Jezus Cristus ž nega Očetom inu S. Duhum bode tudi tu suie sturil: on bode skuzi ta kerst, vuk, pridigo inu brane tiga s// evangelia tim otročičem inu dobrim preprostim ludem ta duhovska noterna vušesa odperl inu ta iezik odvezzal, tu ie, on bode nim suio gnado inu suiga duha dal, de bodo vže naprei to nega bessedo radi inu z vesselem poslušali, prov zastopili inu po tei to vero, nih stan inu leben pelali inu deržali. Oni bodo potle tudi od Cristusa, od nega zaslužena inu dobrute vsem ludem očitu pravili, iz serca molili, česti-li inu hvalili Gospudi Boga inu nega lubiga Synu. Inu mi v tim tudi izkažemo Bogu ner to vegšo čast inu službo inu to pravo lubezan pruti našimu bližnimu. Tako missal inu volo dai Bug Oča nom vsem, tim starim inu mladim, za volo Jezusa Cristu-sa. Amen. 2 Kir pag Cristus tiga mutastiga glušca na stran od ludi odpela, suie persti položi v nega vušesa, ž nega slinami dotakne nega iezik, gleda v nebessa, vzdiše, zapovei, de se vušesa inu iezik odpro inu ga taku cilu ozdravi; s teim on nerpoprei vuči te pridigarie, de on ž nih vukum inu pridigo te ludi od tiga širo-kiga potu, po katerim veliku ludi gre h timu pogiblenu, imaio odpelovati inu perpraviti h timu mahinimu vernimu kardelu, za nee vzdihati inu prossiti Boga inu inu nee vučiti, de se derže po Božy bessedi in nekar, koker se ta de nega vuk, ta sveit derži. Potle, kir s persti inu slinami nega vušesa inu iezik evangeli, ie Bo-■ v r žy inu risnicin. dotiče, s teim daie vsem na znane, de ž nega človestvom, ž nega messum inu kryo ie nas rešil od Hudiča, od nega zveze, ieče inu pekla inu ie nas ozdravil od vseh grehov na duši inu na životu. Inu kir ie nega cilu zdraviga na vušesih inu na ieziku sturil, s teim caihnom se izkažuie inu pryčuie, de ie on ta pravi, oblu-bleni Cristus, kir ie imel priti na ta sveit, zakai Esaias ie prerokoval, de Cristus bode glušce, mutce, slepce, hromce ozdravlal. Inu de ie pravi bug inu gospud čez tiga Hudiča, zakai on po tei pervi Božy oblubi to Hudičevo oblast inu nega della doli tare inu rezvalluie, 1. Ioh. 3 . 486 Inu de nega vuk inu oblube so Božye, 486 1 Jn 3 8. risnične inu stonovite inu de ie tim ludem periatel, de se nemu smilio, de hoče vsem, kir z vero pomuči inu odrešitva per nim samim bodo iskali, tim istim hoče pomagati inu rešiti od vseh nadlug. Kar več od tih Cristusevih Božyh caihnov se ima vuči- ti inu veiditi, tu istu vi naidete odspred v ti postilli inu v ti pred- guvori, v tim 57. inu 58. capituli. 3 Inu kir Cristus tukai od tiga caihna prepoveda praviti. S te- Nemamo za po- im nas vuči, kadar komu kai dobriga sturimo, de za tu nemamo svitne hvale, te- muc Bogu na od ludi prazne hvale iskati. Sice ty ludie prov deio, kir ga za tu cast dobri biti. hvalio inu pravio: »On ie vse riči dobru sturil.« Zakai oni risni-co govore, de on sam, koker pravi bug ž nega Očom inu S. Du- hum, ie vse riči dobru sturil, Gen. 1.487 Kar so ty človeki sturili, 487 1 Mz 131 tu istu nei bilu veden inu vselei dobru. Na to XIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od sreče tih jogrov, kir so Cristusa vpry-čo vidili, od postave inu du ie naš bližni; ta se začne: »Jezus se oberne k suim jogrom in pravi suseb k nim etc.« Luc., io. cap., C, p. 199.488 488 Lk 10, 23-37. Le-tiga Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Tu noterne, du-hovsku vernu znane inu videne Jezusevi-ga stanu, diane inu opravila izveliča, ampag tu vunane samu gledane inu videne prez vere ništer ne nuca. 489| z 45, 8. 490| z 64, 1. 491| Izveličanu. 492| Jn 8, 56. 493| Jn 20, 29. i Cristus pred današnim evangeliom se vesseli inu hvali sui-ga Očeta, de vsai ty preprosti so nega inu tim jogerskim pridi-gom verovali. Potle zdaici tudi hvali to jogrovo srečo, kir so oni z obuymi oči inu vušesi, s teimi vunanimi telesnimi inu noterni-mi, z duhovskimi, Jezusa, nega caihne inu te lipe, troštlive pridige vpričo vidili inu slišali. Po taki /s/reči so ty s. očaki, kra-li inu preroki sylnu želeli, koker ie Esaias tudi želil, kir ie dial, cap. 45: »Vi nebessa ozgorai, rossite doli inu vi oblaki dežite tiga pravičniga, ti zemla, odpri se inu pernessi naprei tiga izveličarie inu to pravico.«489 Inu cap. 64: »O, de bi ti ta nebessa rezderl inu doli prišal.«490 Oli ty verni stari očaki inu svetniki oni zatu vini neso bili nesrečni, aku glih neso koker mi zdai tudi s teimi vu-nanimi telesnimi oči Cristusa vidili; nim ie bilu zadosti, koker tudi nom, h timu večnimu izvelicanu,491 de so oni le z duhovski-mi oči Jezusa vidili, znali, veidili inu verovali, de ie on ta pravi Syn Božy inu de za nega martre volo imamo odpusčane vseh grehov. Taku ie Abraham, pravi sam Cristus, Ioh. 8,492 nega vi-dil. Inu Ioh. 20 pravi h Tomažu: »Srečni inu izveličani so ty, kir ne vidio inu veruio.«493 Annas, Caifas, Pilatus, dosti šcofov, far-yev inu Iudov so Cristusa s telesnimi oči vidili, ž nim govurili, ieili inu pyli, oli kadar neso z noternimi oči na nega gledali, nega bessedom verovali, obtu taku vunane videne nim ništer nei nucalu, temuč veliku več škodilu. Obtu le-ty ludie norsku inu krivu deio, kir menio, kadar oni tu svetu tellu per tih izpačenih mašah oli Divice Marie robočo oli nee mleku oli Iožefove hlače oli s. Petra glavo oli kako drugo svetino vidio, de oni s takim videnem srečni, sveti postao inu velike odpuske dobe. Aku ti v Cristusa inu nega evangeliu terdnu ne veruieš, koker so Divica Maria inu inu vsi svetniki verovali, taku ti koker malu ty neverni Iudi s takim videnem per Bugi ne per svetnikih ništer ne oppraviš. Ia, ti s teim malikuieš, Boga grozzovitu serdiš, iz Jezuseve martre inu vseh svetnikov špot delaš. Kadar ti meniš inu hočeš s takim videnem per Bugi inu per svetnikih gnado, odpusčane tih grehov inu ta nebessa zaslužiti, katere riči se le s to vero per samim Jezusu zabston dobe inu nase perpravio. 2 Ta iudovski doctor v tim on prov dei, kir vpraša, kai bi imel diati, de bi v nebessa prišal, zakai taku vsaki človik, koku in s čim se pride v nebessa, ima nuč inu dan vprašati, taku dolgu, de to pravo cesto izupraša. On tudi prov inu zastopnu odgovori, kir pravi, de ner te vegše zapuvidi inu službe Božye so: lubi-ti Boga zo vso dušo inu močio inu tiga bližniga koker sam sebe. Ampag v le-tim ie kriv inu nezastopen, kir ie menil, kadar en človik te Božye zapuvidi le zna, vei inu umei izvuna inu se s te-imi vunanimi vudi po nih derži, taku nemu nei več h timu več-nimu lebnu potreba. Le-tu krivu menene inu to nezastopnost tiga doctoria Cristus tukai štraifa inu čez pryča, de tih Božyh zapuvid nigdar nei prov zastopil ne deržal. Obtu Cristus prav k nemu: »Le-tu sturi, taku bodeš živ.« Inu ga z ano pergliho vuči, du ie vsakiga človeka bližni. Cristus z le-tu bessedo, kir pravi: »Le-tu sturi, taku bodeš živ,« ie hotel tulikain h timu doc-toriu reči: Aku hočeš ty s tuio brumo inu s tuiem deržanem tih Božyh zapuvid prez vere v mene priti v nebessa, taku ti tei dvei zapuvidi, v katerih so te druge vse zaklenene, derži popolnoma. Zakai, koker tudi s. Paul pravi, Ro. 2,494 nekar ty, kir po-slušaio oli umeio te zapuvidi, temuč ty, kir z dianem te iste cilu dopernesso, bodo pred Bugom za pravične deržani. De pag leta doctor nei le-tih zapuvidi deržal, tu se vei iz tiga, kir nei vei-dil ne prov tih zapuvid zastopil, du ie nega bližni. Inu on ie tudi lohki tih eden faryev bil, kir ie mumu tiga rezbyeniga inu T rane- Vsaki človik ima veden vprašati po pravim potu v nebessa. Te nervegše Božye službe so lubiti Boga inu suiga bližniga. Oli mi nekar skuzi tu deržane tih Bo-žyh zapuvid, te-muč za volo vere v Jezusa, zab-ston, iz milosti pridemo v ne-bessa. 494| Rim 2, 13. 495| 1 Jn 3, 18; 1 Jn 4, 7-11. Bližni se nema le z lepimi, praznimi bessedami, temuč z dia-nem inu s to risnico lubiti. 1. Ioh. 3, 4.495 496| Lk 17, 11-19. raneniga šal. Per tim ie tudi iz S. pisma inu iz vsagdanih exemplov vsem veideče, de oben človik v tim životu vseh Božyh zapuvid iz celiga serca, zo vso missalio inu zo vsem dianem ne premore deržati. Obtu, kadar s teim deržanem tih Božyh zapuvid oben v nebessa ne pride, taku ie nom potreba ene druge ceste v nebessa, ta ista ie ta prava vera v Jezusa Cristusa. Od le-ti-ga štuka inu navuka, za čes volo so te Božye zapuvidi dane, smo mi v tim catehizmi inu v ti predguvori v dostih meistih govurili. Berite v ti predigouvori ta 54. capitul. 3 Ta poloveric oli Samaritan ie prov to zapuvid od bližniga zastopil inu se ie po ni tudi z dianem deržal; de vsaki človik, bodi dobri oli hudi kersčenik, Turk, Iud oli ayd, periatel oli so-uvražnik, kir kuli naše pomuči potrubuie, ie naš bližni. Tiga imamo nekar le z bessedami, temuč zo vsem teim, s čim nerveč premoremo, lubiti, streči inu sturiti dobru, koker ie le-ta današni Samarita[n]C sturil, kir ie nega souvražniku zo vsem, kar ie premogel inu imel per sebi, s teim oliem, z vinom, s konem, z denarmi inu z dobro strego služil inu dobru sturil. Kai več le-ta lepa pergliha pomeni inu vuči, tu vi naidete v tim 36. capituli v ti predguvori. Na to XIIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangeli od tih des set gobovcev, ozdravlenih od Cris-tusa, iz katerih ie le eden hvaležen bil in obstal per veri do konca; ta se začne: »Pergudilu se ie v tim istim času, kadar ie Jezus šal v Ieruzalem etc.« Luc., 17. cap., C, p. 224.496 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Današni evangeli nas 7 štu- 1 Ta današni caihen sedem riči vuči inu pryčuie. 1. Da Cri-stusev vuk, bessede inu eva[n]geliu[m]C so Božye inu risnične. 2. Le-ty gobovci pomenio, de vsi ludie so na duši gobovi, bovi, tu ie, so vsi grešniki, tih obena arcnya ne more ozdraviti, samuč ta dini Syn Božy. 3. Nas vuči, de tudi mi s tako vero per Cristusu tiga zdravie naših duš imamo iskati, terdnu verovati, de p|er|C nim samim dobimo odpusčane vseh grehov. Zakai, koker ie on bil zdaici pernaredin tim gobovcem pomagati, taku ie še zdai vusakimu vernimu, kir pokuro dei inu se popravi, pernaredin vse nega grehe odpustiti. S. Ianž, 1. Ioh. 1, pravi: »Ta kry Jezusa Cristusa, Synu Božyga, nas očisti inu oppere od vsakiga greha.«497 4. Se vučimo, de v ti veri imamo biti Bogu inu nega zapuvidom pokorni, koker so le-ty gobovci bili vsi pervič pokorni v tim, kir so po Cristusevim ukazanu, preden so zdravi bili, šli h tim faryem. 5. De v ti veri imamo obstati do konca inu ne pustiti se obeni izkušnavi ne pregovorienu od te risnič-ne bessede inu oblube Božye odvleči. Dosti ludi začno prov verovati inu deržati se po Božy voli. Potle čez en čas postano lini, nemarni, spet stopio v te stare čevle oli se puste pregovoriti oli kadar se kakih nadlug boye, taku stopio inu padeio spet na krivo vero. Taku se ie tim devetim gobovcem godilu, kir so se tim faryem pustili pregovoriti, de oni neso od te moči inu bes-sede Cristuseve ozdravleni, temuč od te sreče inu za volo, kir so h tim faryem šli inu so hoteli offrovati. Obtu oni neso Cristusa zahvalili. 6. Mi imamo tudi tim hudim nehvaležnim sturiti do-bru, koker ie tukai Cristus tim devetim nehvaležnim gobovcem dobruto izkazal. »Inu ta Oča nebeski pusti sonce syati inu deži-ti čez te hude inu čez dobre.« Math. 7.498 Mi imamo se vselei inu povsod pruti Gospudi Bogu izkazati hvaležni za volo tih do-brut, kir smo pryeli od nega na duši, na telessu inu na blagu, od nega milosti vsem ludem praviti, nega čestiti inu hvaliti. 2 Ty vučeniki inu pridigary, kateri hote s teim, kir Cristus tukai h tim gobovce[m]C pravi: »Puidite, se izkažite tim faryem,«499 spryčati, de ta izpuvid, kir se timu faryu sturi, ie od CrisT 2 tusa kov vuči inu opomina. 497| 1 Jn 1, 7. 498| Mt 5, 45. Bogu se moramo veden izpo-vedo- 499| Lk 17, 14. 500| Ps 19, 13. 501| Lk 17, 14. 502| 3 Mz 13, 2-56; 3 Mz 14, 2-3. 503| Mt 8, 4. 504| Mt 6, 12. 505| Lk 18, 13 Ps 32, 5 Ps 51, 3 Lk 12; 1 Tim 3. 506| Mt 5, 23-24. 507| Jak 5, 16. vati, dati se dolžni, de smo bo-zi grešniki. Per vučenih pridiga-ryh sveita iskati, koku imamo v Božyo milost, tih grehov doli priti. Farska iz-puvid grehov ne odpusča, temuč ima kazati inu praviti, kei, ko-ku tu odpusčabe dobimo. tusa postavlena, le-ta današni evangeli prov ne zastopio inu krivu izlagaio. Zakai Cristus tukai ne vely tim gobovcem nih grehe vse inu po redu tim faryem šteiti inu praviti; tu ie nemogoče: ty ludie vseh grehov ne zastopio inu ne veido. Psal. 19.500 Temu č on pravi: »Izkažite se tim faryem, ste li čisti inu prov zdravi od gob oli nekar,«501 zakai tim faryem ie bilu naloženu te gobovce ogledovati inu ločiti od ludi. Levit. 13, 14.502 Inu drugdi ie Cristus dial k animu gobovcu, Matth. 8: »Offrai ta offer, kateri ie Moizes zapovedal k ani pryči čez nee.«503 Cristus ie ner-poprei za tiga volo te gobovce h tim faryem poslal, de ie s teim nih vero inu pokorsčino taku hotel izkusiti. Potle ie en navuk dal, de se imaio te prave službe Božye inu ty pravi služabniki te cerqve gori deržati. H tretimu: de ty caihni, ta muč inu oblast Cristuseva se imaio skuzi te farye poterditi inu rezglassiti, de Cristusevu diane inu pridige so prov inu risnične. Inu ty go-bovci so na tim potu, preden so h tim faryem prišli, zdravi postali. Obtu ta farska inu vušesna izpuvid nei od Buga, temuč od ludi postavlena za volo, de ty preprosti ludie suseb inu vsak posebi bodo podvučeni, te slabe, žalostne visti v ti veri pote-riene inu potroštane inu ty veliki, sromotni grešniki štraifani, inu prez le-te izpuvidi, kir se tim faryem dei, more en človik, de le pravo vero ima, biti izveličan. Ampag Bogu se mora ve-den vsaki izpovedati, kir hoče v nebu priti. To isto izpuvid iz Cristus v ta Očanaš postavil, kir pravimo: »Odpusti nom naše dolge.«504 Taku so se vsi očaki, preroki, jogri inu vsi svetniki, ta colnar, Luc. 18; David, Psal. 32, 51; žahar, Luc. 12; s. Paul, 1. Thi. 3,505 dotle so v tim životu bili, veden izpovedali. Potle, kadar smo kai kriviga našimu bližnimu sturili, tu istu imamo pred nim spoznati inu doli prossiti, koker Cristus, Matth. 5,506 vuči. Inu s. Iacob, 5. cap., pravi: »Spoznaite vmei sebo eden drugi-mu te suie grehe inu molite eden za drugiga, de bote zdravi.«507 Na Na to XV. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evan- gelium, de ty kersč eniki nemaio skerbeti, kai bodo ieili inu s č im se bodo oblekli, koker ty neverni skerbe; ta se začne: »Nisče ne premore dveima gospudoma uslužiti etc.« Math., 6. cap., D, p. 15.508 5 08| Mt 6, 24-34. Cristus v tim današnim evangeliu to suio cerkov z dostimi Ty kersčeniki nemaio koker ty neverniki za te- lepimi, zastopnimi argumenti, exempli inu perglihami vuči, ve-ly inu opomina v Buga prov verovati, de ty kersčeniki nema- lesne riči pre io malikovati, za veliku blagu, ne za špyžo, ne za gvant sker- vmeuččsgkleerdbaettii,, dtee-beti. Zakai Gospud Bug tih ludi, kateri nerpoprei, pravi tukai hmuprčagvlievdeartii,pdrei- do, v ti ostano, molio inu nih deilu po Božym zadosti. Cristus, tu Božye kralevstvu inu to nega pravico isčeio, ne ho če pozabiti ne zapustiti, temuč zo vso ričio omisliti, tu ie: kadar oni ta s. evangeli poslušaio, po nim nih vero, stan derže inu pe- ukazanu doper laio, služio Bogu inu suimu bližnimu, molio, kličeio na Buga, ne^ko nakCT-°ni so volni v nadlugah, takim ludem Bug bode dal tu večnu nebe- no skerbio Boga sku vesselie inu na tim sveitu tudi nih telesno potrebo. De kadar ^^ na,lhio en kersčanski deželski gospud oli oblastnik, bodi on en ces- ništer ne opra- sar oli kral oli viuda oli knezz oli capitan oli žlahtnik oli rih- vio; Inu °ni sice imaio druzih tar oli flegar oli valput, to pravdo inu pravico suiemi pokorniki nadlug vsag dan derži, vsem pravice vošči, te brumne myri, te hude štraifa, nikomer syle ne krivice ne dei inu drugim ne pusti diati, od nikogar več, temuč, kar ie od stariga postavlenu, ne vzame. Inu kadar en pridigar oli farmošter veden tu S. pismu bere, moli, prov ta s. evangeli pridiguie, zastopnu inu risničnu izlaga inu te s. zacramente prov daie inu dili. En purgar oli kupec oli kramar s pravico okuli hodi, prov vaguie, kupuie, mery inu proda-ie. En antverhar oli delovec sui antverh inu nega dellu zveistu dela. En kmetič per pravim času suie nyve inu polle gnoy, orye, copa, seye, žane, kossi, gradi inu sui živini streže. Ena gospo-dina dobru, zveistu inu brumsku gospodini, moža za lubu ima, otroko[m]C lipu streže, poslo[m]C da, kar nim sliši. En syn, sčy, hlapec oli dekla, kadar so suim očeto[m],C matero[m],C gospo-dariem inu gospodinom zveisti, volni inu pokorni. Takim ludem, kir taku delaio, nih stan derže inu v ti pravi veri stoye inu molio, ie Bug oblubil s to špyžo inu z gvanto[m]C do praviga časa omis- T 3 liti 509| Ps 104, 27-28. 510| Ps 34, 10-11. 511| Ps 37, 19. 512| Ps 91, 11. 513| Lk 12, 22-28. 514| Mt 4, 10; Lk 4, 8. liti inu nee pred vso nesrečo varovati, braniti inu ohraniti. Od take Božye oblube, de te verne hoče zo vso telesno potrebo obilnu oskerbeti, tu S. pismu v dostih meistih govori. Ta 104. psalm pravi: »Vse riči na te čakaio, de ti nim daš nih špyžo per pravim redu; kadar ti nim daš, taku se zbyraio, kadar ti tuio roko odpreš, taku so vso dobruto napolneni.«509 Inu v tim 34. psal-mi: »Buite se vi, vsi svetniki tiga Gospudi, zakai ty, kir se ga bo-ye, nemaio obeniga pomankane; ty bogati potrubuio inu lakoto terpe, ampag ty, kir po tim Gospudi vprašaio, bodo vse dobru imeili.«510 V tim 37. psalmi: »Ty verni tedai, kadar bode lakota, bodo napitani.«511 Inu v tim 91. pravi: »Ta Gospud ie tim angelom zapovedal, de te verne moraio varovati po vseh nih po-tih.«512 Inu tih troštlivih exemplov ie veliku v tim S. pismu inu še zdai tih dosti vidimo, de Gospud Bug to cerkov, te suie verne čudnu živi, oblačuie, gori derži inu brani, de ne pogino. Bug ie čudnu to staro cerkov, te Izraelite v tim Egipti inu v pusča-vi živil inu ohranil. Glih taku Moizesa, Eliasa, to sereptansko vduvo. Gospud Bug ie taku dober, milostiv inu mogoč, de tudi, koker tukai sam Cristus inu tu S. pismu drugdi čestu pryču-ie, vse žlaht ptyce, vranuve inu vrabce inu vso žlaht zvirino živi, špyža, gori derži inu oskerbi, te pole, travnike, nyve, drivesa, vsako rožo na puli lipu oblači,513 veliku več on bode tiga človeka, kateriga ie po suim pildu stvaril, de ima vekoma živ inu per nim biti inu ie nemu dal to dušo inu tu tellu, omislil inu oskerbil s to špyžo inu s teim oblačillom. Obtu, vi mui lubi kersčeniki, verui-mo, vupamo inu služimo prov Bogu inu nekar timu mamonu, ne zbyramo z golifio tiga kriviga blaga; Bug tiga ne hoče od su-ih vernih terpeti. Zakai ta mammon, tu lakomnu blagu ie Go-spudi Bogu zo vsem zubper. Bug vely, de ta človik ima nega sa-miga čez vse riči lubiti, nega se deržati inu nemu služiti s celim sercem, zo vsem životom inu na nega samiga vupati.514 Ta mammon pag pravi: »Boš li ti Bogu služil, nega zapuvidi deržal, ta-ku ne boš ništer imel, od buštva inu lakote konec vzameš.« Bug prepoveda prepoveda golufati, krasti inu rezbyati. Mammon vely zo vsemi hudimi kunšti, zo vso krivino, nezveisčino, s falš persego oku-li hoditi. Mammon pag ta vpye: »Aku komu kai daš, taku boš sam petlal etc.« Pred tako nevero inu mammonsko inu maliko-vo službo nas obari Jezus Cristus/./Amen. Na to XVI. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evan- geli, koku ie Jezus ene vduve diniga synu od smerti obudil. V tim ie izkazal očitu to suio Božio 5i5uč inu lubezan, kir on ima pruti vduvom, revnim, bozim inu žalostnim ludeni; ta se začne: »Jezus gre v enu meistu, k q.!^ rimu se pravi Naim etc.« Luc., 7. cap., B, p. 182. Ta današni veliki, troštlivi caihen očitu inu zadosti pryčuie, Ty evangeli ski caihni da-io na znane to serce, kir ima pruti vsem lu-dem. de le-ta Jezus ie ta pravi, od Buga oblubleni Cristus, pravi bug, pravi človik. De ie on en gospud inu vsigamogoči oblastnik čez Cristusevo Bo-hudiče, čez ta greh, čez to smert, čez pekal, čez vse nesreče inu žyo muč: „oblast čez vse riči inu nadluge, katerim so vsi ludie za volo tiga greha podverženi. Inu to nega volo inu de on to Hudičevo oblast inu nega della rezvaluie. Inu de on ima enu cilu dobrutlivu, milostivu serce pruti vsem revnim, žalostnim ludem. Inu de Jezus hoče od vseh ludi za taciga, de on hoče inu more vsem ludem iz vseh žlaht nadlug inu od te večne smerti pomagati, biti spoznan, verovan, deržan inu povsod pri-digovan. 2 Z le-teim caihnom Cristus tudi pryčuie inu poterduie tu Tu gorivsta- naše gorivstanene od te smerti, de koker le-ta današni hlap- čič inu šulmoistra sčy, Math. 9, inu ta Lazarus, Ioh. ii,5!7 so sku- nikov vseh žlaht zi to bessedo inu muč Cristusevo od smerti obudeni, glih taku nadlugah inu v velikih žalostih bomo mi tudi od nega obudeni od smerti na sodni dan, koker ner ta bulši trošt sam Cristus pravi, Ioh. 5: »Pride ta čas inu ie zdai, de ty mer- inu n«r tu vegše tvi bodo to štymo tiga Božyga Synu slišali inu kir bodo sli- vesselie. šali, ty isti bodo živeli.«5!8 Inu s. Paul, i. Cor. i5, pravi: »Koker skuzi Adama vsi umerio, taku skuzi Cristusa bodo vsi živi stu-rieni.«519 Inu 1. Thes. 4: »Ta Gospud sam pride doli k no[m]C /T 4/ iz nebes i 515| Ludem. 516| Lk 7, 11-15. 517| Mt 9, 18-25; Jn 11, 1-44. 518| Jn 5, 25. 519| 1 Kor 15, 22. 520| 1 Tes 4, 16-17. 521| Mertviga. 522| Nucniši. 523| Sir 38, 22. 524| Prd 7, 2. ®ertvici za volo, kir nih te-lessa spet gori vstano, se ima-io po/š/tenuE h pogrebu nesti inu per tim imamo zmisliti, de mi vsi smo sle-dno uro te smer-ti gvišni. iz nebes z anem velikim šraiem, s to štymo tiga velikiga angela, s to trobento Božyo inu ty mertvi v Cristusu bodo nerper-vič gori vstali, potle mi, kir smo živi inu ostali, bomo ž nimi red gori v tih oblakih pruti nemu makneni inu bomo taku vselei per tim Gospudi.«520 S teim gorivstanenem od te smerti se mi v vseh naših nadlugah, nerveč, kadar na smerti ležimo, imamo trošta-ti. Inu kadar nom ty naši periatili oli otroci umerio, taku nema-mo koker ty neverniki, kir prave vere ne vupane od tiga drugi-ga lebna nemaio, deio inu žaluio, temuč s teim gorivstanenem inu s teim drugim, bulšim, večnim lebnom to našo natursko žalost tolažiti, mečiti, arcnovati inu goniti od nas. 3 Mi imamo tudi na tih nainiskih purgaryh, kir ie n/i/hE dosti s teim mertvim hlapčičem h pogrebu šlu, en navuk, de te naše umerlce imamo lipu inu poštenu pocopati inu nekar tiakai vreči koker eno merho. Inu s teim mi izkažemo pruti timu mer-tvimu inu pruti tiga merrviga521 periatilom to pravo kersčan-sko lubezan. Potle per tim pogrebu bomo opominani, de smo mi tudi tei smerti podverženi, de imamo biti bogaboieči inu na sledno uro čakati na Cristusov prihod. »Sledni mertvic,« pravi Syrah, Eccle. 38, »kadar ga pred nami nesso, govori k nom taku: Spomisli, človik, na to muio pravdo, glih taku tuia bode — meni včerai, danas tebi.«522 Inu Salomon pravi, Eccle. 7: »Bulše inu mucniši523 ie puiti v eno hyšo, kir se žaluie inu klaguie, koker v eno hyšo, kir se dobru iei inu pye, zakai v ti žalostni hyši se opomina zmisliti na ta konec vseh ludi inu ta živi človik zmi-sli, kai ima za teim lebnom priti.«524 H tretimu: per tim pogrebu zmislimo tudi na tu gorivstanene inu na ta sodni dan; taku rezmišlovane nas pergane h ti pravi pokuri, h pravi veri, de radi služimo Bogu inu de se brumsku inu poštenu deržimo. Na Na to XV. 525 nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangeli, koku ie Jezus bil ob enim prazniki eniga vodenični-ga človeka ozdravil; ta se začne: »Jezus gre ob eni soboti v eno hyšo eniga farizeia ieisti ta kruh etc.« Luc., 14. cap., A, p. 214.526 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 De Cristus iei ta kruh (kruh po iudovskim ieziku se pravi vsa žlaht špendia inu pytie) s teimi farizei, ž nega souvražniki, ž nimi se gostuie, govori inu dišputira, nee vuči inu štraifa za volo nih krive vere inu nezastopnosti te Tretye zapuvidi. Tukai se mi od Cristusa vučimo, de mi kersčeniki, suseb mi pridiga-ry pred velikimi, oblastnimi, modrimi inu vučenimi souvražniki tiga s. evangelia, kadar z nami hote za vere volo se dišputirati, nemamo bežati, ne skrivati oli goniti od sebe, temuč ž nimi inu zo vsemi ludmi, s periatelmi inu souvražniki, govoriti, dišputi-rati, nee vučiti inu svariti z lepimi bessedami inu odpelovati od te falš vere, od kriviga zastopa tiga S. pisma inu od vsiga hudi-ga; s. Paul tudi taku nega mlaišimu, 2. Thi. 4, piše inu vely, kir pravi: »Iest tebe zaklinam pred Bugom inu pred gospudom Jezusom Cristusom, kir v nega izkazanu inu kralevstvu ima priti soditi te žive inu te mertve: Pridigui to bessedo, imei dober flis, tar si bodi per pravim času oli ne bodi, svari, preti, opominai zo vso dobro terpežlivo volo inu z vukom, zakai pride ta čas, de ne bodo hoteli imeiti ne terpeti tiga zdraviga vuka, temuc527 koker le-ty, katerim ta vušesa serbe, bodo sebi te vučenike po nih lu-štih gori stavili inu bodo nih vušesa proč vlekli od te risnice inu se bodo obračovali h tim ležnivim marinem.«528 2 Ta vodenični človik pomeni vse velike grešnike. Koker ty vodenični, aku več inu čestče pyo, teim so T 3529 oni 525| XVII. Kersčeniki mogo tudi časi s teimi hudimi, nevernimi ieisti inu prebivati, oli nee imaio z lubezno, z dobrimi besse-dami vučiti inu svariti za vo-lo nih krive vere inu nepošteniga lebna. Č6nu žalkovu serce bode v na-dlugah le 526| Lk 14, 1-6. 527| Temuč. 528| 2 Tim 4, 1-4. 529| T 5. 531|1 Pt 5, 5. čedale težeše inu en grešnik en greh h timu drugimu per-mečuie.« Eccle. 530| Sir 3, 26-27. 3. Ty prazniki se nemaio s possedane[m]C oli z nedello[m],C temuč s pravimi Božymi službami inu z obiskanem tih bozih, revnih, žalostnih ludi do-pernesti. oni bule žeini; glih taku ty neverni grešniki: aku več grešio, te-im več lušta imaio h tim grehom. En curbar, en prešuštnik tiga curbane, en tat tiga kradene, en lakomnik tih denariev, en la-žnig tiga lagane, en šentovavec tiga še[n]tovane,C en pyanec tiga pytia etc. neso nigdar syti, dotle nih Cristus ne ozdravi. Tu ie: dotle nih skuzi to pridigo ne perpravi h pravi pokuri inu h ti veri. Zakai Cristus le tim ludem, kir deio pokuro inu v nega veruio, daie suiga S. Duha, ta isti nih serce inu volo premini na do-bru, nee naklane h ti brumi inu na vse poštene, de začneio Boga inu nega bessedo lubiti inu biti tei isti pokorni, te grehe souvra-žiti inu timu Zludiu, timu messu inu timu svitu stati zubper. 3 Cristus s teim caihnom inu kir tukai pridiguie tim farize-iom ob tim prazniku, nas vuči to Tretyo zapuvid od praznikov prov zastopiti, de imamo te praznike svečovati inu nekar praznovati. Ob tih praznikih nemamo le samuč na puli oli doma ništer delati, temuč Bug hoče, de imamo vkupe v cerkov priti. Pridigati, pridig s flissom poslušati, moliti, obhaiati inu timu potrebnimu človeku, našimu bližnimu to lubezan izkazati, dati inu sturiti dobru. Le-tu obuie ie Cristus ob tim prazniku delal, ie pridigal inu vučil te zapuvidi prov zastopiti inu deržati, de oben mumu drugiga se nema prevzeti, ne biti offertan, te-muč pohleven, zakai Bug inu ludie so tim offertnim zubper, 1. Pet. 5.531 Inu de nemamo le samuč te bogate, sosede inu strice, temuč tudi te boge gostiti. Inu per tim ie tiga bolniga ozdravil, nemu sturil dobru na duši inu na telessu. Te stare ker-sčanske inu ces-sarieve postave vele sledno nedelo vsem pur-gariem 4 Koker mi kersčeniki nesmo več tei Trety zapuvidi, de bi morali to soboto praznovati, podverženi. Cristus ie nas od tih ceremoniskih, vunanih službi, postav inu zapuvid, koker od tih praznikov, od tih prepovedanih špyž, od of-frov, od tiga obrezovane, rešil, fray inu proste sturil. Koker od tiga s. Paul, 2. Col., govori, kir pravi: »Nisče nema vas vas več soditi (tu ie: za grešnike deržati oli ferdamnati) za volo ydi oli pytia oli praznikov oli mladih inu drugih sobot inu novih mescev, katere postave so bile ena senca tih prihodnih riči, ampag tu tellu ie v Cristusu.«532 Obtu mi kersčeniki zdai po tei Trety zapuvidi te sobote ne drugih iudovskih praznikov ne praznuiemo, ne offruiemo inu se ne obrezuiemo. Mi imamo vsag čas, taku dobru ob nedeli, ob božyču, ob veliki noči prez greha delati koker ob enim delovniki. Oli vsai, kadar so te ne-dele inu ty drugi božyčni, velikinočni, vinkunštni inu od tih jogrov prazniki za volo, de ty kersčeniki, stari inu mladi ludi vsak teden enkrat oli dvacrat vkupe v to cerkov prido to bessedo Bo-žyo poslušati, vučiti se prov verovati inu služiti Bogu, moliti, obhaiati inu daiati bugaime inu de se ty posli, delovci inu ta živina počyo, od te kersčanske cerqve inu gmaine gori postavleni inu od tih starih, brumnih cessariev poterieni inu zapovedani praznovati. Obtu taki dobri, nucni, potrebni inu pošteni ordningi inu postavi ie vsaki dobri inu zastopni kersčenik dolžan biti pokoren inu kateri so taki naredbi zubper, od tih praznikov v cerkov ne gredo, ne pridiguio, pridig zveistu ne poslu-šaio inu slušaio, prov inu z vero ne molio, čestu se ne obhaieio, doma syde oli španciraio po puli, po gozdeh ta čas, kadar imaio v cerqvi biti, hodio pred cerkovio, na britofi klafaio,533 ludi opravleio, pyančuio, iegraio inu druge ludi mude inu odpelava-io, de v cerkov ne gredo, ty isti sylnu grešio inu bodo štraifani na blagei, na živini, na žytnih poleh, na vinogradih, na duši, na telessu inu na nih otrucih. Take štraifinge Bug v dostih meistih v tim S. pismu tim, kir te praznike prelomuio inu prov ne svečuio, pryti poslati inu naložiti. Berite te Num. 15, Iere. 17.534 Na to XVIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie /T 6/ ta inu antverhari-em terdnu praznovati inu de se nema prav-dati, ampag tim kmetičem inu delovcem pole-itu, kadar žytu, synu oli vinu od hudiga vremena ima konec vzeti, dopuste spraviti. 532| Kol 2, 16-17. 533| Klafane/klaf-fane: gobezdan-je, govoričenje; izposojeno iz srvn. klaffen (klepetati, čvekati, govoriti veliko in glasno), in sicer v 12. stoletju (H. Jazbec, n. d., 49). 534| 4 Mz 15, 32-36; Jer 17, 21. 535| Mt 22, 34-40. 536| Capitule. 537| Mt 9; 12; 15; 23. 538| Sadašni. Judovski docto-ry inu ty sada-šni menihi tih Božyh zapuvid, s čemu inu za-kai so nom dane inu kai ie nom Cristus ž nega martro dobriga opravil, ne za-stopio inu prov ne izlagaio. ta evangelium, koku ie en doctor izkušoval inu s kunštio Cristusa vprašal, katera zapuvid ie nervegši, inu koku ie Cristus tudi te farizeie vprašal, čiga syn ie Cristus; ta se začne: »Kadar ty farizei zaslišio, de ie Jezus tim sadu-ceiem ta vusta zaperl etc.« Math., 22. cap., D, p. 67.® Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i Ty pusledni iudovski vučeniki, fary inu farizei, kir so v tim času bili, kadar so Jezus inu ty jogri pridigali, neso tih Božyh postav inu zapuvid inu tih Božyh oblub inu tih prerokov prerokovane inu ta s. pisma od Cristusa prov zastopili ne izlagali. Ty eni so menili inu vučili, kada oni le iz vuna, s teimi vunani-mi vudi se derže po tih Božyh zapuvidah, de ne krado, ne cur-baio, ne rezbyaio, taku oni dopado Bogu inu zasluže ta nebes-sa inu vse dobru na tim sveitu. Ty eni pag so menili inu vučili, koker le-ta današni doctar tudi, de tu offrovane, praznovane, te dessetine, ty posti inu tih rok inu possode umivane (berite te 9., i2., 15. inu 23. caputile536 per s. Matevžu)537 so ner te vegše Bo-žye službe. Inu tih Božyh oblub inu tiga pisma tih prerokov od Cristusa tudi neso prov rezoumeli ne izlagali, zakai oni so menili, koker še šadasni538 vsi Iudi pravio: Cristus bode l/e/E en človik, z aniga Daviga syn inu nekar bug, oli pravi naturski Bo-žy Syn inu on bode en deželski kral, kir bode Iudom inu nega pokornikom le tu posvitnu blagu inu veliku gospostvu daial inu dilil, inu nekar en offer za naše grehe, en odrešenik inu iz-veličar naših duš; neso zastopili ne verovali, de bi Cristus imel umreti inu naš bessednik pred Bugom postati. Glih taku se sa-dašnimi našimi menihi inu z naketerimi pridigary gody; ty vu-če, de nekar samuč za volo te vere v Jezusa, temuč za volo naših dobrih dell pridemo v nebesa, inu oni več derže inu vuče od od offrov, od dessetin, od tih izpačenih maš, od praznikov, od cerkovnih hodov, od postov, od cerkov zidane inu od službe tih svetnikov koker od te prave vere v Jezusa, od lubezni Božye inu od lubezni suiga bližniga. Taku krivu menene, tako falš vero inu tako nezastopnost tih iudovskih inu tih naših sadašnih vu-čenikov inu menihov Jezus Cristus tukai v današanim evange-liu štraifa inu vuči, de ner ta vegši služba Božya ie lubiti Boga inu suiga bližniga. Inu de Cristus nei le samuč en človik inu sa-miga Davida syn, temuč de ie poprei, preden ie človik ratal, v ti večnusti od Buga royen, de ie pravi bug inu pravi človik, z Bu-gom Očetom inu S. Duhum ene svetusti, modrusti, česti, moči inu oblasti. 2 Za čes volo pag so nom te zapuvidi dane, de tih istih v tim životu popolnoma deržati ne premoremo, oli vsai smo dolžni za dostih potrebnih riči volo zo vso našo močio se po nih deržati, služiti Bogu inu našimu bližnimu, naš stan inu leben pelati, od tiga smo mi v ti predguvori v dostih meistih inu na to 13. nedelo po S. Troyci zadosti vučili. Na to XIX. nedelo po S. Troyci ie ta evan-geli, koku ie Jezus eniga č loveka, od Božyga šlaka udar-ieniga, ozdravil; s teim ie to suio Božyo muč inu to dobro volo, kir on ima pruti vsem revnim, kir z vero k nemu be-žo inu klič eio na nega, izkazal; ta se zač ne »Jezus gre v en čoln inu se prepela inu pride v tu suie meistu etc.« Math., 9. cap., A, p. 22. Nekar skuzi te zapuvidi, temuč skuzi to vero v Jezusa pridemo v nebessa. 539| Mt 9, 1-7. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Marco, 2., inu s. Lukež, 5. cap., sta le-ta današni evan-geli z obilnešimi bessedami zapissala. De v tim meistu Ca- V pernaum, Otročiči inu preprosti, 540| Mt 11, 23. 541| Vučenih. 542| 5 Mz 22, 8. 543| Trud; izposojeno iz srvn. mueje f. (trud, težava, potreba, sila, zaskrbljenost), in sicer v 10. oziroma 11. stoletju (H. Jazbec, n. d., 59). neverni ludi so koker ty, od Bo-žyga šlaka uda-rieni: nema-io prave pameti; ne zastopio, kai ie Bug, kai nega vola, ne, kai ie ta greh; ne ve-ido, za ces vo-lo take bolezni prido. Obtu take imamo Cristusu naprei staviti, za nee prossiti, nim pridigati ta evangeliu [m].C pernaum, v katerim ie Jezus nerveč prebival inu caihnov stu-ril, Math. ii,540 se ie bilu od vseh stran, iz Ieruzalema, iz drugih meist inu dežel tih gmain inu vuckenih541 veliku ludi na Jezuse-ve erperge vkupe zbralu, de neso mogli vsi noter v hyšo. Inu v tim pernesso oni štyri verni možie eniga sklučeniga, od Božyga šlaka udarieniga človeka, inu kadar pred ludmi nega neso mogli skuzi te dauri Cristusu naprei postaviti, so šli gori na streho (v Iudovski deželi so te strehe ravne koker per nas ta tla oli ty podi, de so po nih more hoditi, Deut. 22.)542 inu so to streho rezderli inu so tiga bolnika na štrikih doli pred Cristusa pustili. Le-tih 4. mož vera, lubezan, muia543 inu prošna inu kai so s teim per Cristusu dobili, ie nom k animu navuku inu opominanu na-prei postavlenu, de mi kersčeniki, kir smo Cristusa ž nega Bo-žyo močio, oblastio inu dobruto spoznali, de more inu rad hoče vsem bozim, revnim ludem inu grešnikom, kir milosti, pomu-či inu odpusčane tih grehov potrubuio, /pomagati,/ imamo tudi h Cristusu nossiti inu voditi, te otročiče nesti h timu kerstu, te velike vučiti, de Cristusa tudi prov spoznaio, de nemu inu nega evangeliu terdnu veruio inu de prossimo za nee, de Cristus nee suiem S. Duhum resveti, de ta evangeli prov zastopio inu po nim nih vero inu leben derže inu pelaio do konca. Sledni kersCenik skerbi sam za se, de prov veru-ie, moli inu služi Bogu, dotle ie v tim životu, inu se na drugih lu-di brumo, maše inu 2 S teim, s takimi ričmi inu tulikain premore en kersčenik inu svetnik enimu drugimu človeku z Božyo gnado priti h pomo-čian, tu ie, de on ž nega prošno inu z vukom perpravi h ti pravi veri inu h timu pravimu spoznanu tiga praviga Boga Očeta, Sy-nu inu S. Duha, kai ie Cristus nom na tim sveitu dobriga opravil. Ampag de bi en kersčenik oli svetnik ž nega brumo, svetustio, molytvo inu z Božyo službo eniga drugiga človeka, boziga oli bogatiga, mahiniga oli velikiga grešnika, premogel perpraviti v nebessa, koker ty menihi inu nevučeni, lakomni fary pravio, de kater/i/ kateri nim štiffta od suiga blaga, masla, syra, žyta, vina, od do- prošne ne za-brih rib inu debelih bohov da inu ž nimi podili, ta isti ie nih našai' brat, ie diležin nih svetih (izpačenih) maš, iuternic, večernic, vi-giliev, postov, vseh dobrih dell inu nih Božy/h/ službi inu de s takimi meniškimi inu faryevimi dobrimi delli inu Božymi službami prido v nebessa. Taku govoriene, meinene inu naprei da-iane ie zgul golufya, lotrya544 inu nesramne velike laže. Zakai Abacuc 2 inu S. Paul, Ro. 1, 10, Gal. 3, Heb. 10, 11,545 pravita, de ta pravični bode za volo te suie lastne vere živ, zastopi: vekoma per Bugi. Inu Cristus sam v dostih meistih, nerveč Ioh. 3, 4, 5, 6, 8, 11546 inu Mar. 16: »Kateri v me inu timu evangeliu veruie inu bode kersčen, ta isti bode izveličan.«547 Inu en vsaki, pravi s. Paul, Gal. 6, 2. Cor. 4, Ro. 14,548 bode moral sam suio butoro oli tovor nesti inu vsaki suseb bode moral sam za se od suiga diane, dobriga inu hudiga, dati raitingo Bogu inu pryeti ta sui pravi zaslužen lon. Obtu gledai vsak sam na se, de v tim životu bode imel to pravo vero, de moli inu služi zveistu Bogu. 3 V današnim evangeliu se imaio le-te bessede dobru za- Cristuse merkati, kir tukai pravi Christus h timu bolniku: »Syn, zevu- vu opravilu na ti[m]C sveitu nei, ti, temuč de ima ta Hudičeva del-la rezdiati, tu ie, pai, tebi bodo tui grehi odpusčeni,«549 inu potle h tim pissari- de bi on te ludi em inu farizeiom: »De vi pag bote veidili, de ta Syn tiga človeka hotel s teim po- svitnim blagum ima oblast na zemli te grehe odpustiti«.550 Inu tako suio muč inu bogate sturi oblast poterdi inu spryča s teim caihnom, kir s to samo nega bessedo tiga bolnika ozdravi etc. Iz le-tih Cristusevih bessed se mi zastopnu vučimo, zakai inu za čes volo ie Jezus prišal iz ne- te grehe od ludi bes doli k nom na ta sveit inu tu človestvu na se vzel, pridigal, paftovSeV^lu- caihne delal, terpil inu umerl, kakovu ie tu nega dellu inu opra- ge inu ta smert, vilu na tim sveitu. Ty stari inu eni sadašni Iudi ty menio, Cristus pr°č vzeti', Od- pusčane tih gre- pride na ta sveit za tiga volo, de bode v tim meistu Ieruzalemu hov ie tih vernih V 2 kreloval, nerbulši šac 544| Nečistova-nje, opolzkost; prevzeto iz srvn. loterie f. (lahkotna človeška narava, nekoristnost, slepilo) (H. Jazbec, n. d., 53), in sicer do okoli leta 1200; prim. stčeš. lotrstvie (opolzkost). 545| Hab 2, 4; Rim, 1, 27; 10, 5; Gal 3, 11; Heb 10, 38; 11. 546| Jn 3, 15,16,18,36; 4; 5, 24; 6, 35,40,47; 8. 547| Mr 16, 16. 548| Gal 6, 5; 2 Kor 4; Rim 14, 12. 549| Mt 9, 2. 550| Mt 9, 6. 551| Jn 18, 36. 552| Moizeseve. 553| Mt 5, 18-19; 6. 554| Biti. 555| Mt 1, 21. 556| 1 Tim 1, 15. 557| Mt 9, 36; Jn 10, 11; Jn 10, 15. kraloval, de bode en velik, močan inu bogat gospud čez vse ay-de inu kateri bodo nemu pokorni inu v nega kralevstvi prebivali, timu bode dobru, bodo myr, dosti blaga inu vsiga dobri-ga zadosti na tim sveitu imeili. Cristus pag sam pravi, Ioh. 18: »Muie kralevstvu nei od tiga svita.«551 Ty eni nezastopni vuče-niki pag pravio: Cristus ie prišal na ta sveit nove, bulše, obil-neše, vegše inu sveteiše zapuvidi inu postave, koker so Moise-ve,552 daiati inu gori postaviti. Cristus pag nei drugih zapuvidi ne postav daial ne gori postavil, temuč on ie te iste časi prov izla-gal. Math. 5, 6.553 Inu eni nezastopni pravio: Cristus ie prišal na ta sveit inu ie en svet, čist, brumen inu popolnom leben pelal inu deržal nom k animu exemplu inu navuku, de se mi tudi taku koker on, aku hočmo priti v nebessa, se imamo zo vsem derža-ti. S. Peter in s. Paul inu Cristus sam dobru opominaio, de imamo briti554 brumni, volnu terpeti, nekar mesčovati inu vmei sebo se lubiti, koker ie Cristus brumen bil, volnu terpil, tu mešče-ne suimu Očetu izročil inu koker ie on nas lubil. Oli on vsai za tiga volo nei prišal na ta sveit, temuč de ie hotel biti en offer inu plačillu za naših grehov volo inu tim ludem, koker on tukai sam pravi, te grehe odpusčati. Inu zatu ie on Jezus, tu ie ohra-nenik oli ozdravlenik, imenovan, de »bode te ludi,« pravi ta angel h timu Iožefu, Math. 1, »od tih grehov ohranil inu ozdra-vil«.555 Inu s. Paul pravi, 1. Thim. 1: »Tu ie ena stonovita, risnična besseda, de Cristus Jezus ie prišal na ta sveit te grešnike ohraniti inu izveličati.«556 Inu Cristus sam čestu govori, de ie prišal te boge grešnike klicati h ti pokuri inu te izgublene ovčice iskati inu izveličati.557 Inu v današnim evangeliu z bessedo inu s ca-ihnom tu istu izkaže inu spryča, de ie tu nega dellu inu nega oblast tim grešnikom nih grehe odpusčati. Mnogeterimu pag, kir tu sliši, de Cristus tim kersčenikom druziga blaga ne do-brute na tim sveitu ne daie, samuč nim te grehe odpusče, pride de v missal inu bi raiši vidil inu hotel, de bi Cristus tim suim vernim daial dosti denariev, veliku gospostvu, veliko oblast inu čast na tim sveitu, posvitni myr, dolg inu zdrav život koker tu odpusčane tih grehov. Oli take misli inu žele so norske inu krive. Zakai katerimu človeku neso ty grehi odpusčeni, ta isti ie v nemilosti inu v tim serdi Božy/m/,E ie podveržen tei večni smer-ti, timu Hudiču inu peklu. Kratku: oben človik prez odpusčane tih grehov v nebessa ne pride. Ampag kateri dobi tu odpusčane suih grehov skuzi to vero v Jezusa, ta isti ie pravičin, svet pred Bugom, ie v sveisti vselei tiga večniga lebna, on ie od te večne smerti, od tiga Hudiča inu pekla odkuplen inu odrešen. Inu karkuli en verni naprei terpi na tim sveitu, bodi buštvu, bolezni, ieče oli kakeršne nadluge, taku te iste neso nemu več koker ene štraifinge od Buga za volo nega grehov naložene, temuč so ene Očine lubeznive šibe, kir Bug ž nimi te verne, so li stonoviti v veri, izkuša, nih hudu messu doli tlači inu mory, de več naprei taku globoku koker poprei ne grešio, inu nee pergane h ti po-hlevsčini, h ti pravi molytvi inu h klicanu na Buga; ta smert nim nei več en pot oli cesta v ta pekal, temuč v ta nebessa. Obtu ty verni, zastopni kersčeniki po drugim blagei ne žele inu vegšiga šaca nemaio, samuč tu odpusčane tih grehov. 4 Inu le-te bessede tih ludi, kir tukai pravio inu hvalio Boga, Fary inu pridi- kir ie dal tako oblast tim ludem, zastopi: odpustiti te grehe, se g,ari n_e, odpu- sčeio tih gre- imaio tudi prov zastopiti. Cristus sam, nega Oča inu S. Duh za hov, le oznanuio Cristusevo volo odpusčeio te grehe inu nekar ty ludie, ne šcofi, tov pokuro inu ta v. ,, \ „ P . . odpustig v Jezu- ne papeži, ne fary. Ampag Cristus ie tei pravi cerqvi inu nee slu- sevim imeni. žabnikom dal to oblast inu poročil očitu vsem ludem inu vsaki-mu suseb odpusčovati te grehe, tu ie, de ty pridigary imaio očitu v ti cerqvi inu vsakimu suseb, doma, na potu oli kir bodi, pridigati, praviti inu oznaniti, de Gospud Bug hoče vsem ludem, V 3 malim 558| Mr 16, 15-16; Lk 24, 14; Jn 20, 23. 559| Apd 2, 38; 10, 43; 13, 39; 16. 560| Mt 22, 1-14. Današni evan-geli mala na-prei, koku se ta sveit pruti tei ponuieni milosti Božy derži. Bug skuzi pri-digarie vabi inu kliče te ludi h ti veri v Jezusa inu h timu večni- malim inu velikim grešnikom, kir pravo pokuro deio inu veru-io v Cristusa, nih grehe odpustiti inu te iste, de so nim nih grehi gvišnu odpusčeni, v ti veri poterditi inu zagvišati s teimi s. zacramenti, koker od tiga s. Marco i6., Lukež 24. inu s. Ioannes 20. cap.558 pišeio. Taku sta s. Peter inu s. Paul te grehe tim vernim odpusčala. Acto. 2, 10, 13, 16.559 Na to XX. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangelium od tih povablenih na to ohcat h timu spozna-nu Cristusevimu, koku ty povableni za Cristusa inu za nega evangeli neso rodili, temuč souvražili; ty eni so hynavci bili; ta se začne: »Tu nebesku kralevstvu ie glih enimu kralu etc.« Math., 22. cap., A, p. 65.560 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 V le-tei perglihi Cristus pravi, koku se tei pridigi od nega, tu ie timu evangeliu, vselei godi na tim sveitu, de ta ner man-ši inu zaverženi deil tih ludi nemu prov inu terdnu veruie. Inu on tukai ner poprei štraifa tih Iudov, potle tih aydov nevero, kir neso hoteli tei pervi Božy oblubi od semena, tu ie timu evange-liu, verovati inu diati te prave pokure, inu nim tudi stavi naprei, kakovo štraifingo ty neverniki, špotlivci inu souvražniki tiga s. evangelia bodo na tim sveitu inu na sodni dan pryeli. 2 Ta ohcat, katero ie ta kral, Oča nebeski suimu Synu perpravil, pomeni tu odpusčane tih grehov inu ta večni leben, kateru nebesku blagu ie nom ta Božy Syn ž nega martro dobil inu zaslužil. H taki ohcati, dobruti inu vesseliu ie Bug pervič ta stari sveit, vse žlaht ludi, hude inu dobre, skuzi te perve svete očake pustil vabiti. Oli onu ne- so sčane tih grehov inu ta večni le-ben se dobil s to samo vero v Jezusa, zabston. so hoteli priti, nim56! pridigom od Cristusa inu od pokure vero- mu lebnu, se 561 Nih. vati. Zatu ie Bug ta isti stari sveit grozovitu štraifal inu pogu- š^fj1/1^ ne bil s to povudno. Potle po tei povudni ie Bug veden skuzi Mel- hote prov vero-hizedeha,562 Abraama, Isaca, Iacopa, Moizesa, Davida inu skuzi T^todte "2| DiatL te druge preroke do Cristuseviga prihoda vabil te ludi h taki ne hote verovati, ohcati. Glih taku sam Cristus inu nega jogri so s teimi caihni inu de bi tufdPu1-ž nih lepimi, zastopnimi pridigami vabili vse žlaht ludi, nim po-nuiali skuzi to pridigo tiga evangelia to milost Božyo, odpu-sčane vseh grehov inu ta večni lebe[n]C za Jezusevo volo, de bi taku blagu gori vzeli inu pryeli s to vero zabsto[n].C Oli ta vegši deil ludi za taku nebesku večnu blagu neso rodili, koker še zdai ne rodio inu veliku za nee ne vprašaio, nim so te pozemliske ri-či, tu blagu, gospostvu, posvitna čast, lušti tiga messa inu nih falš Božye /službe/ lubiše koker ta pokura, odpusčane tih grehov in ta večni leben. Inu ty eni Hudičevi ludie so timu evangeliu inu tim pravim pridigariem, kir te ludi na ohcat, h timu ne-beskimu vesseliu vabio, taku souvraž, de iz žnih špot delaio, nee preganeio inu moree. Obtu ie Bug čez take nehvaležne, nepo-korne inu neverne ludi mnogetere štraifinge, voiske, žleze, lakote inu zvirine pošilal. Inu čez te hude Iude ie te Rymlane na-pelal, ty so nih deželo, nih kralevstvu, ta tempel inu tu meistu Ieruzalem cilu rezdiali inu zaterli. 3 Cristus v le-ti perglihi tudi pravi inu vuč i, du, kai Ta prava, ži-inu kakakova ie ta prava cerkov, kakovi ludi v ni prebiva- va Božya cfkov ie nerveč od tyh io. Ta kersčanska cerkov nei ena zydana hyša oli veža oli en aydov, velikih družba oli tovarištvu tih velikih, oblastnih inu bogatih pa- b°- zih, nizkih ludi pežov, cardinalov, šcofov, faryev inu menihov, koker eni ho- sk!zi to pridigo te inu izlagaio, temuč ie ena boga, mahina, preprosta inu za- vkuPe zbrana. V veržena družinica iz vseh žlaht ludi, ner več iz tih, kir za ni se u i plutami inu na cestah leže, skuzi to pridigo tiga s. evangelia vkupe zbrana inu poklicana h ti veri v Jezusa inu s teim životom dosti hynav-cev, nepokornih, očitih grešnikov nadeio. Taki bodo ty mertvi vudi te cerqve imenovani inu vekoma goreli. 563| Sof 3, 12. 564| Ps 74, 21. 565| Lk 12, 32. 566| Jn 4, 46-53. votom ie po vsim sveitu reztrošena inu rezkroplena, ampag s to vero vkupe derži inu se s teim duhum ne loči, veruie timu evan-geliu, se kersčuie, obhaie, moli inu kliče na praviga Boga, na ti-ga Očeta, našiga gospudi Jezusa Cristusa. Od take boge cerqve inu družine govori Bug skuzi Sofonia preroka, cap. 3, kir pravi: »V sredi tiga folka iest hočo pustiti ene boge revne ludi; ty isti se bodo zevupali na tu ime tiga Gospudi.«563 Inu David, Psal. 74, pravi: »Ty bozi inu potrebni bodo tuie ime hvalili.«564 Cristus tudi pravi, Luc. 12: »Ne buite se vi, mahinu kardelu etc.«565 Inu vmei takim mahinim kardelcem, v ti gmaini kersčanski, vmei teimi, kir so kersčeni, hodio h pravim pridigom, se obhaieio, neso zubper timu evangeliu, so inu bodo do konca hynavci, ne-verniki, veliki grešniki, hudi, falš, nepokorni kersčeniki; te iste tukai Cristus imenuie, de nemaio tiga ohcatniga gvanta, tu ie, taki pofarbani kersčeniki nemaio prave, cile, terdne inu sto-novite vere. Ne veruio, de bi nim nih grehi za volo samiga Cri-stuseviga zaslužene bili cilu odpusčeni, inu oni tudi prebivaio v tih v velikih smertnih greh/i/h.E Taki kers čeniki ž nih vero ne bodo obstali na sodni dan. Obtu gledai en vsaki, de bode pravo, živo vero imel, de ne greši zubper lastno veist inu de ne bode veržen z dušo inu s telessom v te vunane temnice, tu ie, v ta pekal, gdi bode veliku, grozzovitu terplene; pred teim nas obari Jezus Cristus, Syn Božy. Amen. Na to XXI. nedelo po S. Troyci ie ta evan-geli, koku ie Cristus eniga Erodežoviga krala svitnika synu od daleč ozdravil; s teim ie to suio Božyo muč inu veliko lubezan, kir on ima pruti vsem revnim, žaloshtnim vernim ludem, izkazal; ta se začne: »Ie bil en kral-ev dvornik, kateriga syn ie bolan ležal v Capernay etc.« Ioh., 4. cap., C, p. 267.566 Le-tiga Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus z le-teim caihnom, kir tiga kraleviga altmana synu le z bessedo inu od deleč ozdravi, (koker s teimi drugimi) se izkažuie inu pryčuie, de ie on ta pravi, večni, dini Syn Božy, z Bugom, nega očetom ene moči, oblasti inu časti. Inu de ie on ta pravi, od Buga oblubleni messias inu cristus, kir ie imel po Bo-žy oblubi inu prerokovanu tih prerokov priti na ta sveit. Inu de ta nega evangeli, vuk inu oblube so Božye, gvišne inu risnične. Inu de on hoče vsem ludem, kir bodo per nim s to vero pomu-či zubper ta greh, hudiče inu pekal iskali inu prossili, de to isto bodo per nim nešli inu nih prošne bodo uslišani.567 2 Le-ta današni dvornik, kir zubper suiga krala prepu-vid v Cristusa veruie inu ga očitu spozna inu ga prossi za nega synu zdravie, v tim on prov dei, zakai ty kersčeniki tei sui gosposčini v tih ričeh, kir Božyo čast inu službe tičeio, kadar ona prepoveda prov pridigati, pissati, verovati, služiti Bogu, moliti inu obhaiati se, nemaio biti pokorni, temuč reči s teimi jogri: »Mi moramo Bogu več pokorni biti koker tim ludem.« Act. 5.568 Inu mi nemamo v obenih nadlugah drugdi po-močian iskati, samuč per Bugi inu nega synu Jezusu. Ampag v le-teima dveima štukama ie krivu sturil, kir ie s teim obyska-nem Cristusa inu s to prošno taku dolgu zavlačil inu odlašal, de nei poprei h Cristusu šal ne prossil, temuč stuprov tedai, kadar ie ta nega syn vže dušo poyemal inu merl. Inu kir nei veroval koker ta altman, Math. 8,569 de bi Cristus premogel le s to bes-sedo inu od daleč nega synu ozdraviti oli od te smerti obuditi. S teima štuka on daie na znane inu rezodeva to nega veliko lenobo inu nemarnost inu to nega šibko, mahino inu nepopolno vero. Tacih lenih, nemarnih ludi, koker ie le-ta dvornik bil, se povsod inu vselei dosti nadeio, kir ž nih pokuro odlašaio do X smerti. Vsi Cristusevi zaihni so pryče nega oblub inu vuka inu za-gv/iša/ne,E de hoče vsem vernim na duši inu na telessu pomagati. Gosposčini imamo biti pokorni v tih ričeh, kir neso zubper nega bessedo. Po-muči na duši inu na telessu nemamo drugdi, samuč per Jezusu inu nega Oču iskati. Te poku-re nemamo odlašati, temuč od mladiu veden inu vselei bru-mni biti inu služiti Bogu. 567| Uslišane. 568| Apd 5, 29. 569| Mt 8, 5-10. 570| Lk 23, 40-43. 571| 2 Krn 33, 12-13. 572| Prg 1, 20,24-30. 573| Zah 7, 13. 574| Mih 3, 4. smerti. Dotle so zdravi, mladi, bogati inu močni, za Buga ne za nega bessedo ne rodio, v cerkov ne hodio, ne molio, se ne ob-haieio, v velikih grehih inu vseh žlaht luštih tiga svita inu messa prebivaio, stuprov kadar so stari oli bolni inu počute, de mora-io umreti, taku tedai pošilaio po farye inu menihe, se izpove-daio, obhaieio inu hote naprei vže biti brumni, služiti Bogu inu diati pokuro. Inu koker ie risnica, de Gospud Bug tudi te pozne pokure inu prave vere koker tiga žaharia, Luc. 23,570 inu tiga krala Manasse, 2. Paral. 33,571 ne zaverže. Oli vsai, kadar ta prava vera v Jezusa ie le en dar Božy, ta človik od sam sebe ne more glih tedai, kadar bi on hotel, prov verovati, temuč S. Duh v tim človeku to vero skuzi to bessedo Božyo vužge inu naredi tedai, kadar se nemu prov inu čas zdy. Obtu ie vaganu inu na cbivli, aku Bug animu takimu človeku, kir od mladiu, per nega zdravih inu vesselih dneh ništer za Buga ne za nega bessedo ne vpraša inu ne rodi, tedai, kadar glih mora umreti, to pravo vero da oli nekar[?]C Zakai ta modrost Božya, katera ie Cristus sam, taku govori, Pro. 1: »Potehmal sem iest pridigala izvu-na inu vpyla na gassah, iest sem klicala, vi pag neste hoteli priti. Iest sem muio roko iztegovala inu nikogar nei bilu, kir bi bil na tu merkal oli gledal. Vi za mui svit neste rodili inu muiga sva-ra neste hoteli. Obtu se iest hočo tudi smyati h ti vaši nesreči inu se hočo vom špotati, kadar vom pride tu, kar se boyte. Inu kadar ta nagla nesreča, tu vaše pogublene, žalost inu nadluga ko-ker ta toča čez vas pride, tedai bote vi na me klicali, iest pag ne bom odgovorila, oni bodo mene viutro vzgudo iskali inu mene ne nadeio, za tiga volo, kir so mui vuk souvražili inu neso hoteli tiga straha tiga Gospudi imeiti, muiga sveta neso hoteli inu mui svar so šentovali.«572 Inu Miheas 3 inu Zaharias 7, preroka, tudi pravita: »Godilu se ie, koker ie se nim pridigalu, inu neso hoteli slišati.«573 »Taku oni bodo klicali inu iest ne bom hotel slišati, pravi Gospud Bug te voiske.«574 Obtu oben ne odla- šai šai s to pokuro do te starosti oli do te smerti, temuč zdaici od mladiu inu dotle ie zdrav, služi veden prov Bogu, hodi h pravim pridigom, bodi brumen, rad moli, dai bugaime, čestu se obha-iai, zakai tu ie risnica: kateri človik od mladu rad, volnu inu z vesselem služi Bogu, suimu bližnimu ništer kriviga, temuč vse dobru sturi, rad v cerkov hodi, sui stan brumsku inu poštenu derži, ta isti tudi dobru inu lahku umerie. 3 V tim evangeliu imamo tudi en trošt, de Bug tudi te ludi, kir imaio mahino, šibko inu nepopolno vero, ne zaverže, aku se le puste podvučiti inu de prossio Boga za pobulšane inu pote-riene te vere inu za pomuč. Cristus tukai tiga dvornika inu po-tle s. Petra, Math. i4, inu s. Tomaža, Ioh. 20,575 za volo nih male vere svari, oli kadar se puste svariti inu podvučiti inu prossio, de nim nih vero poterdi, Luc. 17, Mar. p,576 nih nei zavergal, temuč ie nih prošno uslišal. S teim se imamo mi troštati v naših nadlu-gah, kadar počutimo v sebi, de mahino, šibko vero imamo, de zatu nemamo na milosti inu pomuči Božy cagati, »zakai Bug,« pravi Esaias 42, »ne hoče tiga streniga tersta rezlomiti, ne tiga kadečiga tahtu ugassiti«.577 Inu s. Paul, Ro. 14,578 vely vsem ker-sčenikom te ludi, kir so šibki v ti veri, gori vzeti. 4 Na koncu tiga evangelia, kir pravi, de ta dvornik ie veroval inu vsa nega hyšna družina, iz tiga se vučimo, de sledni dober verni gospud, oča inu gospodar ie dolžan to suio družino vu-čiti to pravo vero v Jezusa, nim praviti, du, kai ie Jezus, kakovo dobruto ie nom ž nega martro opravil inu dobil, de tudi h pravi veri inu Božymu spoznanu prido, de brumni rataio, Boga z nami red česte inu hvalio. Amen. Ty kersCeniki, k/i/rE so le do-briga serca, na-isi neso cilu ter-dni inu vuceni v ti veri, so tudi diležni Cri-stuseviga blaga inu zaslužena; kar na nih veri ma[n]ca,C tu Cristus suio gnado dopolni. Dvornik ie sui družini pravil od Cristusa; ta-ku sledni gospodar ima sturiti. 575| Mt 14, 29-31; Jn 20, 24-29. 576| Lk 17, 5; Mr 9, 24. 577| Iz 42, 3. 578| Rim 14, 1. Na to XXII. nedelo po S. Troyci ie ta evan- X 2 geli 579| Mt 18, 23-35. Vsi ludie so tuli-kain dolžni Bogu, de ne mogo nikdar plačati, kateri pag pros-sio za odpustig inu veruio v Jezusa, tim Bog vuss dolg šenka. Zatu Bug hoče, de mi našimu bližnimu tudi odpustimo. Kir tiga ne dei, ta reserdi spet Boga inu bo veržen v to gorečo večno iečo. 580| Ps 109, 14. geli od tiga nemilostiviga dolžnika, kir za Božyo volo, kir ie nemu vse grehe odpustil, nei hotel suimu bližnimu eno mahino krivino odpustiti; ta se začne: »Tu nebes-ku kralevstvu ie glih enimu kralu, kir ie hotel raitati suiemi hlapci etc.« Math., 18. cap., D, p. 54.579 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i Današna evangeliska pergliha kaže, vuči inu pryčuie ner-poprei, de vsi ludie so veliki dolžniki, grešniki inu krivi pred Bugom za volo nih mnogeterih porodnih, sturienih, vunanih inu noternih grehov, zakai oni tim Božym postavom inu zapu-vidom z obeno ričio ne sture zadosti ne popolnoma, temuč sle-dno inu vse pregrešio inu prelomio, koker smo od tiga štuka v tim drugim deilu te predguvori zadosti iz S. pisma spryčali. Po-tle pravi, de Gospud Bug tim ludem, kateri te suie grehe spo-znaio, possio za milost inu odpustig, hote diati to pravo poku-ro, odpusti vse grehe zabston, za volo Jezusa Cristusa, našiga odvetnika. H tretimu: nerveč vuči inu vely sred teim navukom, kateri ie Cristus pred le-to pergliho s. Petru dal, de mi kersče-niki, katerim ie Bug vse grehe zabston, za volo suiga Synu odpustil, imamo tudi našim souvražnikom inu šcodlivcem nih zu-per nas krivu diane iz serca odpustiti za Božyo volo inu nekar sami sebe mesčovati. H četertimu: le-ta evangeli pravi, de ty ostri, terdi, scopi inu nemilostivi ludie, kir ne hote tim suim raven človekom nih krivu, nezastopnu diane odpustiti inu pregledati za Božyo volo, kir ie nim zabston vse grehe za volo Jezusa odpustil, bodo na sodni dan grozzovitu s teim peklom štraifani, čez nee se Bug serdi, nim bodo nih grehi vsi, kir so sturili nih dni, deržani naprei. Psal. 109.580 Na Na to XXIII. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangeli od tiga hudiga, kunštniga farizeiska vprašana, aku se spodobi dati timu cessariu ta činž inu štivra oli nekar; ta se začne: »Ty farizei gredo tedai tiakai inu imaio en svit etc.« Math., 22. cap., B, p. 66.581 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Ty preprosti, aku hote le-ta evangeli prov zastopiti, imaio poprei veiditi, de vsi Iudi tedai, kadar ie Jezus vmei nimi hodil inu pridigal, so bili tei rimski aydovski gosposčini podverženi, koker so zdai ty kersčeniki tim Turkom, kir v tih zdolenih vo-gerskih, v veziaških, crovaških, v Bosni inu v serblanskih deželah prebivaio. So morali po syli, zubper nih volo timu rym-skimu cessariu te štivre, pravde inu cole582 plačovati. Na tu so ty farizei zubper Cristusa enu kunštnu vprašane žnešli,583 kir ga vprašaio: Aku ie prov inu se spodobi tim Iudom, kir so eni Bo-žy frayani ludie, dati timu cessariu ta cbinž584 oli nekar[?]C S takim vprašanem so ga hoteli zapopasti inu perpraviti oli de vsi Iudi, bozi inu bogati, bi bili nemu souvraž postali, nega vuk inu oblube za falš, krive, ležnive inu za ništer deržali oli de bi bil uyet od rymske gosposčine koker ta, kir vuči inu se stavi zubper cessarieve inu vse žlaht gosposčine postave, zapuvidi inu naredbe. Cristus pag, koker ta modri bug, nim da eno tako odguvor, kateri ne mogo ne ty farizei, ne ta gmaina, ne ta go-sposčina krivu dati. 2 Inu Cristus s to odguvorio, kir tukai pravi: »Dai-te cessariu, kar cessariu sliši, inu kar sliši Bogu, tu daite Bo-gu,«585 dvei riči vuči inu daie na znane vsem ludem; nerpo-prei: de ta pridiga tiga s. evangelia inu ta vera kersčanska X 3 obeniga Hynavci, kun-štni, modri, so-uvražniki tiga praviga evange-liskiga vuka is-čeio veden, povsod, koku bi prave pridiga-rie per gospo-sčini inu preprosti gmaini souvražne stu-rili. Ampag oni na koncu v špo-tu ostano. Ta evangeli inu vera kersčanska ne prestavle tih gospo- 581| Mt 22, 15-22. 582| Štivra: davek, dajatev; izposojeno iz stvn. sti-ura f. (podpora, pomoč; pravno utemeljene, redne denarne dajatve plemstvu) (H. Jazbec, n. d., 80). Pravda: redna zemljiška dajatev, zapisana v urbariju. Col: carina, mitnina, cestnina. 583| Znešli. 584| Činž. 585| Mt 22, 21. 586| Mdr 6, 5-6,8. 587| Job 34, 30. 588| Prg 28, 2. skih pravih pravd, temuč le ta serca h Bugi, na pravo vero preobračuie. Dobra gospo-sčina ie en velik dar Božy, huda ie ena štraifinga koker kreg, toča, lakota, žlize; ta se ima terpeti, prossiti Boga, de on sam to isto premini. Taki hudi gospo-sčini Salomon zlu pryti, Sap. 6,586 kir pravi: ČČez te hude visše grozna pravda pride, tim nizkim se bo milost izkazala, ampag ty oblastniki bodo syl-nu štrai- obeniga gospostva, ne oblasti, ne stanu, ne pravih postav, ne ordning, ne pravd, ne daiena, iemlena, kupčovana, prodaiana, kupila ne preminuie, ne rezdira inu doli ne tare, koker nekateri menio inu dolže te evangeliske pridigarie. Temuč Cristus, nega s. evangeli inu vsi pravi, zastopni pridigary le-te gosposke dobre, potrebne riči poterduio inu zapovedaio vsem ker-sčenikom, de vso žlaht gosposčino poštuio, boye, ni dado vol-nu inu zveistu nih pravde, štivre, cole, dessetine inu kar nim od stariga sliši. 3 Potle in h drugimu s to odguvorio tudi vse verne vuči inu nim vely, de kadar glih ta gosposčina nim po syli, po krivici, tim starim pravdom inu novadom zubper prevelike štivre, cole, aufšlage inu težke tlake nalagaio inu iemlo, taku ty kersče-niki taki syli inu krivini nemaio se zubper z brambo staviti, ne krega oli puntov začenati, temuč koker te druge nadloge, kir nom Bug pošle inu naloži na nas, imaio volnu preterpeti, Bogu izročiti, prossiti inu klicati na nega, de on sam nim tako na-dlugo podstopi, tei gosposčini pravi rezum inu pamet da, de to nih oblast, ki imaio od Buga, po pravici, po Božy voli der-že, pelaio inu rovnaio. Inu per tim spoznati inu reči, de Go-spud Bug tako hudo, krivo inu nezastopno gosposčino ie nim dal za volo nih grehov inu de bodo izkušeni, so li v ti veri sto-noviti inu volni, koker od tiga Iob govori, cap. 34: »Bug dopusti enimu hynavcu kralovati za volo tih grehov tih ludi.«587 Inu Salomon pravi, Pro. 28: »Za volo grehov te dežele bodo če-stu ty viudi premineni, ampag za volo tih ludi, kir so modri inu zastopni, bodo dolgu živi.«588 Tu ie: kadar so ty ludie hudi, taku nim dolgu ta dobra gosposčina ne ostane, temuč na meistu te dobre ta huda pride. Inu Bug tudi s to hudo gosposčino tudi te suie verne ludi izkuša, so li stonoviti inu volni v ti veri, koker ie to staro cerkov izkušoval v tim Egipti s teim tyrannom faraonom, Davida s teim Saulusom, te Iude, Dani- ela ela inu nega tovariše v babiloniski ieči s teim Nabuhodonozo-rom inu Dariom, Cristusa inu te j/o/greE s teimi iudovskimi šco-fi, fary inu s teim Erodežom, te perve kerčenike590 s teim Ne-ronom, Dioclecianom inu z drugimi tyranni. Oli kadar so tako sylo volnu terpeli inu klicali na Buga, ie Bug nim vselei od take hude gosposčine čudnu pomagal inu te tyranne grozzovi-tu štraifal: tiga faraona ie zo vso nega voisko potupil, Saulusa pustil prebosti, Erodeža so červie sneli, Nero se ie sam prebol. Maximin, Diocletian inu vsi krali, cessary inu viudi, kir so ker-sčenike preganeli, lovili, morili, tu nih po syli inu po krivini ie-mali, so vsi hud konec vzeli. Inu še zdai vidimo inu slišimo povsod, de katera gosposčina, mala oli velika, nemilostivu suiemi kmeti inu pokorniki okuli hodi, po syli inu po krivini tu nih ie-mle, prevelike štivre inu tlake nalagaio, hud konec vzamo, nih blagu do tretyga erba ne pride, nih stan inu žlahta cilu pogina,591 koker so ty Celski knezi, nai so si dosti cloštrov inu caplany štifftali, v Rym hodili, vsi poginili inu konec vzeli za volo, kir so nih kmetom te lipe sčere po syli iemali, ž nimi curbali inu drugo krivino inu sylo obhaiali. Obtu ty kersčeniki so dolžni per nih visti vsaki gosposčini, hudi inu dobri, vseh ričeh, kir neso zubper Božyo bessedo, biti pokorni, dati, kar ni sliši, te cole, pravde, štivre, tlake, inu ni izkazati vso čast inu poštene, moliti inu prossiti za no. Inu kadar ta huda gosposčina tu nih po krivini ie[m]le,C p[re]gane,C lovi, taku imaio volnu p[re]terpeti,C592 Bogu nih nuio tožiti, zakai preveč, po syli inu po krivini dati nei greh, temuč en marter, ena služba Božya, zakai Bug hoče tu od suih vernih imeiti, ampak po krivici, zo vso sylo iema-ti, boge kmete inu ludi dreti, syliti, tu ie greh inu Bogu sylnu zubper. Koker od tiga s. Pa., Ro. 13 inu 1. Thi. 2.593 lipu vuči. Od tiga tudi v tim catehizmi, v ti Četerti zapuvidi inu na ko[n]cuC tiga catehizma naidete. S. Peter lipu vuči, kir pravi, 1. Pet. 2, le- -aku:594 fani.« Psal. 82. 2. Mich. 3.589 589| Ps 82; Mih 3, 1-4. 590| Kersčenike. 591| Pogine. 592| P[o]terpeti. 593| Rim 13, 1-7; 1 Tim 2, 1-2. 594| Taku. 595| Visšimu. 596| 1 Pt 2, 13-18. 597| Odvleči. 598| Mt 10, 32-33; Mr 8, 38. 599| Evangeli. 600| Mt 9, 18-25. Bogu tu nega damo inu plačamo, kadar timu evangeliu veru-iemo inu se po nim zo vsem našim dianem der-žimo. Inu to pravo vero pred vso gosposčino spoznamo. taku: »Bodite podverženi inu pokorni sledni gosposki postavi, ordningi inu naredbi za volo tiga Gospudi, oli timu kralu koker timu visčimu595 oli tim altmanom koker tim poslanim od nega k ani štraifingi inu mesčovanu čez te šcodlivce inu k ani hvali tim brumnim, zakai le-tu ie ta dobra vola Božya, de vi s teim dobrim delanem tih norsk/i/hE inu nezzastopnih ludi vusta zamašite. Vse žlaht ludi poštuite, bratovsčino lubite, Boga se bu-ite, krala poštuite. Inu vi hlapci bodite pokorni s teim strahum tim gospudom, nekar le samuč tim dobrim inu mehkim, temuč tudi tim hudim inu čudnim etc.«596 4 Gospudi Bogu sliši inu smo dolžni dati inu izkazati pru-ti nemu ta pravi strah, pravo vero, zevupane inu lubezan, volno pokorsčino vseh ričeh, imamo prov vučiti inu pridigati od nega, nemu zveistu služiti inu diliti zacramente po nega bessedi, za-puvidi inu postavi, moliti, klicati na nega, to vero očitu spoznati. Od le-tih Božyh riči se nemamo nikomer, obeni oblasti pustiti se odeleči;597 poprei imamo vagati tu blagu, život inu kar na tim sveitu lubiga imamo, zakai Bug hoče očitu spoznane od nas imeiti, koker Cristus od tiga v dostih meistih govori, kir pravi, Math. io, Mar. 8: »Vsaketeri, kir mene spozna pred teimi ludmi, tiga istiga iest hočo tudi spoznati pred muiem očetom inu pred vsemi angeli; kateri pag mene pred ludmi zatay inu se bode muih bessed inu muiga evangelia sramoval, tiga istiga iest hočo zatayti inu se sramovati na ta dan, kadar iest v mui časti pridem pred muie[m]C očetom inu pred vsemi sveteimi angeli.«598 Na to XXIIII. nedelo po S. Troyci se pridi-guie ta evengeli,599 koku ie Jezus eno ženo od nee dolge, težke bolezni ozdravil inu eniga šulmeštra sčer od smerti obudil; ta se začne: »Kadar ie Jezus le-tu ž nimi govuril, pride k nemu eden tih nerpervih inu ga moli etc.« Math., 9. cap., D, p. 23.600 Le-tiga Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Cristus Jezus, naš gospud inu ohranik, z le-teima današni- Cristusevi ca ihni vsi pryču-io od nega mo- oblube, naisi s teim dianem en čas zavlačuie, so i ma dveima caihna to suio Božyo vsigamogočo muč inu oblast, kateri so vse riči podveržene, Phil. 3,60! inu to preveliko peria- či inulubezni' 601 f|p 3, 20-21. zen, katero on ima pruti vsem žlaht ludem, pruti bozim inu bo- prut/i/E nom vsem inu de ne- gatim, pruti modrim inu preprostim, pruti možem inu ženom, ga bessede, pruti mladim inu starim, očitu izkazuie inu rezodeva. Ta nega velika Božya muč se tukai vidi, kir ie to betežno ženo taku lah-ku inu hytru cilu zdravo inu spet močno sturil inu tiga iudovski- risnične. ga farmoštra oli šulmoistra sčer le z ano samo bessedo, Tabitha cumi, od smerti ie obudil. Potle ta nega lubezan inu dobruta se tukai izkazuie, kir ie on zdaici na tiga šulmostra prošno, naisi ie mahine inu šibke vere bil, šal to nega sčer ozdravlati. Inu kir ie tei bogi ženi, katera ie bila vse nee blagu s teimi arcati zadiala, zdaici, koker ie v nega verovala inu se ga doteknila, ie izdravil inu za nega sčer no gori vzel. 2 Le-ta bolna, nesnažna žena inu ta mertva deklica pome- ®i smo vsi grenita vse človestvu. De koker le-ta današna žena inu ta deklica ^^ .obtu ?mo vsem žlaht bole- ste imeile garde, nečiste inu smertne bolezni, od katerih nima znom, tei smerti oben človik ne arcnya nei mogla pomagati inu de bi nima Cri- inuHudiču pod- v v. . J .. ■r, .. °.v . , v. .... verženi; hočmo stus ž nega močio inu milostio ne bil prišal h pomočian, bi bi- li iz take reve le obe dvei poginile inu konec vzele. Gli taku vsi ludie: po natu- Priti, taku drug- di nekar, samuč ri, po tim pervim roystvu so pred Bugom za volo tih porodnih per Jezusu s to inu tih drugih sturienih grehov gardi, nečisti, gnusni inu smer- v/e/roE pomuči deči, za tih volo moraio vsi vzeti hud konec inu umreti s to telesno inu večno smertio. Inu aku oni hote, de bi se nim iz take reve inu nadluge pomagalu, taku oni nemaio drugdi pred obe-ni stvari pomuči iskati, samuč s to pravo vero per tim samim vsi-gamogočim, milostivim, dobrotlivim Jezusu Cristusu, koker Y sta isčimo. 602| Mt 9, 22. 603| Lk 8, 43-48. 604| Večni. To bolno ženo nei tu n/e/e dotikane, ne ta sukna Cristu-seva inu ta nee vera tudi nekar očistila inu ozdravila, temuč ta muč, oblast, milost inu do-bruta Cristuse-va, katero muč inu dobru/t/oE ie ta žena s to inu skuzi to vero na se inu k sebi perpravila inu diležna postala. sta ta današni šulmoister inu ta boga žena iskala inu nešla. Per nim samim naidemo tu zdravie, čistost inu lipoto te duše s to vero, tu odpusčane vseh grehov, to pravico, brumo inu svetust, kir velaio pred Bugom, potle na sodni dan nas bode tudi na životu cilu ozdravil, obudil od te smerti inu possadil v tu nebesku ladane, zakai Cristus ie prišal na ta sveit tiga verniga človeka cilu ozdraviti na duši inu na telessu inu odrešiti od te večne smer-ti, od Hudiča inu od tiga pekla. 3 Inu v tim današnim evangeliu imamo dobru zamerkati le-te bessede, kir Cristus pravi: »'Zevupai, sči, tuia vera ie tebe zdravo sturila'; inu ta žena ie zdrava postala v ti isti uri.«602 Inu kir ie tudi Cristus dial, koker s. Lukež, 8. cap., piše (s. Marco inu s. Lukež le-ta evangeli z obilnešimi bessedami koker s. Matevž pišeta): »Iest sem počutil, de ie ena muč šla vunkai iz mene.«603 Le-te bessede Cristuseve inu tiga evangelista nom zastopnu pravio inu daio na znane, kai inu kuliku ena prava vera vela, dobi inu oppravi per Cristusu. Kai ta vera enimu človeku nuca[?]C Ta vera sturi tiga človeka diležniga vse Cristuseve dobrute, pravice, milosti inu moči. Obtu S. pismu povsod, Cristus, ty jogri inu s. Pa. tei veri to moč persoduio, de le ona dobi timu človeku ta vnečni604 leben, odpusčane vseh grehov inu de sturi brumni-ga, pravičniga inu svetiga pred Bugom. Oli per tim ima tudi en vsaki veiditi inu dobru zamerkati, de ta vera od sama sebe, koker enu naše dellu, vola inu missal oli koker ena naša služba, takih velikih riči, odpusčane vseh grehov inu tiga večniga lebna, ne zasluži per Bugi inu ne dobi; ta vera sama na sebi tulikain per Bug nema te moči inu ne vela. Take večne nebeske riči ie nom dobil inu zaslužil Jezus Cristus sam ž nega pohlevsčino, mar-tro inu gorivstanene[m].C Oli kadar ie pag Gospud v tim nega modrim, večnim sveitu taku odločil inu postavil, de oben člo-vik tih Božyh milostivih oblub inu vsiga Cristuseviga oppravila inu inu zasluhena605 ne bode diležin, samuč on takim Božym oblu-bom, v Cristusa inu nega evangeliu terdnu veruie, za tiga vo- 10 se tei veri tulikain da inu perlaga. Kateri v Cristusa inu nega evangeliu ne veruio, na tih istih ie vsa milost Božya zabston. Inu ta martra Cristuseva ie na nih zgublena. Od tiga tudi naide-te v ti predguvori, v tim 38. capituli. 4 Inu kir ie ta današna bolna žena vse nee blagu potratila s teimi doctory inu arcati inu ni ništer neso pomagali, se vučimo, de obena arcniia, obenu zelisče inu korene ne pomaga, aku Bug h ti arcnii suiga žegna inu moči ne perda, obtu, kadar smo bolni, taku se imamo poprei s pravo pokuro inu vero v Jezusa z Bu-gom spraviti inu zmyriti, klicati inu prossiti za zdravie inu potle stuprov po te arcate poslati. Tih arcatov inu nih arcniie nema-mo zavreče606 ne zašpotovati, koker ty eni nezastopni deio, za-kai Bug ie to arcniio iz te zemle stvaril timu človeku h dobrimu inu ta arcat oli doctor se ima poštovati za volo te telesne potrebe, koker od tiga Jezus Syrah, Eccle., 38. cap.,607 lipu govori. Ampag tu zevupane nemamo, koker ie bil ta kral Assa, 2. Paral. 16,608 sturil, v tiga arcata postaviti inu poprei tih arcatov koker Boga obiskati. 5 Od tih ludi, kir so per tei mertvi deklici bili inu pisca- 11 (ty naketeri bogati ludi so per nih merlcih pustili klagovu inu mylu piscati, koker mi zdai pustimo zgoniti) inu se smya-li inu špotali Cristusu za volo, kir ie nee iz hyše bil izpodil inu k nim dial: »Ta deklica nei mertva, temuč ona spy.«610 Se mi vu-čimo, de ta naša človeska nora zastopnost inu modrost ne veruie, de bi ty mertvi kadai spet od smerti vstali inu de te duše, kadar se ločio od nih teless, de so žive inu de se spet na sodni dan v nih telessa poverno. Inu de ta duša inu tellu bodo vkupe v tim nebeskim večnim lebni oli v tim peklu vekoma prebivali. S. Paul, kadar ie on pred teim Festom, flegariem te Iudo-vske dežele pridigal, de ie Jezus od smerti vstal inu de ty mertvi Y 2 vsi 605| Zaslužena. Prave, spodobne artcnye od zelisč oli korena mo-go ty kersceniki v potrebi nucati, ampag v ne/e/E vupati nemaio inu pred cuper-niških žegnih se imaio varovati. Ta stuk609 te naše prave vere, de te duše, kadar se od tih teles loCio, so žive inu de ta naša telessa bodo spet vstaiela od smerti, ie tei Cloveski zasto-pnosti zuper 606| Zavreči. 607| Sir 38, 1-3. 608| 2 Krn 16, 12. 609| Štuk. 610| Mt 9, 24. 611| Inu. 612| Apd 26, 24. ku veruie. Zatu tu S. pismu, su-seb ta Novi testament, od ti-ga gorivstanena tiga života ta-ku čestu inu za-stopnu govori inu te verne ž nim trošta inu nee zagvišuie, de gvišnu bodo od Cristusa od smerti obudeni inu vzeti z dušo inu s telessom v ta nebessa. vsi bodo tudi gori vstaieli, se ie nemu špotal inu dial: »Ti Pau-le greš od vuma, tuie veliku brane inu pismu ie tebe noriga stu-rilu .« Act. 26.612 Mi pag imamo taki naši hudi, izkaženi inu nori zastopnosti tar modrusti inu tei prekleti neveri s to Božyo bessedo inu oblubo zo vso močio veden zubper stati, od sebe goniti, klicati inu prossiti zveistu Boga, de nas ne pusti v take izkušnavo inu nevero pasti inu priti, de bi mi ne verovali, de ty mertvi bodo vstaieli od smerti. In per tim imamo zmi-sliti, de Gospud ie vsigamogoč, pravičin inu risničin, de ie vse riči na nebi, na zemli, videče inu nevideče, iz ništer sturil inu de ie odločil inu postavil en sodni pravdni dan, na kateri bodo morali vsi ludie pred nega priti inu pryeti nih pravi zasluženi lon, hud oli dober. Mi imamo zmisliti, de mi tudi pred stu leiti nesmo ništer bili; iz čes smo sturieni; ie li Bug nas, kir ne-smo bili, sturil, veliku več on nas premore od smerti obuditi inu tu tellu, kir ie segnilu oli od červov snedenu oli sežganu, nom spet poverniti, to dušo inu tellu vkupe spraviti. Mi slišimo, koku hytru inu lahku ie Jezus to današno deklico obudil od smerti, veliku lažeše koker mi eniga človeka od tiga sna. Tu S. pismu povsod tih vernih smert imenuie enu spane, zakai tu spane ie en pravi pild, ena podoba inu štalt te smerti; zakai kadar en človik spy, naisi ie živ, z obenom vudom ne gible, ne vidi, ne sliši, ne vei, kei ie, koker bi mertov bil/./ Inu de bi nig-dar poprei ne bili koga vidili inu sami izkusili, de tu spane ie ena lahka, slatka, dobra, nucna reč, taku bi se tiga spane bali inu strašili koker te smerti. Obtu, kadar vidimo vsag dan, de ty ludie iz tiga sna koker od te smerti zdravi inu vesseli gori vsta-ieio, mi vidimo tudi, koku Gospud Bug vsako spomlat tu korene, tu drevie, vso zemlo živo della, ponavla inu lepo zeleno sturi; s teim vsem imamo to našo risnično vero od tiga gorivsta-nene poterditi. Inu per tim tudi zmisliti, de ta štuk vere od go-rivstanene ie nerbule v tim S. pismu z bessedami inu s teimi exempli nui se tež empli poterien: Bug ie, preden ie Cristus na ta sveit prišal, Eno-ha, Eliasa inu Moizesa z dušo inu s telessom gori v nebessa k sebi vzel. Cristus ie try mertvice obudil, s. Peter inu s. Paul sta vsaki eniga mertviga obudila. Inu kadar ie Cristp613 vstal od smerti, ž nim ie vstalu dosti svetih očakov inu so ž nim šli v ta nebessa; berite ta dva capitula s. Paula, i. Cor. 15 inu 1. Thes. 4.614Obtu en vsaki gledai inu se perpravi s to pravo vero inu s poštenim leb-nom h timu sodnimu dnevi, de bode odločen inu vzet s teimi iz-volenimi v ta sveta nebessa; h timu priti nom pomagai Oča ne-beski za volo suiga lubiga Synu sred S. Duhum. Amen. Na to XXV. nedelo po S. Troyci se pridiguie ta evangeli od Cristuseviga prerokovane od tiga ieruza-lemskiga inu iudovskiga zatrena inu od konca tiga svito.615 Inu kakovi caihni se bodo poprei per tih Iudih inu potle per tih kersčenikih godili; ta se začne: »Kadar vi bote vidili to prekleto reč te pustine, katera ie od Daniela preroka pravlena, stoieč o v tim svetim meis-ti etc.« Math., 24. cap., B, p. 73.616 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Matevž v le-tim 24. capituli inu s. Marco v tim 13. inu s. Lukež v tim 21.617 od dveyu riči pišeio: od zatrena tiga mei-sta Ieruzalema inu od tiga sodniga dne inu kakovi caih-ni se bodo poprei godili. Ty jogri so na trety dan po cvitni-ci Jezusa, sedečiga na Oliski gori, vprašali: Kadai bode tu Ieruzalem rezdianu inu rezvalenu inu kadai ta sodni dan bo-de[?]C Inu kakovi caihni se bodo poprei godili[?]C Na taku nih duye vprašane Cristus odgovori inu nim začne praviti, de poprei, p[re]denC se tu meistu Ieruzalem rezvali, inu potle pred sodnim dnem bodo gori vstaiali falš cristusi, falš preroki inu vučeniki; ty bodo caihne inu čudesa delali inu s teimi dosti ludi zepelaio, bodo tudi velike voiske, kregi, Y 3 boy Ty caihni, falš navuki inu falš Božye službe, te nadluge inu nesreče, kir so se godile pred ie-ruzalemskim inu iudovskim zatrenem inu končan- 613| Cristus. 614| 1 Kor 15, 12-21; 1 Tes 4, 15. 615| Svita. 616| Mt 24, 15-28. 617| Mr 13, 14-23; Lk 21, 20-24. 618| Apd 5, 36-37. 619| Jožef Flavij, Židovske staro-žitnosti XX, 5.1, 8.6. 620| Joz 3, 7-16. 621| Apd 11, 28. nem, se bodo tudi godile pred sodnim dnem. Iz tih sadašnih caihnev inu kir so ty ludie taku hudi inu kir se ta evangeli povsod, vseh žlaht jezikih pridigu-ie inu pisše, moremo veiditi, de ta sodni dan nei deleč. boy, lakote, dragine, žlize, pomori, tressuvi, ta lubezan bode doli inu ta hudoba gori iemala vmei ludmi, ty ludie bodo žiher, ne bodo za Buga, ne za nega bessedo, ne oblube, ne prytež ni-šter rodili, bodo vseh žlaht luštih prebivali inu ta evangeli bode vini pridigan po vsim sveitu k animu pryčovanu čez te hude inu neverne ludi. Inu tedai stuprov, pravi Cristus, pride tu iudo-vsku pogublene inu za teim ta sodni dan. Le-te riči vse so se v ti Iudovski deželi inu v tim Ieruzalemu pred iudovskim zatrenem inu so se potle pred sodnim dnem godile. Inu se še zdai gode vmei kersčeniki inu po vsim sveitu. Preden ie tu Ieruzalem bilu zatrenu, zdaici, koker ie Jezus bil šal v nebessa, so štyri falš cristusi eden za drugim bili gori vstali; timu enimu ie bilu ime Teodas, timu drugimu Iudas Galilevc, Act. 5,618 timu tretymu Beneucoba, timu četertimu Egiptovec, koker Iozefus pisše.619 Le-ty so se pred teimi Iudi vunkai daiali, de so oni ty pravi cri-stusi, poslani h tim Iudom, kir imaio te Iude od te rymske službe inu oblasti odrešiti, inu so se hvalili z velikimi caihni, de hote to vodo Iordan narazen rezločiti, koker ie Iozue, 3. cap.,620 bil rezločil, de ž nih voisko skuzi po suhim bodo mogli puiti. S takimi ležnivimi oblubami so dosti Iudov p[re]guvoriliC inu k sebi perpravili; s teimi so punte inu krege vede[n]C zubper te Rymla-ne začenali, oli ty Rymlani so le-te falš cristuse ž nih voisko vse pobyli. Tedai so tudi velike voiske inu kregi po vsim sveitu bile, nerveč v ti Iudovski deželi, de na eden velikinočni praznik za volo, kir so ty Iudi eniga rymskiga žolneria, kateri ie bil nim sui sra[m]C nag pokazal, ubyli, ie dvasseti tavžent Iudov bilu pob-yenu. Inu v tih drugih iudovskih meistih so vede[n]C vmei Iudi inu Rymlani veliki kregi inu poboy bili. Raven tiga so tudi tedai bile v ti Iudovski deželi inu drugdi velike lakote, Act. 11,621 žlize, pomori, tressuvi, velike syle, krivine inu vse žlaht hudobe so se godile vmei ludmi inu ništer mane so ty jogri inu ty drugi pridigary zubper to volo inu p[re]puvidC tih Iudov inu aydov povsod zveistu pridigali ta s. evangeliu[m];C glih taku se ie potle za teim zatrene[m]C tih Iudov v tim kersčanstvi, koker se ie pop[re]iC per tih Iudih, godilu inu še zdai se godi: povsod so falš cristusi, tu ie anticrišti (anticrist se pravi sledni, kir Cristusu, nega časti, bessedi inu postavi ie zubp|er|),C falš vučeniki, ta pervi veliki anticrist, ta Mahomet ie ta vegši deil ludi od Cristu-seve vere na to suio Hudičevo, falš vero obernil inu zepelal. Ta drugi hynavski anticrist, ta papež ž nega cardinali, šcofi, fary, men/i/hiE inu iezubidermi ie to pravo staro vero, vse prave Bož-ye službe, molitve, zacramente, dobra della, almožne, poste, to pokuro na druge riči, koker ie Cristus rekal inu postavil, p[re]-obernilC inu izpačil. Vsa hudoba, lotrya, syla, krivina inu nezvei-sčina gre nap[re]iC inu p[re]maga,C povsod po vsim sveitu ie pol-nu kregov, voiske, čudnih bolezin, vse riči drage perhaieio, ty ludie za Buga ne za nega bessedo ništer ne rodio, vseh žlaht lu-štih p[re]bivaio,C so offertni, lako[m]ni,C polni nyda inu sou-vraštva, nemilostivi, te boge zo vso sylo doli taro. Inu per taki človeski inu Zludievi hudobi inu krivini ništer mane se pridi-guie inu piše po vsim sveitu ta pravi, stari, čisti, risnični sveiti eva[n]geli;C v tim se zastopnu daie na znane vse[m]C lude[m],C kai Bug hoče od tiga človeka imeiti, de v nebu pride. Tu Bug taku zdai dopusti pridigovati tim dobrim serce[m]C inu bru[m]-nimC lude[m]C k animu trošsu622 inu izveličanu inu tim hudim nevernim k animu pryčovanu, de ne bodo imeili obeniga izguvora na sodni dan.623 Od tih caihnov, kir se imaio goditi p[re]dC sodnim dnem, smo mi tudi na to druga624 nedelo tiga adventa go-vurili inu od tih pred ieruzalemskim zatrenem na to desseto nedelo po S. Troyci. 2 Ta abominatio desolationis,625 ta gnusna, merska, prekle- Kadar v ti cerqvi ta pregreha tiga rezvalena inu zatrena, od katere Cristus v tim začetku današniga eva[n]geliaC inu Daniel, 9. cap.,626 govorita inu prerokuieta, de glih p[re]dC teim obpusčene[m]C ieruzalem-skim ima stati v tim te[m]pli,C pravio ty eni vučeniki, so ta rym-ska ba[n]deraC inu ty aydovski maliki inu pildi, katere sta Tibe-ri9 inu Caligula, ta rymska cessarie po syli, tim Iudo[m]C zubper v ta tempel v Ieruzalemi bila postavila, zakai ty Iudi imenuie falš vuk inu tu malikovane, na rotavži myty, syla inu krivina, 622| Troštu. 623| Rim 1, 20. 624| Drugo. 625| Gnusoba opustošenja. 626| Dan 9, 27. 627| 2 Mz 20, 4-5; 5 Mz 5, 8-9; Iz 44, 9-19. 628| Inu se spu-mniti. 629| 1 Sam 25, 37. 630| Lk 12, 16-20. 631| Emendirani del s pomenom najmanj pričakovali v izvirniku ni izpričan. na placu, na tergeh golufya, v hyšah, doma inu v tover-nah vsa huduba, lotrya, curba-ria inu nečistost naprei gredo inu premagaio, taku ta Božya štrai-finga nei deleč. Ta povudna čez vuss sveit, ta ogen čez Sodo-mitarie, ta nagla smert čez Naba-la, 1. Reg. 25,® inu čez tiga bo-gatiga, £uc. 12,630 tu pogu-blene čez te lu-de ie prišli tedai, kadar so ty ludie ner/mane se troštali./631 vse pilde inu malike te grozne, merske, preklete pregrehe za volo, kir ie Bug ostru prepovedal pilde moliti, čestiti inu delati. Exod. 20. Deut. 5. Esai. 44.627 Ty eni pag pravio, de ty aydo-vski žolnery, ta rymska voiska, kir so bili tu Ieruzalem oblegali, se imenuio ta gnusna pregreha. Eni vučeniki pag pravio, de tu mersku pregrišene so te iudovske službe, nih obrezovane, offri inu prazniki, kateri so oni zubper Cristusev inu tih jogrov vuk inu postavo dopernašali v tim templi inu v Ieruzalemu. Inu kadar le-te try izlage inu zastopnosti od tiga pusledniga caihna inu znamina, de tu Ieruzalem bo rezdianu, se glihaio inu zdai veimo, de vse tu, kar ie Cristus prerokoval od caihnov inu končane tih Iudov, ie popolnoma dopernessenu, na tu imamo mi gledati iou se sumniti,628 kadar se zdai take riči gode, koker so se tedai pred iudovskim končanem inu zatrenem godile, de ta sodni dan nei deleč. H timu se imamo perpraviti s to vero inu vsem dianem, de bomo mogli pred to pusledno pravdo obstati, zakai za teim sodnim dnem bomo hudiga oli dobriga uživali vekoma, koker smo v tim životu verovali inu služili Bogu. 3 Cristus tudi raven tiga prerokovane, kakovi caihni se bodo godili pred iudovskim zatrenem inu sodnim dnem, vuči inu svetuie, koku se imaio ty kersčeniki v ti Iudovski deželi inu po vsim sveitu vsag čas deržati. De ty kersčeniki, kir bodo pred ie-ruzalemskim rezvalenu, imaio zdaici, koker bodo take caihne inu riči vidili, bežati iz Ieruzalema. Inu ty kersčeniki, kir bodo potle pred sodnim dnem po vsim sveitu, se nemaio tim an-ticrištom, falš vučenikom, kir poreko: »V Rymi, v Rakonati, v Ahu, v Gorici, zdai na tei, zdai na drugi gori, per tei oli drugi izpačeni maši oli v ti mo[n]stra[n]ciC ie Cristus, Divica Maria, ta oli uni svetnik, ta gnada inu odpusčane vseh grehov,« pustiti pregovoriti inu zepelati, temuč de imaio do konca nih vero, stan inu leben deržati po vuki nega evangelia inu čakati na nega gospo- gosposki drugi prihod z dobro vistio. Inu tak vuk inu opo-minane za teim današnim evangeliom, štyrimi lepimi pergli-hami: od gospodarie, kir čaka ponoči na tiga tatu; od hlapca, kir čaka na suiga gospodarie; od tih desset divic inu od tiga kupca, kir ie suie blagu dal na dobitig etc. Taku serce, missal inu volo, de bi mi vse naše žive dni na tim sveitu se der-žali s to vero inu zo vsem našim dianem po Cristusevim vu-ku inu z vesseliom čakali na nega prihod, na sodni ta dan, dai nom Oča nebeski za volo suiga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu odrešenika našiga, ž nega S. Duhum. Le-timu sami-mu, pravimu, večnimu, živimu, pravičnimu, risničnimu, modrimu, vsigamogočnimu Bogu bodi vsa čast, hvala zdai inu vekoma. Amen. Regišter inu tih kratkih izlag čez vse nedelsko632 evangelie konec. ANNO M. D. LVIII. Z TA DRU- 632| Nedelske. TA DRUGI DEIL TE KRATKE SUMMARISkE POSTILLE INU TIGA REGISTRA CEZ evangelie. kir se ob tih dneh oli go-deh tih svetnikov pridi- guio. v tibingi. V tim leitu po Cristosevim roystvu M. D. L VIII. ubi bratie. Bug inu muia veist sta pryCa, de bi iest rad iz ser-ca inu z velikim luštom te nedelske evangelie popolnoma bil iz-lužil. Oli kadar sem iest pag le-to postillo s teim regištrom v ti v>/i/sžiE inu ttuningi začcI pissAti inu čuaikAti, Č>e se boČ>e mogla s teimi evangel/i/stiE inu s to predguvorio vkupe v ene buqve zvezzati. Inu za tiga volo, de te buqve od tih tryeh štukov prevelike inu neuštaltne ne bodo, moram naprei v tih drugih evangelieh še kratiši biti, te na/v/ukeE inu trošte v nih le summariskimi bessedami pokazati inu izložiti. Obtu vas prossim, vzamite le-to kratko, mahino postillo zdai od mene za do-bru; aku Gospud Bug odlog muimu životu, buli Cas inu myr da, taku ho-Co z Božyo pomoCio eno obilno postillo, de vsaka besseda suseb bode v ni zadosti izložena, vkupe spraviti. Oli lohki Bug v tim Casu eniga drugi-ga gori obudi, kir is tih latinskih inu nemških postil, katerih ie zdai dosti dolgih inu dobrih, eno v ta slovenski jezik iztolmaCuie. Vi imate v sredi v le-tih buqvah te 4 evangeliste; ty so zveistu inu risniCnu te Cristuseve caihne, nega pridige, diane, martro, gorivstanene inu hoyene v ta nebessa po redu zapissali. Inu s. Lukež v tih nega drugib buqvah633 ie tudi zapissal tih jogrov ner te vegše inu bulše pridige inu ca-ihne, koku se ie nim za volo nih pridig godilu inu koku ie tu kersCanstvu gori iemalu. Od tih evangelistov se vi navuCite tiga Jezusa Cristusa, Synu Božyga ž nega stanum, z obema naturama inu ž nega dobruto, moCio inu opravilom prov spoznati inu de le s to inu skuzi to vero v nega se mi te nega mertre inu vsiga zaslužena sturimo diležni inu pridemo v nebessa. Odspreda pag v ti dolgi predguvori, v tim pervim deilu se zastopnu vu-Ci inu pryCa iz S. pisma, de ta naša kersCanska vera ie ner ta bulši, stari-ši inu risniCnisi634 inu od samiga Boga v tim paradižu gori postavlena inu de le-ta sama vera, sice obena, tiga Cloveka izveliCa inu de ta turška, sadašnih ludov, vseh aydov inu falš, hynavskih papežovih kersCenikov vera nei prov, nei Božya, temuC falš, kriva inu HudiCeva, kir Cloveka zepe-lava v tu veCnu pogublene. V tim drugim deilu v ti predguvori se vuCi, de v tim samim, dinim, veCnim Božym stanu so try imena oli persone. Koku ie Clovik v greh prišal, de vsi ludie so grešniki inu v tim Božym serdu. Kai so ty porodni inu sturieni grehi. V tim tretym de/i/luE se pravi, zakai ie ta Syn Božy iz nebes k nom na ta sveit pryšal, kai ie v tim nega Clove-stvi nom dobriga sturil, s Cim inu koku mi tu nega opravilu inu zaslužene perpravimo na se, k sebi inu nom k nucu. V tim Cetertim se zagovarie inu Z 2 poter- Pissar le-tih buqvi se izgo-varie, kir ie to postillo kratko sturil. Ta pissar dru-guC v le-ti pred-guvori pravi, kakove dobre ri-Ci v le-tih celih buqvah so za-pissane; s teim bi rad vse Slovence perva-bil in perpravil, de bi le-te buqve s flissom Cestu prebrali, iz ž nih sebe, nih otroke inu druge se na-vuCili prov verovati inu služiti Bogu inu de bi vsi z dušo inu s telessom bili iz-veliCani. Amen. 633| Apostolska dela. 634| Risničniši. poterduie ta naša vera inu se odgovarie tim zupernikom. Se pravi, za /č/ esE volo imamo brumni biti, služiti Bogu inu nega zapuvidi deržati. V tim petu se pravi, zakai ta cerkov, ty pravi, brumni kersčeniki moraio na tim sveitu veliku terpeti, s čim inu koku se v nih nadlugah imaio deržati inu troštati. Koku imaio molyti inu klicati na Buga etc. Odzada za teimi evangelisti, v le-ti postilli, naisi ie dosti kratka, taku vsai imate sledni-ga prazniškiga evangelia ter nerpotrebniše inu nucniše navuke inu trošte v ni p/oka/zaneE inu kratku izložene. In summa, kratku govoreč: en vsaki dobri Slovenic, aku on bode le-te cile buqve lipu, po redu, počasu, za-stopnu inu čestu prebral oli od drugih slišal brati, ta isti more iz le-tih buqvih se iz grunta navuči/ti/ vse štuke, kir slišio h timu izveličanu inu h timu pravimu zastopu vsiga S. pisma. On se tudi iz ž nih navuči, de bode znal sledno vero, ie li prov oli nekar, soditi inu sledniga pridigarie, aku on krivu oli prov vuči. Inu on se ne bode vsakimu nezastopnimu inu le-žnivimu faryu oli menihu oli stari babi več pustil voditi inu zepelati na te Hudičeve vere inu na te malikove službe. Za le-ta veliki dobri nebeski dar hvalite vi veden Boga inu inu ga nucate prov Gospudi Bogu na čast inu h timu izveličanu tih vaših bozih duš inu vseh vaših lubih otruk. Tako gnado dai vom inu meni Oča nebeski za volo suiga Synu sred S. Duhum. Le-timu pravimu večnimu Bogu bodi vsa čast inu hvala. Amen. Vaš vseh služabnik. Primož Cruber. NA NA SVETIGA ANDREA JOG- ra dan se pridiguie ta evangeli od poklicane tih 4. jogrov od rybstva h timu pridigarstvu; ta se začne: »Kadar ie Jezus hodil poleg tiga Galileiskiga moria etc.« Math., 4. cap., C, p. 8.635 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus Jezus, Syn Božy, kadar ie po tim človestvi star bil okuli trydesset leit, se ie pustil v tim Iordanu od Ioannesa ker-stiti. Potle zdaici gre v eno pusčavo, undu se posti inu ga ta Zludi izkuša štyridesseti dni po redu. Natu sturpov začne pridigo-vati to pokuro inu ta evangelium po Galileiski deželi. Inu izvoli inu pokliče k sebi nerpervič le-te štyri jogre, v današnim evan-geliu imenovane. Za teimi s. Matevža inu te druge dvanaist; ty so morali veden per nim biti, dotle ie spet šal v ta nebessa. Za volo, de so mogli vsem ludem po vsem sveitu risničnu praviti inu pryčovati od nega vsiga diane, vuka, caihnov, smerti, gorivsta-nena, v nebesa hoiena inu pošilane tiga S. Duha. Act. 1, 2, 3, 4, 5, 10. Ioh. 15.636 2 De pag Cristus take žleht, boge, nizke, preproste, nevuče-ne ludi, rybiče, colnarie, greniške h timu pridigarstvu, h taki-mu vissokimu inu težkimu dellu inu opravilu izvoli, pokliče inu postavi. Inu skuzi nih preproste pridige po vsim sveitu vse žlaht ludi, boge inu bogate, nizhke inu vissoke, modre, kunštne inu preproste, hude, velike grešnike pod tu suie duhovsku kralev-stvu oberne inu perpravi, de se pod nega oblast podade, pokuro deio, stopio od grehov, zapuste to krivo, falš staro vero, evan-gelium gori vzamo, nemu terdnu veruio, se puste kerstiti inu se z andohtio obhaieio. Inu de taki verni ludie, kir so skuzi to pridigo tiga evangelia Cristusa prov spoznali, se ne puste več obe- Z 3 ni Ty jogri so videče inu tipače pryče vsiga vu-ka inu opravila Cristuseviga, zatu se ima nih pridigom inu pismom terdnu verovati. De ty ludie po vsim sveitu tim preprostim pri-digom od Cri-stusa veruio inu per veri vseh nadlugah osta-no, tu ne pride od lepih, slatkih, kunštnih bessed tih pri- 635| Mt 4, 18-22. 636| Apd 1, 1-3; 2, 14-39; 3, 12-26; 4, 8-12; 5, 29-32; 10, 34-43; Jn 15, 27. 637| Žlaht. 638| Sprememba strukture besedila: segmen-tacija povedi izvirnika ni ohranjena - pika tam, kje je bila izvirno vejica. 639| Rim 1, 16. 640| 1 Kor 1, 20-21,25-28; Jer 9, 23. digariev, temuč od milosti Bož-ye, od moči Cri-stuseve inu S. Duha. €n kersčenik ie dol- ni posvitni, ne Hudičevi oblasti, obeni gosposčini, ne moči, ne pritežu, ne martri, ne ognu, ne meču, ne smerti od nega besse-de inu vere oberniti, ne odvleči, ne perpraviti. Taciga doperne-sti na tim hudim sveitu nigdar oben cessar, ne kral, ne viuda, ne dežela, ne meistu poprei, zdai, ne potle ž nih velikimi, sylni-mi voiskami, ž nih altmanni inu serditimi žolnery, ž nih modrimi sveiti, ž nih kunštnimi inu vučenimi bessedniki, ne z dobrimi oblubami, ne serditimi priteži neso premogli, de bi nim po vseh deželah vseh zlaht637 iezikov ludie bili pokorni, volnu inu iz serca nih zapuvidi inu postave deržali, za nih volo blagu, ženo, otroke inu ta život vagali inu zapustili, koker ty pravi ker-sčeniki za volo Cristusa inu nega evangelia po vsim sveitu deio inu izkazuio. Iz tiga imamo nerpoprei spoznati Jezusovo inu te nega bessede veliko muč.638 »Ta evangelium,« pravi s. Paul, Rom. i, »ie ena muč Božya, kir izveliča inu ohrani vse le-te, kateri na nega veruio,«639 tar si bodi Iud, Turck oli ayd. Inu de ta vera ker-sčanska ne pride od človeske moči inu modrusti oli oblasti, od človeskiga kunštniga vuka inu od lepiga, sladkiga predgovori-ena, temuč od te gnade, milosti, dobrute inu moči Božye. Inu Cristus tukai danas na tih jogrih tako suio inu te nega bessede muč ie izkazal, kir zdaici, koker ie k nim rekal: »Hodite za meno,« so bili volni inu pokorni, de vse, kar so lubiga inu dobri-ga imeili na tim sveitu, zapuste za Cristusevo inu te nega bes-sede volo. H drugimu se tudi iz tiga vučimo to čudno, modro volo Božyo spoznati, de on tu, kar ie šibku, nizku, bogu, zaver-ženu inu norsku, izvoli inu sturi vissoku inu kar ie na tim sveitu močnu, vissoku, žlahtnu, bogatu, veliku, kunštnu inu mo-dru, zasromuie inu zaverže. Koker od tiga s. Paul, i. Cor. i, inu Ieremias 9 govorita.640 3 Na s. Andreiu, Petru, Iacopu, Ianžu, Matevžu inu tih drugih vseh jogrih, kir so timu poklicanu inu vablenu Cristu- Cristusevimu zdaici bili volni inu pokorni, imamo en lep na-vuk inu exempel, de mi tudi v tim našim stanu inu poklicanu zo vsem našim dianem inu rovnanem imamo biti volni inu pokorni tei bessedi inu zapuvidi Božy. En vsaketeri človik, bodi v vis-sokim oli v nizkim stanu, ima tu nega dellu inu opravilu, kateru ie nemu od Buga skuzi stariše oli gosposčino oli skuzi eno celo gmaino poročenu inu naloženu, zveistu opraviti inu doper-nesti. En kmetič na puli; en antverhar per suim stolu; en syn, hlapec, ena sči, dekla v ty hyši ima tu suie dellu inu službo per pravim redu zveistu inu dobru dokonati; en purgar oli kupec prov kupovati, prodati, vagati inu meriti; en gospud, en oblastnik, en rihtar, en viuda, de terdi pravico, te brumne ludi myri, te hude štraifa inu proč deva; en pridigar oli farmošter, de ve-den moli, S. pismu bere, risnico pridiguie, te mlade, preproste vuči prov verovati inu služiti Bogu po vuki tiga catehizma inu vsiga S. pisma. Inu aku katerimu v tim nega stanu inu dellu kaka nadluga oli nesreča, buštvu oli bolezan oli za te prave vere vo-lo preganene, ieča oli ta smert naprei pride inu bo gori naložena, taku on nema zubper Boga mermrati ne zatayti te prave vere ne bessede Božye. Zakai tu vse volnu terpeti nom Bug v ti nega bessedi vely. Ampag prez potrebe, prez syle, od sami sebe tu naše blagu, to ženo inu otročiče zapustiti inu zavreči, teči od nih v naznane dežele, koker ty hynavski, norski bidertauffe-ry deio, tiga Bug nei rekal, temuč Hudič inu ta človeska norost.641 »En tak ie huši,« pravi s. Paul, »kir to suio družino zapusti inu nekar ne omisli, koker en nevernik inu ie to vero zatayl.« i. Thi. j.642 Obtu oben nema sam sebi suio volo kake nadluge naložiti, temuč kadar Bug pošle za volo tih grehov oli za volo te vere, ta isti cryž imamo pohlevnu nossiti inu preterpeti. Na S. žan v tim stanu /inu/E p/e/rE tim dellu, h kater/i/-muE ga ty sta-ri/ši/E postave, dotle Bug skuzi to cerkov oli visše h drugimu ne pokliče, ostati inu v tim Bogu inu bližnimu zveistu slu-ž/i/ti.E 641| Sprememba strukture besedila: segmen-tacija povedi izvirnika ni ohranjena - pika tam, kje je bila izvirno vejica. 642| 1 Tim 5, 8. 643| Jn 20, 24-29. 644| Zah 7, 12. 645| Godilu. Ty ludie po na-turi imaio enu terdu inu ko-ker Zaharias 7644 govori, enu ka-menatu, ada-mantovu ser-ce h ti veri; ž nih zastopno-stio ne mogo verovati, de bi nas Bug lubil inu ne zapustil, kadar nom hudu gre inu meriemo; ne veruio, de Cri-stus nas vse obudi od smerti, samuč oni bodo S. Duhum ob-dileni. Na s. Tomaža jogra dan se pridiguie ta evange-lium od nega velike nevere inu koku ie spet obernen na to pravo vero; ta se začne: »Tomaž, eden iz tih dvanaist, kir se pravi Didimus etc.« Ioh., 2o. cap., C, p. 325.643 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Ianž v današnim evangeliu cilu debelu inu z dostimi bes-sedami ie to nevero s. Tomaža zapissal, de nei veroval tim prerokom, kir so zastopnu prerokovali, de Cristus ima terpe-ti, umreti inu od smerti vstati, ne Cristusu, kir ie čestu še pred nega smertio vsem jogrom te preroke izlagal inu nim oči-tu pravil, de se bode ž nim taku golidu,645 ne tim jogrom, nega zveistim tovarišem, kir so Jezusa po nega smerti živiga vidi-li, nemu pravili inu pryčovali z drugimi, de ie živ, inu Cristusu samimu ne/i/ hotel verovati, aku bi ga glih z očima vidil, te-muč ga ie hotel poprei z rokami tipati, ie li on ta pravi inu ne-kar kaka druga prikazan oli izpaka. Taku hudu, terdu, žele-znu nevernu serce še zdai mi vsi po tei izkaženi naturi imamo, katerimu Bug nei suiem S. Duhum skuzi ta kerst inu bessedo omečil, ponovil inu popravil. Dosti ludi se naide, kir vsi žlaht hudubi, v lotrii inu v takih velikih grehih prebivaio, de sami v nih veisti veido inu počutio, de prov ne deio inu take ri-či ie Bug prepovedal, oli kadar se nim pravi, suseb tedai, kadar nim po sreči, po nih voli dobru gre, so zdravi, srečni, mladi inu bogati, od tiga shtrašniga, grozovitiga Božyga ser-da, pryteža inu od nega štraifinge, kir pride čez vse take ne-pokorne hude ludi, oni za tak serd inu prytež Božy ništer ne rodio, temuč se k nemu smyo inu tim, kir tu govore, se špota-io; ne veruio, de bi Bug nee kadai taku koker te perve grešnike, kir so pred nimi bili, štraifal. Spet nazai: taki ludi potle, kadar dar te štraifinge, bolezni, buštvu inu ta smert čez nee prido, se ne puste inu ne mogo zo vsemi Božymi milostivimi oblubami, s teim evangeliom inu z martro Cristusevo potroštati. Inu eno tako nevero inu hudo šego mi vsi imamo. Kadar smo v kaki veliki nadlugi, bodi v ti ieči, v buštvi oli v težki, dolgi bolezni, inu aku nom Bug zdaici po naši misli inu voli, v tim času, v ti viži, v tryeh dneh oli v tryeh nedelah oli v tryeh mescih ne pomaga, taku zdaici začnemo na Božy moči, milosti inu oblubi cbivlati// Nom se zdy, Bud646 ne hoče inu ne premore nom pomagati. Tako hudo našo nevero imamo v sebi spoznati, čez no tožiti Bogu inu prossiti, de tu naše hudu serce suiem S. Duhum omeči, ponovi, premini inu nakloni h ti nega bessedi, de nega oblubom inu prytežom iz serca terdnu veruiemo inu de nas per pravi veri v Jezusa ohrani inu obderži do konca. Amen. 2 De Cristus tiga neverniga Tomaža nei zavergal ne ferda-mnal, temuč ga ie podvižal, zagvišal, potroštal inu poterdil v ti veri, take Cristuseve dobrute inu lubezni se imamo mi tudi tro-štati inu na to isto se zenesti, de Bug nas za volo naše šibke, ma-hine vere, aku se le pustimo volnu podvučiti, nesmo timu evan-geliu zubper ne souvraž, temuč ga lubimo, radi poslušamo inu beremo, ne hoče zavreči, temuč to našo šibko vero v težkih iz-kušnavah močno sturiti. 3 Ta vera inu spoznane s. Tomaža ie prov inu cela, kir ie dial h Cristusu: »Ti si mui gospud inu mui bug.«647 Ko-ker bi rekal: Zdai iest tebe spoznam očitu, veruiem inu der-žim za praviga človeka inu za praviga boga, ti si mene s tu-em človestvom, s to tuio martro, smertio inu gorivstanenem te muie grehe plačal, rešil inu odkupil od Hudiča inu si mene pred Bugom, tuim očetom, brumniga inu svetiga sturil, zatu si ti ta pravi mui gospud, katerimu sem dolžan biti pokoren inu služiti vekoma, inu ti si tudi mui Bug, kir a si me- De male, šibke vere kersčeni-ke, kir ta evan-geli lubio, Cristus ima tudi za lubu. »Kateri spozna,« pravi s. Paul, Ro. 10, Cz vusti tiga go-spudi Jezusa inu veruie v nega sercei, de ga ie Bug obudil od te 646| Bug. 647| Jn 20, 28. smerti, ta isti bo 648| Rim 10, 9. izveličan.«648 V tih izkuš-649| jn 20, 29. navah imamo na ta evangeli zmi-sliti, tiga se s to vero terdnu der-žati, nekar na caihne gledati, ne na te videče Božye pomu-či čakati. 650| Izkušnavah. Vsi pravi caihni, vsi S. pismu ka-žeio le na Cri-stusa inu pryču-io od nega. 651| 1 Pt 1, 3-9. si mene s tuiem Očom inu S. Duhum stvaril, ti boš muie prošne uslišal, branil inu varoval mene pred večno smertio, Hudičem, peklom inu pred vsem zlegom, h puslednimu ti boš mene, nisče drugi, izveličal. 4 Te bessede Cristuseve, kir pravi: »Izveličani so ty, kir neso vidili inu so verovali,«649 se imaio dobru zamerkati; s teimi nerpoprei vuči inu pravi, de nekar le samuč ty jogri, Divica Maria inu ty ludie, kir so bili tedai, kadar ie Jezus na tim sveitu hodil, inu nega s teimi telesnimi oči vidili inu v nega verovali, so izve-ličani, temuč de vsi ludie, kir so bili vsag čas, pred Cristusevim roystvum inu kir so inu bodo potle do sodniga dne, kateri so ti-mu evangeliu, tim Božym oblubom verovali od Cristusa, ty isti so inu bodo vsi izveličani. H drugimu: vuči, de kadar smo v nadlugah, na smerti inu kadar nom cilu hudu gre na tim sveitu inu v takim zlei ne vidimo inu ne počutimo Božye pomuči, taku nemamo na Božy oblubi inu pomuči cagati ne cbivlati, temuč se imamo tiga evangelia, vseh Božyh oblub s to vero terdnu inu močnu deržati, de imamo za volo Cristusa odpusčane vseh grehov, na Bugi eniga milostniga očeta, de nom ta smert, Hudič inu ta pekal ne mogo ništer škoditi, de imamo ta večni leben. Taku so se gori deržali Abel, vsi očaki, David, preroki, vsi jogri inu marterniki v nih težkih nadlugah, izkušnovah,650 v nih mar-trah inu na smerti; s tako vero so oni dobili ta večni leben. 5 Na koncu pravi s. Ianž, zakai ie Cristus te caihne delal, za-kai so ty evangelisti te evangelie zapissali; gvišnu za drugiga volo nekar, pravi tukai s. Ianž, temuč de skuzi te vsi ludie imaio spoznati, veiditi inu verovati, de Jezus, te Marye syn, ie ta pravi Božy oblubleni Cristus, de na drugiga, koker ty Iudi, nema-io čakati ne verovati inu de take vere ta pravi lon primeio, kateri lon ie ta večni leben, pravi s. Peter, 1. Pet. i.651 Tako vero inu za to vero tu nebes- ku ku večnu vesselie nom dai Oča nebeski za volo Jezusa Cristusa sred S. Duhum// Amen. Na s. Steffana martirnika dan se pridiguie ta evangeli, koku ie Jezus svaril te iudovske vučenike inu prytil Ieruzalemu, de bo obpusč enu; ta se začne: »Pole, iest pošilem q vom te preroke, te modre inu te pissarie etc.« Math., 21. cap., D, p. 7i.652 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i Odspred, v tim začetku le-tiga 23. capitula piše s. Matevž, koku ie Jezus nerpoprei te ludi vučil, de imaio te vučenike, kir na Moizesevim stolu side,653 tu ie, kir prov iz S. pisma vuče, naisi ty vučeniki so hudi inu sami ne deio po nih vuku, poslušati inu sturiti, kar oni nim iz Božyh vust zapovedo. Potle na tu začne Cristus te offertne, lakomne, hynavske, nemilostive, nydove, le-žnive inu nevučene vučenike inu doctorie serditu inu ostru štra-ifati. H pushlednimu654 v le-tim današnim evangeliu nim prity s teim večnim pogublenem inu nim prerokuie inu pravi, de tu Ie-ruzalem, ta vuss iudovski deželski inu duhovski stan bo cilu za-tren inu končan,655 za volo, kir ty iudovski vučeniki, šcofi, farii, farizei inu ty visši so Christusa, nega jogre inu zveiste, modre, vučene služabnike preganeli, zašpotovali, lovili, byli inu morili. Berite te Buqve od tiga diane tih jogrov; v tih ie s Lukež zapis-sal, koku so ty iudovski visši duhovski inu deželski s teimi jogri, svetim Stefanom inu s teim svetim Paulom rovnali, byli, tepli, lovili inu morili. Iz tiga se vučimo: V katerim kralevstvi, daželi oli meisti se ty pravi pridigary inu te prave vere ludi zašpotuio, a 2 pregano 652| Mt 23, 34-39. Pravi pridigary, naisi so grešniki, se imaio slu-šati. Za volo falš vučenikov inu souvražnikov ti-ga evangelia bodo kralevstva, dežele inu mei-sta pogublena. 653| Mt 23, 1. 654| Puslednimu. 655| Mt 23, 36-38. 656| Mt 23, 37; Lk 13, 34. 657| Mt 23, 25. 658| Mt 23, 39. Te prevelike lu-bezni inu do-brute Cristu-seve, kir ie za našo volo človik postal, nash rešil od vsiga zlega, nemamo ni-gdar pozzabiti. Grozzovita štra-ifinga pride čez te, kir so na k/e/vsčenikilE dolžni. Tiga evangelia pusledne besse-de se težku za-stopio, kai ie Jezus s teimi menil. pregano inu moree, tu istu dolgu ne obstoy, bode zatrenu. Koker vuss sveit pred to grešno povudno, kir so se timu pravični-mu pridigariu Noyu špotali, Sodoma timu Lotu, Egiptus timu Moizesu, Ieruzalem ie večkrat zatrenu, kir so iz prerokov špot delali. Tacih exemplov imamo dosti v tim S. pismu inu v drugih historiah. 2 Cristus s to lepo, zastopno pergliho od te kokuši oli kokal-nice656 to suio veliko lubezan, kir on ima pruti vsem ludem, rez-odeva, zakai obena vtyca taku sylnu suih mladih ne lubi, koker ena kokuš ta suia pisčeta; ona za nih volo to suio štymo premini, kar naide, sama ne snei, temuč da nee pisčetom, kadar ka-kov orel oli iastreb hoče nee pisčeta vzeti, zubper tiga nee život postavi inu nee brani. Taku ie Cristus sturil za našo volo: ie postal človik le nom h dobrimu inu ie zubper te naše sovražnike, zubper to smert inu hudiče sui život postavil inu dal inu nas obranil. Na tako lubezan inu dobruto Cristusevo imamo čestu zmisliti inu našo vero inu zevupane v tim našim sercei vseh žlaht nadlugah gori obuditi inu poterditi. 3 Le-to strašno bessedo Cristusevo, kir pravi h tim Iudom, de vsa nedolžna kry, kir ie prelyta od začetka tiga svita, čez nee pride,657 imaio vsi souvražniki tiga evangelia k serci vzeti, kakov velik Božy serd inu to večno nega štraifingo nase nalagaio, kir te risnične pridigarie more, love inu pregano. 4 Inu kir Cristus tukai na koncu pravi: »Iest vom poveim, vi mene potle ne bote vidili, dotle vi ne porečete: Žegnan ie ta, kir ie prišal v tim imeni tiga Gospudi.«658 Ty eni menio, de ty Iu-di taku stuprov na sodni dan poreko, ty eni pravio, de po nega smerti ty Iudi, kir so se preobernili inu verovali na Cristusa, so taku diali, ty eni pag pravio, de ty Iudi, kadar so bili v tim Ie-ruzalemu obdani s teimi Rymlani, so želeli po Cristusu, oli nim nei obena pomagavica bila dana za volo, kir so tiga ohranenika od sebe pehnili inu umurili. Na S. Na s. Ianža Evangelista dan se pridiguie ta evan-geli, koku ie Jezus prerokoval Petru, de v nega starosti bode martran, inu vely nemu ta nega cryž nesti inu na druge ne gledati; ta se zač ne: »Risnič nu, risnič nu iest tebi poveim: Kadar si mlaisi659 bil, si se sam opas-soval inu si hodil, kamer si ti hotel etc.« Ioh., 21. cap., B, C, p. 328.660 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus ie pred današnim evangeliom s. Petru trycrat po redu te nega ovce inu iagneta pasti poročil,661 tu ie, de ima zvei-stu vsem preprostim ludem ta evangeli čistu inu zveistu pridigati. Oli kadar ie pag ta Peter s teimi drugimi jogri menil, de tu Cristusevu gospostvu inu kralevstvu bode pozemlisku inu te-lessnu, de ty ludie po vsim sveitu tim nih jogerskim pridigom bodo zdaici volni inu pokorni. Inu de on, ty jogri inu vsi zvei-sti služabniki Cristusevi bodo na tim sveitu veliki viudi inu go-spudi, v velikim blagei, v myru, v pokoiu inu vseh žlaht luštih inu vesseliu prebivali. Tak nih kriv inu falš zatop662 inu mene-ne od nega kralevstva hoče tim jogrom tukai proč vzeti. Zatu on Petrusu začne praviti, de on, ty jogri inu vsi pravi pridiga-ry za volo tiga evangelia na tim sveitu ne bodo imeili dobriga lebna, ne vel/i/kigaE gospostva, ne myru, temuč vseh žlaht na-dluge inu zašpotovane inu h puslednimu bodo martrani inu sra-motnu umorieni. Koker od tiga ie Cristus tudi pred nega smer-tio nim čestu pravil; Ioh. 15 inu 16 pravi: »Ta hlapec nei vegši od suiga gospudi; so li mene preganeli inu lovili, taku vas tudi bodo.« »Vas bodo v pan polagali inu morili.« »Na tim sveitu bote nadluge imeili.« Inu Math. 10 tudi pravi h tim jogrom: »Iest vas pošilem koker te ovce vmei te vulke.«663 Kratku: »Sledni človik,« pravi s. Paul, »kateri hoče po Bugi se ži- a 3 viti 659| Mlaiši. 660| Jn 21, 18-19. Zveisti pastiry inu pravi pridi-gary nemaio na tim sveitu za nih dellu na veliku blagu, na myr inu pokoi čakati, temuč na ta cryž. 661| Jn 21, 15-17. 662| Zastop. 663| Mt 10, 16. 664| 2 Tim 3, 12. 665| Jn 21, 18. 666| Jn 13, 21; Mt 26, 38; Lk 23; Ps 22, 1. 667| Mt 26, 41. 668| To. 669| Jn 21, 19. Ty kersčeniki po naturi s/e/E tudi nadl/u/gE inu te s/me/rtiE bo/y/ e, E oli oni za vo-lo s/t/rahaE inu beteža od vere ne stopio, ne za-taye te bessede Božye. Ty verni ž nih službami, ter-plenem inu martro le česte Boga, viti inu diati, ta isti mora na tim sveitu nadluge terpeti.« 2. Thi. 664 4. 2 Inu le-te bessede Cristuseve, kir pravi h Petru: »Tebe po-pelaio tiakai, kamer ti ne hočeš,«665 nom daio na znane, de ty veliki svetniki, jogri, preroki inu marterniki tudi neso radi ter-peli ne umerli. Cristus sam, kadar ie imel terpeti inu umreti, ie dial, Ioh. 13, Matth. 26, Luc. 23, Psal. 22: »Muia duša ie žalostna do smerti.«666 »Ta duh ie pernaredin inu volan, ampag tu messu ie šibku.«667 Inu on se ie pred to smertio bal, strašil, trepetal inu kervavi put potil, zakai terpeti inu umreti ie zubper to natu-ro; Bug ie tiga človeka pervič taku stvaril, de bi imel vselei dobru imeiti, duša, tellu vkupe ostati, nigdar narazen se ločiti, ne umreti. Obtu, kadar bomo mi terpeli inu to britko smert pred nami vidili, aku nas prevelik strah, žalost inu trepetane obide, taku za tu nemamo cagati, ne cbivlati oli reči: Mi te prave vere nemamo, potehmal se ie tu vsem žlaht svetnikom pergudilu, de so se tiga terplene inu smerti po naturi bali. Bati, strašiti, žalosten biti, bežati inu trepetati pred to smertio nei greh inu Bogu zubper, ampag za volo tiga straha te smerti inu terplene na Bo-žy pomuči cagati, Boga inu nega bessedo zatayti, tu verovati oli diati, kar ie Bug prepovedal, tu istu ie velik greh inu Bogu zu-bper. Tiga oben svetnik ne pravi kersčenik nei sturil, temuč s to vero, s teim duhum ie tako žalost, tak strah, taku messenu ter-plene inu to smert is od sebe izzegnal inu premogel inu ie tu hudu, izkaženu, nevolnu, žalostnu inu strašnu messu permoral, de se ie volnu po Božy voli pod tu terplene inu v so668 smert po-dalu. 3 Inu ta evangelist, kir pravi: »Jezus ie le-te bessede h Petru govuril, daioč na znane, s kakovo smertio on bode čestil Bo-ga,«669 nas dvei riči vuči; nerpoprei, de ty kersčeniki nekar le samuč s to pridigo, s teim spoznanem te vere inu s poštenim leb-nom, temuč tudi s teim volnim terplenem inu inu martrom so dolžni čestiti Boga inu nemu služiti. Koker od tiga s. Paul, Phil. 1, inu s. Peter, 1. Pet. 4,670 lipu govorita. S. Peter pravi taku: »Oben kersčenik nema terpeti, koker ty uboyniki, tatye, lotri oli kir po luskih ričeh žele, terpo, temuč ty kersče-niki imaio terpeti za volo tiga imena Cristusa inu za volo taci-ga terplena se nemaio sramovati, zakai oni s takim terplenem inu martrom česte Boga.«671 H drugimu: tudi nas vuči inu nom pravi, kai so ty jogri inu vsi martirniki ž nih martro inu smertio opravili inu dobili per Bugi; drugiga nekar, samuč de so s teim čestili Boga inu pryčovali (martyr672 se pravi ena pryča), de Cristuseve bessede so Božye inu risnične. Obtu ty krivu vuče, kir pravio: Ty svetniki so nim inu nom ž nih martro inu z brumo to gnado, milost, odpustig inu ta večni lebe[n]C dobili inu zaslužili. Cristus sam ie tu vse tim svetnikom inu vsem vernim inu oben svetnik ne svetnica dobil inu zaslužil per Bugi. 4 Cristus s teima bessedama, kir tukai dvacrat h Petru pravi »Hodi za meno«, nas vuči inu vely, de mi tu, kar ie nom od Buga rečenu, gori postavlenu inu naloženu v tim našim stanu, imamo zveistu inu volnu opraviti, dopernesti, nesti inu p[re]terpetiC674 inu enimu drugimu v taa nega stan, v to nega oblast, v tu nega dellu inu opravilu nemamo stopiti, riniti, ne segati. Inu aku Bug enimu drugimu vegšo čast oli oblast, več blaga, mane nadlug da koker no,675 taku zatu nemamo nemu biti nidig oli souvraž, ne zubper Boga mermrati. Cristus ie Petrusu nalužil, de ie moral za volo tiga evangelia v Rymi z glavo doli cryžan biti, s. Ianžu pag ie pustil v starosti z lepo smertio na posteli umreti. Bug da nakaterim malu, nakaterim veliku bolezin inu nesreč. Bug pusti te ene o mladosti, te druge v starosti umreti. Zakai tu pag Bug dei, za tu nema oben vprašati ne zubper govoriti. Na tih tryeh kralev dan se pridiguie ta eva[n]geli,C koku so ty modri aydi, od kod tu so[n]ceC uschaye, tu roystvu Cristu- pryCuio tei Božy bessedi; s teim tih nebes ne zaslužio, te ie nim Cristus sam zaslužil. S. Paul, 1. Thes. 467 , vely vsem vernim, de bodo tihi, de nih la-stnu dellu s f lissom opravio, de ž nih rokami delaio inu de od sami sebe, nekar od drugih se žive. 670| Flp 1; 1 Pt 4, 1,13-16. 671|1 Pt 4, 15-16. 672| Mučeništvo. 673| 1 Tes 4, 11-12. 674| Ali: p[o]-terpeti. 675| Nom. 676| Mt 2, 2-11. 677| 4 Mz 24, 19; Dan 2, 28-45; 7, 2-14; 9, 24-27. Cristusevu ro-ystvu ie zdaici ludo[m]C inu ay-dom rezodivenu. Ty modri ž nih veliko, stonovi-to pokorsčino so vsem lude[m]C k animu exemplu inu navuku na-prei postavleni. 678| Ohranenik. 679| 1 Mz 24, 7. Cristusevu obiskali inu darovali; ta se začne: »Kadar ie Jezus bil royen v tim meistu Betleem te Iudovske dežele etc.« Math., 2. cap., A, p. 3.676 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Le-ty današni modri inu vučeni aydi, katerim ie Bug ti-ga suiga Synu roystvu skuzi eno novo, čudno zveizdo rezodil inu dal na znane, od kateriga Božyga Synu, de ima priti na ta sveit, so oni tudi poprei od Balaama cupernika, Num. 24, inu Daniela preroka, Dan. 2, 7, 9,677 slišali prerokuieč inu pisseoč, inu kir so v tu Ieruzalem od daleč prišli iskati, moliti inu darovati Cristusa (so li le oni try oli več oli viudi oli krali oli fa-ry oli vučeniki bili inu koku ie nim ime bilu, tiga po risnici nisče ne more veiditi), očitu pryčuio s to Divico Maryo, kir ie veidi-la, de ie ga divica rodyla, inu s teim Iožefom, kir ie tu od angela slišal, inu s teimi pastyrmi, katerim so ty angeli bili oznanili, de ie Cristus risničnu royen na tim sveitu, de na drugiga nisče nema čakati. Inu oni ž nih prihodom, vprašanem, spoznanem, rezglassenem, molenem inu ž nih daruvi očitu spo-znaio, pryčuio inu daio na znane nih vero, zakai inu za koga oni imaio inu derže tu mladu ditece Jezusa Cristusa, de ter-dnu veruio, de ie on ta pravi bug, pravi človik inu ta pravi kral inu ohranik678 vseh vernih ludi. Zatu so oni nemu offrali ta ve-roh koker bogu, zakai v ti pervi stari cerqvi se ie per tih offrih Bogu na čast s teim verohom kadilu. Inu to myro koker človeku, zakai s to myro so se ta mertva človeska telessa žalba-la. Inu tu zlatu koker kralu, zakai tim kralem, kir te ludi myre inu branio, se ie moralu zlatu, coli, štivre plačovati. Inu oni tudi ž nih prihodom inu molenem pryčuio inu poterduio to staro pervo Božyo oblubo: »V tim semeni bodo žegnani vsi žlaht ludi,«679 inu tih prerokov pismu, de ty aydi inu veliki grešniki t E oblastnih ludi zašpotovani inu souvraženi. niki tudi slišio inu bodo vzeti v tu Cristusevu kralevstvu inu bodo skuzi to vero v nega izveličani. 2 Od tih iudovskih scofov,680 faryev inu vučen/i/kov,E kir vei- Nekar vsi, kir 68° šc°f°v. do iz pisma inu drugim pravio, kei ima Cristus biti royen, oli oni so v tim S. ,pi" smu vučeni, so sami po Cristusu ne vprašaio, zan ne rodio inu ne veruio, inu zatu verni. Ta od tiga hynavskiga krala Erodeža, kir bi bil rad tu ditece Te- fvan9eli inu ty, kir timu veruio, zusa končal inu umuril, se mi vučimo, koku se bode timu evan- so radi od veii-geliu inu vsem pravim kersčenikom od tacih ludi na tim sveitu kjh mod/ri/h.,E 1 1« 1 1*1 t * «1« IV* V* rtWlCftliM 1llNl do sodniga dne godilu, obtu mi verni, kir per sadašnim našim času vidimo inu slišimo, de ta vegši deil duhovske inu dežel-ske gosposčine, ty veliki, modri, bogati inu oblastni ludie ni-šter oli malu za to pravo vero, za ta evangeli, za te zacramente, za molytve, za prave Božye službe, za poštene, za boge ludi ne rodio inu ne vprašaio, gledaio inu skerbe, koku bi le dosti blaga, veliku gospostvu inu dober leben na tim sveitu dobil/i/JE ty eni pag so te Erodeževe žlahte inu šege, /is/čeio,E koku bi mogli to pravo vero, ta pravi evangeliski v/u/kE zatreti inu pogu-biti, se nemamo v takim inu za tiga volo v ti veri zmotiti, zbla-zniti, ne od tiga evangelia, koker bi ta pravi Božy vuk ne bil, se pustiti nikomer odvleči. Zakai taku se ie Cristusu zdaici, koker ie royen bil, god/i/lu,E glih taku potle v nega pridigarstvi inu se bode do sodniga dne. 3 Mi imamo tukai tudi en velik, dober trošt. V tim, kir Bug Tu pravu kers-Oča suiga Synu, tu ditece Jezusa, inu te verne modre pred to čaMstvu> naisi v nim dosti ne- Erodeževo hudo kunštno missalio čudnu obaruie: timu Iože- dolžnih bo umo- fu ie zapovedal ponoči s teim ditetom inu ž nega matero v dal- rienu, ne bo ni* i v i i v • • i • i r i • gdar zatrenu. ne naznane dežele bežati, tim modrim ie rekal po drugim potu, nekar skuzi Ieruzalem domov vleči. Taku ie Gospud Bug ž nega Synum sred S. Duhum vselei od začetka tiga svita na to suio cerkov, na te verne gledal inu še zdai na nee gleda, za nee skerbi, nee varuie, gori derži, trošta inu brani, de ty tyranni inu vsi žlaht hudi ludie na nih ne mogo, kar hote inu mislio, nig- b dar dar dopernesti, temuč tu, kar so naprei vzeli tim vernim sturi-ti, tu istu se ie na tih nevernih hudih glavi izzešlu. Cristus ie živ ostal, ie čez sedem leit spet na sui dum v Nazaret pryšal inu zdai kraluie vekoma. Erodeža so zdaici ty červie sneli inu zdai v pekli terpi vekoma. Ty modri so tudi ž/i/herE prišli spet v nih dežele inu so ta evangeli od Cristusa, koker so od Divice Marie inu Iožefa navučeni bili, povsod oznanili inu rezglassili. Kateri bozim, 4 Inu od tih vernih modrih, kir so taku od deleč iz te Perzie potrebnim ker- prišli Cristusa čestiti, moliti inu darovati, se imaio vsi žlaht lu- sčenikom sve~ ±77 tuio, pomaga- die, nerveč ty vučeni, modri, bogati, oblastniki inu veliki goto ta dado, ty spudi, vučiti, de oni tudi ž nih dobrim, modrim svetom, ž nih isti Jezusu prov offruio inu nih blagum inu darovanem pomagaio Cristusa ž nega matero inu blagu žegnuio, s teim Iožefom ptuih deželah, tu ie: to pravo cerkov, kir ie po de obene škode na vzame. vsim sveitu rezkroplena, te dobre boge šularie, pridigarie inu te prave kersčenike, kir so pregnani inu kir so doma, gori deržati, erpergati inu živiti. Kateri taku deio, ty isti timu ditecu Jezusu Cristusu (na tim sveitu bogimu) prov offruio inu šenkuio inu tu nih zlatu, srebru, perstene, ketine, žlahtnu kamene inu perli-ne prov žegnuio, krope inu pokade, de nim po syli vzetu, ukra-denu, sežganu oli sice skuzi kako drugo nesrečo oli škodo zgu-blenu ne bode. Zakai oni s takim daienem inu pomaganem tim bozim, potrebnim kersčenikom zbyraio te prave šace inu daio te iste samimu Bogu hraniti. Te iste oni bodo tudi v nebesih cilu vkupe nešli inu uživali vekoma per Bugi zo vsemi izvole-681| Mt 6, 19-20. nimi. Amen. Math. 6.'681 Na Divice Marye o č isč ena dan, kir se imenuie sveičnica, se pridiguie ta evangeli, koku ie tu ditece Jezus vIeruza- v Ieruzalem v ta tempel bilu pernessenu, katerimu ie ta stari s. Simeon pryč oval, de ie ta pravi izveličar vseh vernih ludi; ta se začne: »Potle, kadar so bili ty dni nyu očisčena po tei Moizesevi postavi do-polneni etc.« Luc., 2. cap., D, p. 163.682 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Tim Iudom so bile od Buga skuzi Moizesa v ti pusča- vi mnogetere čudne inu težke zapuvidi, postave, službe Bož-ye, šege inu pravde raven tih Dessed zapuvidi za volo dosti ri-či dane inu gori postavlene, katerih postav poprei ty stari očaki, Abraam, Isaac inu Iacob, neso imeili inu mi kersčeniki tudi ne-kar. Vmei teimi so le-te dvei, od kateryu današni evangeli govori, tudi bile. Ta perva, de kadar ie ena žena od moškiga semena bila nosseča inu rodila eniga synu, taku se ie morala zderžati inu odločena od ludi inu nečista biti 40 dni, aku deklico, taku 80 dni. Inu kadar so ty dni te nee očistosti dopolneni bili, ie li bogata bila, taku ie morala enu iagne, staru enu leitu, v tim ie-ruzalemskim templi offrati. Aku boga, taku dva goloba oli dvei garlici. Od tiga imate pissanu Levit. 12.683 Ta druga postava pag ie bila le-ta, de sledni pervoroyenčič, kir ie ner pervič to maternico odperl, bodi od ludi oli od vse žlaht živine, se ie moral v Ieruzalem perpelati inu postaviti naprei inu odločiti timu tem-plu inu h ti Božy službi oli z denarmi odrešiti inu odkupiti. Od tiga naidete pissanu Exod. 13, 34; Num. 8, 18.684 b 2 682| Lk 2, 22-33. Bug ie bil te Iu-de z mnogimi službami oblu-žil; s teimi ie on hotel nee obder-žati, de bi ne bili malikovali. 683| 3 Mz 12, 1-6. Inu 684| 2 Mz 13, 1,11-13; 2 Mz 34, 19-20; 4 Mz 8, 16; 4 Mz 18, 15. 685| 1 Mz 1, 28. 686| 2 Tim 2, 15. 687| Podverženi. 688| 3 Mz 20, 18. 689| Način; izposojeno iz stvn. wisa f. ali srvn. wise, in sicer pred letom 1100 (H. Jazbec, n. d., 85). Te zakonske noseče, porodne, otročne verne žene se imaio v nih boleznih s teim troštati, de ž nih nošenom inu porodom služio Bogu. Za tu se ima nim dobru streči inu ty možye, dotle so bolne, nee z mahom pustiti. Te ®oizese- 2 Inu le-te zapuvidi tim iudovskim otročnicam, de so ta-ku dolgu morale biti nečiste inu zaperte inu potle v tim tem-pli (vseh Iudov v fary) zase inu za nih lastnu deite offrovati, Bug nei dal za volo tiga, koker bi te otročnice za volo tiga zakona oli poroda bile grešne, preklete inu Hudičeve, koker ty eni naši nezastopni kersčeniki inu ty nevučeni papežovi fary menio inu pravio, obtu oni te otročnice žegnuio, kade, krope, vpela-vaio, te nih žegnane cuperske sveče, kadila, cvetie inu zelišča k nim v postelo polagaio etc. Tiga oben človik nema verovati. Zakai v zakoni rodyti otroke ie ta vola, postava inu služba Bo-žya inu en velik, dober dar inu žegen Božy. Zakai Bug ie sam pruti vsem zakonikom rekal, Gen. i: »Rastite inu polnite s te-imi otruki to zemlo.«685 Inu s. Paul pravi, i. Thi. 2: »Ta žena bode izveličana za volo, kir otroke rody, aku ona ostane v ti veri, v ti lubezni inu v ti svetusti sred to čistostio.«686 Temu č le-to postavo oli zapuvid ie Bug dal nerpoprei k animu navuku, pomene-nu inu spominu, de vsi ludie, kir prido od moškiga semena, so v grehih početi, royeni inu so s teim pervim roystvum podverženi687 timu Božymu serdu inu timu večnimu terplenu, ampag oni bodo spet lipi, čisti, brumni inu sveti skuzi to vero v Jezusa Cri-stusa, kateriga Jezusa smert inu zaslužene ie le-tu offranu iagne oli garlica pomenilu. Potle, h drugimu, ie Bug dal tudi le-to za-puvid tim otročnicom h dobrimu, de v tim času tih 40. oli 80. dneh mogo spet zdrave inu močne biti. Inu Bug ie tudi tim možem per tei smerti zapovedal, de nemaio per bolnih ženah ležati, Levit. 20.688 Inu koker mi kersčeniki le-tim iudovskim posta-vom nesmo podverženi, taku vsai ta človeska natura, zastopnost inu potreba nas vuči, viža689 inu pergane, de imamo tim otročni-com nih pokoi pustiti, dobro streči inu vsag mož se od nih der-žati do praviga časa. 3 Ta zapuvid od tih pervih royenikov, kir so se morali ti- mu mu Gospudi naprei staviti, h ti Božy službi dati inu offrovati, ie nerveč za tryeh riči volo dana. Nerpoprei: de ie te Iude opomi-nala veden zmisliti na to veliko dobruto Božyo, katero ie nim bil izkazal v tim Egipti, gdi ie bil za nih volo vse egiptovske človeske inu živinske pervoroyenčiče v eni noči pomuril, ampag tih Iudov obeniga. Inu kir ie te Iude zdaici na drugi dan s to nega sylno roko žiher, z velikim blagum iz te Egiptove terde službe inu ieče izpelal inu odrešil. H drugimu: de s takim odkupi-lom inu offrom so se mogli ty fary inu služabniki te cerqve gori deržati inu živiti, koker ie od tiga sam Bug h timu scofu Aroonu gvuril,690 Nu. 18, kir ie dial taku: » Kar kuli pervič to maternico odpre vmei vsem messum inu kar ta cerkov šenka timu Go-spudi, tar si bodi od ludi oli od te živine, tu istu bode tuie, tuih synov inu tuih sčeri s to večno pravdo.«691 H tretimu: za volo po-menena tiga praviga Cristuseviga offra. Inu Cristus bode v tim S. pismu za tryeh riči volo ta pervoroyenik imenovan. Nerpo-prei ie on en pervoroyenik za volo, kir ie ta pervi inu ie bil pred vsemi stvarmi, Col. i.692 Potle: kir ie ta pervi inu sam royen od suie divice matere. Luc. 2, Math. i.693 H tretimu: kir ie nerpervič gori vstal od smerti. Col. i.694 4 Kir sta se pag Cristus inu nega mati takim Moizesevim za-puvidom s teim očisčenem inu offrovanem podvergla, katerim nesta bila podveržena, ne dolžna deržati, zakai Moizes zastopnu pravi: »Katera žena ie počela inu noseča od moški-ga semena, ta ista ie nečista inu se ima ž ne ditetom s teim of-from spet očistiti.« Divica Maria pag nei od moža, temuč od S. Duha počela, obtu ona dva nesta taki zapuvidi podverže-na. Oli Cristus inu nega mati sta se tudi le-ti postavi podvergla nom kersčenikom vsem k animu navuku, de mi tudi tim dobrim, nucnim, poštenom postavom, šegom inu navadom, kir neso zubper Boga inu nega bessedo, imamo biti volni inu pob 3 korni ve ceremoniske cerkovne postave inu službe so vselei nekai du-hovskiga pomenile inu kazale na prihodniga Cristusa. Cristus, ®aria ž nih pokorsčino vučita vse verne, de oni tudi deio pruti Bogu inu pruti ludem, kar ie prov inu spo-dobnu. 690| Šcofu Aronu govuril. 691| 4 Mz 18, 15. 692| Kol 1, 15-16. 693| Lk 2, 7; Mt 1, 20,25. 694| Kol 1, 18. 695| Rim 8, 1-4; Gal 3, 10-14; Gal 4, 4,5. 696| Praviga. Tu S. pismu svetnike hvali za nih vere inu ri-sničniga vuka volo. Simeon ie to pravo luč inu svečo v sercei inu v rokah der-žal; ta ista ie nemu svetila v nebessa, s to ie od sebe odpodil to smert inu tiga Zludia. 697| Mt 11, 25-30. korni inu s teimi našimi šenkigami, darmi inu offri pomagati te prave, zveiste cerkovne služabnike živiti. Inu Cristus se ie tudi pod vse Moizeseve postave inu zapuvidi podvergal, de ie te iste na našim meistu dopolnil inu nas od te kletve inu ferdamnane tih Božyh zapuvid odrešil, koker od tiga s. Paul, Rom. 8, Gal. 3, 4,695 veliku piše. 5 S. Lukež Evangelist hvali vissoku tiga Simona, de ie boga-boieč, brumen, poln S. Duha bil inu z vero tar z vesselom čakal na ta prihod Cristusev. Tu on dei nekar, de bi se Simeon za nega brume volo imel moliti inu za pul Boga deržati, temuč de se nega pryčovanu inu pridigi od Cristusa stonovitu veruie. 6 Ta Simenova kratka lepa peisen ie ena hvala, de ie Cristus royen, inu enu risničnu pryčovane koker tiga Zaharia, te Elizabete, Divice Marie, Iožefa, tih pastyriev inu modrih aydov, de tu ditece Divice Marie ie ta pravi cristus, kir ie imel priti iz nebes na ta sveit. Inu kir ga v ti peisni imenuie tu ohranene, ta luč tih aydov inu ta čast tiga izraelskiga folka. S teimi tryemi imeni pravi inu daie na znane, kokovo dobruto bodo od nega ty verni aydi inu ty Iudi pryeli, de bodo ohraneni inu odrešeni od grehov, od serda Božyga, od večne smerti, od Hudiča inu od pekla inu bodo resviteni, bodo znali prov Boga inu ga deržali za mi-lostiviga očeta. Taku pravu Božye spoznane inu vera sturi tiga človeka v starosti, v bolezni, v nadlugah /stonovitiga/ inu de se te smerti več ne boy. Na s. Matya jogra dan se pridiguie ta evangeli od tiga pravi696 spoznane Boga Očeta inu nega Synu, od kot onu pride inu kakov nuc od tiga imamo; ta isti se zač ne: »Jezus odgovori inu ie rekal: 'Iest tebe, Oča inu Gospud tih nebes inu te zem-le, zahvalim etc.'« Math., 11. cap., D, p. 31.697 Le-tiga Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus v današnim evangeliu se vesseli, koker Lukež, 10. Bug sebe inu cap., piše, inu hvali suiga očeta za volo, de to nega inu tih jo- sui*ga Synu sku- zi ta evange- grov pridigo so vsai ty bozi, nizki inu preprosti ludi gori vze- li rezodeva tim li inu timu evangeliu verovali inu skuzi ta evangeli tiga pravi- pohlevnim, ne- kar tim offert- ga Boga Očeta inu nega Synu ž nyu stanum inu ž nyu volo prov nim. spoznali, kadar ty veliki, oblastni, kunštni inu modri neso hoteli Cristusu ne nega jogrom verovati inu priti h timu pravimu Božymu spoznanu, de bi izveličani bili. 2 Tu Božye spoznane pag ie truye. Tu enu ie tiga nega več- Nekar vsa-niga, čestniga, nevidečiga inu neizrečeniga celiga stanu. Le-ti- ^ ^muCBek-ga celiga spoznane nemaio ty angeli nekar, samuč ta Božy Syn ta, katera Boga inu S. Duh. Tu drugu spoznane ie enu natursku inu vseh zasto- za suiga lubi- J- ,7 \ \ i VM' 71 ga oCeta derži pnih inu pametnih ludi, kir skuzi te stvare spoznaio, de ie en inu kir Cristu- Bug. Rom. i.698 Oli taku znane inu veidene inu taka vera človeka sa ž nega sta- 69S| Rim 1, v.-v^ . .,.v. num, oblastio 18-20. ne izveliča. Tu tretye spoznane ie tu pravu, nucnu inu kir člo- inu opravilom veka izveliča, spoznane, de ta človik nekar le samuč zna, vei inu zna, ta ista Clo-veruie, de ie Bug vsigamogoč, moder, pravičin inu dober, temuč veka izveliCa. de on tudi vei inu zna to čudno volo Božyo, ta moder, skriven svit, de Bug ne hoče drigači tiga človeka izveličati, samuč sku-zi suiga synu Cristusa, aku v nega veruie, de ta človik zna, vei inu terdnu veruie. De Bug hoče vseh vernih biti ta pravi, dobri, milostivi oča za volo Cristusa. Inu de vei inu terdnu veru-ie, de Jezus Cristus ie ta pravi, večni Syn Božy, z Bugom Očetom ene česti, moči inu oblasti, de ie Bogu zo vsem glih inu de so Cristusu vse riči podveržene. Od le-tiga spoznane tukai Cri-stus govori, de ty ludie prez evangelia ne znaio, de ie Bug nih oča, inu od Cristuseviga stanu inu opravila tudi ništer ne vei-do. Obtu Cristus tukai ne pravi: »Nisče ne zna Boga,« temuč on pravi: 699| Mt 11, 27. 700| Jn 17, 25. 701| Oblubami. 702| Današnim. 703| Mt 11, 27. 704| Nebi. 705| Mt 11, 28. Vsi evangeli drugiga ne pra-vio, samuč du, kai ie Cristus, zakai ie člo-vik postal, de s teim hoče vse žlaht ludi, kir bodo v nega inu timu evange-liu verovali, iz-veličati inu de drugiga od ludi ne hoče, samuč de nega besse-dom veruio, po tim eva[n]geliuC de se zo vsem derže. on pravi: »Nisče ne zna tiga Očeta inu tiga Synu.«699 Od tiga Cristus tudi v nega molitvi, Ioh. 17, govori, kir pravi taku: »Sveti Oča, tebe ta sveit ne zna.«700 S /t/akimE pravim Božym spoznanem dobimo ta večni leben, Ioh. 17, inu ta naša serca inu misli bodo preminena na dobru, de Gospudi Boga lubimo inu ga derž/i/moE za našiga dobriga očeta, veruiemo terdnu nega oblubomi701 inu timu s. evangeliu inu smo tim nega zapuvidom z dobro volo inu z vesseliom pokorni. 3 V današim702 evangeliu imamo to summo vsiga celiga Cri-stuseviga evangeliskiga vuka. Cristus tukai pravi, du ie on, za kakoveh ludi volo ie prišal na ta sveit, kai dobriga nim hoče dati inu kai on hoče od ludi imeiti. Nerpoprei, kir pravi: »Nisče ne zna tiga Synu, samuč ta Oča, inu nisče ne zna tiga Očeta, samuč ta Syn,«703 s teimi bessedam/i/E se daie na znane, de ie on ta pravi Bug, z Bugom nega Očom ene večnusti, moči inu česti. Inu kir pravi: »Nemu so vse riči od Očeta čez dane,« tu on govori po tei človeski naturi, de ta celi Cristus po tei Božy inu človeski na-turi ie en gospud čez vse stvari na nebe704 inu na zemli, čez hude inu dobre. Ty angeli v nebesih, ta smert, ty hudiči v pekli inu ty ludie na zemli so nemu podverženi inu moraio biti nemu pokorni. Potle, kir pravi: »Pridite vi vsi, kir ste obloženi inu tež-ku delate, k meni,«705 s teimi bessedami pravi, de on nei za vo-lo le enih oli svetih ludi prišal na ta sveit, temuč za vseh žlaht ludi inu za tih volo, kir so s teimi grehi, z veliko žalostio inu s težkimi nadlugami obdani. Obtu ty ludi nemaio per svetnikih ne drugdi odpusčane tih grehov ne druge pomuči iskati, sa-muč s to vero per Jezusu Cristusu. H tretimu, kir pravi: »Pridite vi vsi k meni, iest hočo vas ohladiti, sturiti, de vom bode lažei inu de bote pokoi imeili.« S teim p/r/avi,E kai dobriga tim ludem on hoče dati inu sturiti: nim hoče vse grehe odpustiti, dati S. Duha, de bodo z Bugom myr, pokoi v nih veisti imeili inu bodo zagvišani tiga večniga lebna. H četertimu, kir pravi: »Vzamite čez čez vas mui iarem inu vučite se od mene, de sem krotag inu po-hlevniga serca.«706 S teimi bessedami daie na znane, kai on spet nazai ad ludi hoče imeiti, de imaio pod nega iarem se podati (ia-rem pomeni tukai ta evangeli, drugdi pomeni te Moizeseve postave, Act. 15).707 Tu ie: oni imaio nega evangeliu stonovitu verovati, po nim nih stan, leben inu Božye službe pelati inu deržati, v tih nadlugah inu v terpleni biti volni inu pohlevni. Na te Divice Marie oznane 708 dan se pridiguie ta evangeli, koku ie ta večni Syn Božy to človesko naturo v tim telessu Divice Marye skuzi to muč S. Duha nase vzel; ta se začne: »V tim šestim mescu ie bil ta angel Gabriel poslan v enu meistu te Galileiske dežele etc.« Luc., 1. cap., C, p. 157.709 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Pred 5520. leit na le-ta 25. dan tiga mesca šusca710 sta Adam inu Eva stvariena, ty eni pag pravio, de na le-ta današni dan sta grešila. Potle pred 1558. leit na le-ta današni dan ie Cristus po-čed, ie to človesko naturo v tim telessu Divice Marie h timu bogastvu pervzel. Inu pred 1523. leiti ie tudi na ta današni dan za našo volo martran. 2 S. Lukež ie z velikim flissom vse riči, kir so se per Cristu-sevim početvu inu roystvu godile, zapissal. Tu on pag dei za tiga vola, de nas kerčenike711 hoče v ti naši pravi veri poterdi-ti, de ta večni Božy Syn ie risničnu po Božy stari pervi oblu-bi inu po prerokovanu inu pismu tih prerokov od S. Duha počet inu royen iz te čiste, svete Divice Marye. Obtu on tukai nerpo-prei pravi, kadai, v katerim času ie Cristus počet, de ie počet v tim šestim mescu po Ianžovim Kerstnikom početvom. Odspred pred današnim evangeliom pravi, de Ioannes Kerstnik ie po- c čed Ty stari so današni dan za velik deržali. Ta evangelist zveistu piše, ka-dai, kei, koku inu od koga ie ta večni Syn Bo-žy počet inu ro-yen. Zakai od tiga vsiga ie bi-lu poprei prero-kovanu. 706| Mt 11, 29. 707| Apd 15, 10. 708| Oznanene. 709| Lk 1, 26-37. 710| Sušca, tj. marca. 711| Tiga volo, de nas kersčenike. 712| Gospodoval/ gospudoval. 713| 1 Mz 49; Dan 9, 26. 714| Prerokovala. 715| Dan 9, 24-27. 716| Mt 2, 23; Sod 13. 717| Iz 7, 14. 718| Mt 1, 6-16. 719| 1 Mz 49, 10. 720| 2 Sam 7, 12-16; Ps 89, 34-37; Ps 132, 11-17. S teim pryčuie, de ta naša vera od Cristuse-viga početia inu roystva ie prov, gvišna inu ri-snična. čed v tim času, kadar ie Erodež Ascolonita iudovski kral bil. Erodež pag nei bil en pravi Iud, temuč en Edomiter. Potle v tim drugim capituli piše, de Jezus ie tedai royen, kadar ie ta rym-ski cessar čez te Iude gospovedal.712 Iacob patriarch, Ge. 49, inu Daniel, 2., 9. cap.,713 sta prerokovela,714 de Cristus bode tedai royen, kadar ty Iudi ne bodo več lastniga iz ž nih žlahte kra-le imeili inu kadar bodo timu rymskimu cessariu podverženi. Potle pravi, de ta angel Gabriel ie bil od Buga poslan h ti Di-vici Marii, kateri angel ie Danielu preroku pravil, Dan. 9,715 de Cristus čez 490 leit bode royen inu de bode umorien. Inu ta isti Gabriel ie tudi timu faryu Zaharyu pravil, de nega žena spela bode s. Ianža počela inu de bode en velik pridigar. H tretimu: de ie počet v tim meistu Nazaret za volo, kir so ty preroki dolgu poprei, preden ie bil royen, nemu ta pridevik izdeli inu dali — Nazarevc, Math. 2, Iud. 13.716 H četertimu pravi tukai ta evangelist, de ie od ene dečle royen, zakai ta perva obluba Božya govori, de ima Cristus biti royen od ene dečle, obtu ie Bug dial: »Tu žensku, nekar tu mošku seime bode tei kači to glavu sterlu.« Inu Esaias, 7. cap., pravi: »Ena dečla bo počela inu rodyla eniga synu, tiga bode imenovala Emanuel, tu ie: Bug z nami.«717 Math. 1718 h petimu pravi, de ta Iožef, Divice Marye zaročen mož, ie bil od te Davidove žlahte; s teim pryčuie, de Cristus ie po oblu-bi Božy od te Davidove žlahte royen, zakai Divica Marya ie bila od Davidove kry, kadar Iožefu /ie/ bila zaročena. Zakai ty Iudi /so/ se morali vsag sui žlahti vkupe se ženiti inu možiti. Inu Ia-cop očak ie prerokoval, Gen. 49.719 Inu Davidu ie bil Bug oblu-bil, de iz nega žlahte bo Cristus royen, 2. Reg. 7. Psal. 89, 132.720 S to Avemaryo 3 Le-te bessede tiga angela, kir ie govuril h Divici Marii: »Vesseli se, ti priatliva, Gospud ie s tebo, žegnana si ti vmei žena- ženami,« so od nakaterih vučenikov iz tiga gerškiga iezika v lakomni fary pelali, de Divica Maria ie ena odvetnica, besednica inu po- iuu'21 S- Duhu 72i| inu. močnica pred Bugo[m]C vseh tih ludi, kir na no klyčo, ni slu- ^Bo^yc ange-žio, offruio, sveče žgo, žegnuio, cerqve, altarie zidaio, molio le, Divico ®a-inu postio. Inu de Divica Maria ima oblast nee služabnikom sy^v^a^o™ inu kir na no veruio, dati gnado, odpusčane vseh grehov, ludi tovali inu stavi- to taku visoku vzdignili, tako oblast, muč inu vrednust dali, de kakeršni človik, hud oli dober, le-to Avemaryo viutro, ob puldne, na večer, kadar se zgoni, moli, ta isti hudiga konca ne vzame, bode srečan inu bogat. S to sprossi od Divice Marie, kar kuli hoče, bo obarovan pred ognem, pred vodo, pred tatmi, pred razboniki inu kadar umerie, taku Divica Marya po-nesse nega dušo v ta nebessa. Raven tiga so tudi pridigali, pi-ssali inu malali, kateri človik vsak praznik petdesset avemary inu pet očanašov po redu izmoli (tu istu molene imenuio ro-ženkranc), ta isti Divici Mary šapele na glavo postavle inu Divi-ca Maria bode tiga istiga, kir taku moli, suiem plasčom pokrivala inu skrivala pred Božym serdom, de ne bode zgublen inu ferdamnan etc. S takimi falš, ležnivimi bessedami, izlagami inu malikovskimi oblubami inu kir so krivu molili »Gnade si polna«, so te preproste ludi zepelali inu preguvorili, de so to Divi-co Maryo za veliku bulšo inu milostivišo deržali inu verovali za iz vyc v nebessa c 2 volo, 722| Rim 3, 21-26. 723| Mt 11, 28. 724| Jn 14, 6. 725| 1 Tim 2, 5. 726| Heb 2, 9-11; 3, 1; 5, 1-9. Divica ®aria ne oben svetnik nemaio oblasti ludi izveliča-ti ne moči nim v smerti oli iz pekla pomagati. Tako oblast inu muč ima sam Divice ®ar-ye syn. Ty svetn/i/kiE sebi ne persodio inu ne perlaga-io te česti, moči inu oblasti Bož-ye; tu ty zludie-vi deio, kir hote za Buga biti volo, kir so molili inu menili, ona ie gnade polna, koker Boga Očeta inu nega Synu, od kateriga samiga vsa milost, dobruta inu lubezan se začne, izvyra inu semkai gre. In summa: ty bogi kersčeniki so od tih nevučenih, lako[m]nihC pridigaryev ta-ku deleč od te prave vere v Jezusa inu od tiga praviga zastopa tih evangeliov bili zepelani, de so več verovali inu vupali na Di-vico Maryo koker na Buga inu nega synu Cristusa Jezusa, ni so čestče inu več služili, molili, cerkov zidali, sveč žgali inu mašo-vali koker tei S. Troyci, na no so več klicali koker na Buga. Inu s tako Avemaryo inu s to Salvo regino so ty fary inu menihi dosti blaga k sebi perpravili inu dobili inu per tim vesseli bili, do-bru ieili inu pyli inu na tim sveitu dober leben imeili, ampag per tim strašnu, hudu, naglu so umerli. /4/ Na tu, vi mui dobri kersčeniki, imate veiditi inu dobru za-merkati le-ta risničin navuk, de naš odvetnik, bessednik pred Bugom inu naš spravlavic, kir bi nas spet z Bugo[m]C zmyril inu spravil, grehe odpustil inu v nebessa perpravil, nisče drugi nei, ne Divica, ne angeli, ne svetniki, ne svetnice, samuč ta naš gospud inu ohranenik Jezus Cristus. Le-ta sami ie od Buga v ti večnusti h timu odločen inu postavlen, Rom. 3,722 koker smo tu v ti predguvori s teim S. pismom spryčali zadosti. Cristus sam vely vsem ludem, katerim kai nadleži, le k sebi priti, Matth. ii.723 Inu Ioh. 14 pravi: »Nisče ne pride h timu Očetu samuč skuzi mene.«724 S. Paul, 1. Thi. 2, pravi: »Eden sam ie Bug inu en sam ie tudi odvetnik inu spravlavic vmei Bugom inu vmei ludmi, ta isti ie ta človik Jezus Cristus, kateri se ie dal k animu plačillu inu odrešitvu za vse.«725 Cristus ie naš šcoff inu caplan, on ie nas ž nega martro z Bugom spravil. Heb. 2, 3, 5.726 S. Ianž, 1. Ioh. 2, tudi taku piše: »Mui otroci, le-tu iest vom pišem, de vi ne grešite, inu aku du greši, taku imamo eniga odvetnika inu bessedni-ka per tim Očetu, Jezusa Cristusa, tiga pravičniga, inu on ie ta sprava za naših grehov, ne- kar kar le samuč za naših, temuč tudi za vsiga svita.«'27 Nisče tudi, ne Divica Maria, ne angel, ne svetnik, ne svetnica, nei taku-dober, gnadliv inu milostiv, kir bi taku vse žlaht ludi sylnu lu-bil, vsem rad dobru sturil, koker ie Bug Oča inu nega Syn, naš gospud Jezus Cristus. »Bug pusti tu sonce syati inu dežiti čez hude inu dobre,« Math. 5.729 Bug ie vse riči v nebi inu na zemli za volo tih ludi inu nim h dobrimu stvaril. Bug Oča ie iz velike lu-bezni inu milosti, kir ima pruti vsem ludem, dal suiga Synu v to smert. Jezus Cristus iz lubezni, kir ima pruti nom, ie volan h ti martri bil. Mi beremo per vseh eva[n]gelistih,C koku cilu milo-stivu inu inu lubeznivu se ie Jezus pruti vsem grešnikom, bolnikom inu bozim deržal, nee zagovarial, grehe odpusčal, ozdra-vlal; on te suie milosti inu pomuči nei nigdar obenimu človeku odpovedal; nu, kakeršne nature, šege, dobrute, misli inu vole ie ta Syn, take ie ta Oča. Vse S. pismu nerveč pravi le od milosti, dobrute inu lubezni Božye, kir ima pruti ludem, suseb pru-ti tim grešnikom, kir pokuro deio inu v Jezusa veruio. David pravi, Psal. 145: »Ta Gospud ie gnadliv inu milostiv inu od velike milosti inu dobrute dolgu zanaša inu ie kassan h timu ser-du. Ta Cospud730 ie vsem dober inu nega milosti so čez vsa nega della.«731 S. Ianž pravi, 1. Ioh. 4: »Bug ie ta lubezan.«732 Divica Maria sama v ni peisni taku poye, Luc. 1: »Inu nega milost ter-pi od ene žlahte do druge pruti tim, kir se nega boye,«733 tu ie, kateri se pred grehi prestrašio inu prossio za odpustig, veru-io v Jezusa; tim istim hoče biti milostiv. Obtu ty fary inu menihi sylnu grešio, iz Buga inu iz vseh svetnikov špot delaio inu vsimu S. pismu zubper vuče inu govore, kir te preproste ludi vižaio inu napelavaio, de isčeio gnade, odpuskov, pomuč inu brambe v tih nadlugah per Divici Mary inu per tih svetnikih. Inu kir vele na svetnike klicati, nee prossiti za pomuč, nim služiti, moliti, mašovati, cerqve zidati, zakai s takim se malikuie, ta čast inu oblast, kir samimu Stvarniku sliši, se tei stvari daie. c 3 Bug deržani, de bi se molili inu nim služili;728 se te-im nevernim ba-bom perkazu-io inu pravio, de so Divica ®aru inu svetniki. 727| 1 Jn 2, 1-2. 728| Služilu. 729| Mt 5, 45. 730| Gospud. 731| Ps 145, 8-9. 732| 1 Jn 4, 7-8,16. 733| Magnificat: Lk 1, 46-55. 734| Raz 19, 10; 22, 8-9. 735| Apd 10, 25-26; Apd 14, 11-18. 736| 1 Kor 4, 1. Te Avema-rie pravu tolma-čene inu kratka izlaga. 737| xaip£, glag., 2. os. edn., se-danjik, vel. nak.: veseli se. Bug te oblasti gnado diliti, grehe odpusčati, v ti smerti inu vseh žlaht nadlugah pomagati, braniti inu ohraniti pred Zludiem nei obeni stvari, ne Divici Mary, ne svetnikom dal, temuč samimu nega Synu inu ty svetniki ne hote, de bi se lete nebeske riči per nih iskale. En angel ie s. Ianža Evangelista dvacrat ostru svaril, kir ga ie hotel moliti. Apoc. 19, 22.734 S. Peter inu s. Paul sta te ludi sylnu svarila, kir so pred nima poklečovali, Act. 10, 14.735 Svetniki se imaio za Božye služabnike inu nekar za boguve deržati. 1. Cor. 4.736 Kadar mi veruiemo, de Divica Marya ie ta prava mati Cristuseva, de ie čista divica pred inu po porodu bila inu ostala vekoma, de ie z dušo inu s telessom izveličana inu povišana čez vse angelske stani inu core, s teim mi Divico Maryo prov česti-mo inu poštuiemo. 5 Ta Avemaria nei obena molitov, zakai v ni se ništer Bug ne prossi inu ne zahvali, temuč enu angelsku vzdane, oznanene inu pravlene, koku te Divice Marye riči z Bugom stoye. Ta angel v tim nega selstvu od Buga h ti Divici Mary pravi nerpoprei CHERE737 gerški, tu ie: VESSELI SE. On ie dobru veidil, de Maria se nega ustraši, zatu tu on s to pervo bessedo trošta, ves-selo inu serčno dela inu potle k ni pravi: »Ne bui se, zakai ti si gnado nešla per Bugi.« Potle pravi k ni PERIATLIVA, tu ie: Ti si Bogu perietna, luba inu od nega k ani veliki riči izvolena. GOSPUD IE S TEBO, tu ie: Bug ie s to gnado per tebi, gleda na te, tebe varuie, nega Syn bo en čas v tuim telessu prebival. ŽEGNANA SI VMEI ŽENAMI, tu ie: Ti si srečniši čez vse žene, ti si ta žena, katere seime bo tei Kači, timu Zludiu to glavo sterlu inu žegnalu vse verne lude, de bodo rešeni od grehov, od Hudiča, bodo brumni sturieni pred Bugom inu vredni tiga večniga lebna; take gnade inu sreče obena žena, de bi mati bila tiga Božyga Synu, nei imeila inu obena ne bode, zatu si žegna-na inu vsi ludie te bodo za srečno deržali. /6/ Od 6 Od tih drugih angelskih bessed, kir ie Divici Mary pravil, de bode Božyga Synu od S// Duha počela, de ta isti bo kraloval v ti Iacopovi hyši inu na Daviduvimu stolu vekoma, tu ie, on bode vse verne posvečoval, varoval, branil pred Zludiem inu izve-ličal, in od te Divice Marie vere inu pohlevne odguvori, vprašane inu pokorsčine bi bilu veliku govoriti, tiga tukai zdai ne moremo dopernesti. Obtu vzamite tu, kar smo dosehmal govu-rili inu vučili, danas za dobru. Na velikinoč ni pondelig se pridiguie ta evangeli od dveyu mlašyu,738 kir sta gredoč v ta Emavs od Cristu-seviga diane inu gorivstanena govurila; k nima se Crist-us perdruži, nyu v ti veri poterdi; ta se začne: »Pole, na ta isti dan gresta dva iz nih v en terg, kir ie od Ieru-zalema šestdesset nyvskih potov delež bil etc.« Luca. 24, B, p. 251.739 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Te druge ene bessede tiga angela so tudi po-prei od prerokov govoriene. 738| Mlayšu. 739| Lk 24, 13-31. 1 Današni dolgi evangeli nerveč govori inu pryčuie od Cri-stuseviga gorivstanena, koku na večer tiga velikiganočniga dne, na katerim ie bil viutro zgudo gorivstal od smerti, se ie dveima nega mlaišima, kir sta veden s teimi jogri per nim bila inu hodila po Iudovski deželi, na tim potu v štalti eniga ptuiga popo-tniga človeka prikazal, ž nimi priatlivu perpovedal inu nima tu Pismu, te oblube Božye inu prerokovane tih prerokov od nega prihoda na ta sveit, od nega martre, smerti, gorivstanena inu od nega vsiga opravila izlagal inu ie ž nimi ieidil. Le-te riči vse pryčuio inu daio na znane eniga živiga človeka. Od drugih več pryč inu nuca tiga nega gorivstanena smo mi včerai govurili. 2 Mi se tudi iz današniga evangelia vučimo, de imamo radi od Buga govoriti, tu S. pismu brati inu te bessede Bož- ye » Cristus Jezus ie umerl za naših grehov vo-lo po tim pismu inu ie gorivstal na trety dan po tim pismu,« pravi s. Paul, 1. Cor. 15.740 »Srečen ie ta človik,« pravi David, 740| 1 Kor 15, 4. 741| Ps 1, 1-2. 742| Lk 24, 33-43; Jn 20, 19-21. 743| Mt 18, 20. 744| Jn 14, 23. 745| Kol 3, 16. 746| 1 Kr 8, 46. 747| Svetnikih. 748| Mt 6, 12. 749| Ps 32, 5-6. 750| Ps 19, 13. Psal. 121, 19, »kateri nuč inu dan v tih posto-vah inu besse-dah tiga Gospudi rezmišluie.«741 »Nei človeka,« pravi Salomon, 3. Reg. 8, Čna tim sveitu, kir bi ne grešil,« oli vsai ty verni se varuio pred smertnimi gre-hi.746 ye rezmišlovati, zakai per takim prepovedanu, branu inu rezmi-šlovanu ie Bug suiem S. Duhum, z nega gnado inu močio, koker ie danas Cristus per le-teima dveima mlaišima bil. Inu potle, kadar so ty jogri od nega govurili, ie bil tudi k nim prišal, Luc. 24, Ioh. 20.742 Inu Cristus ie tu istu oblubil, kir ie dial, Math. 18: »Kir kuli dva oli try bodo vkupe zbrani v muim imeni, undukai v sredi nih iest hočo biti.«743 Inu Ioh. 14 pravi: »Aku du mene lubi, ta bode muio bessedo ohranil inu mui Oča ga bo lubil inu mi k nemu pridemo inu bomo per nim en stan, enu prebivalisče naredili.«744 Obtu s. Paul vely, Col. 3, de ta besseda Cristuseva ima biti obilna vmei kersčeniki, de imaio veden inu povsod govoriti inu peiti od Jezusa, od nega brati inu pissati.745 3 Mi tudi tukai inu drugdi čestu v tih evangelieh slišimo inu beremo, de ty mlaiši inu jogri Cristusevi neso tiga pisma tih prerokov inu vseh pridig Cristusevih tudi nekar pervič prov za-stopili. Oni so me[in]ili,C Cristus bo na tim sveitu koker ty drugi pozemliski krali kraloval inu gospodoval, o[n]C bode te Iu-de od tih Rymlanov inu od nih vseh souvražnikov na tim sveitu odrešil. Vse Iude bo myril, branil inu zo vsem dobrim omislil inu te nega jogre sturil bogate inu k velikim gospudom inu vi-udom postavil. Iz tiga se mi vučimo, de tudi v tih velikih sve-tenikih747 dosti grehov, šibkote, nezastopnosti, cbivlane v ti veri, nespodobne, krive misli inu hude žele tyče inu v nih pre-bivaio. De moraio tudi z nami red, dotle so v tim messei na tim sveitu, moliti inu prossiti: »Odpusti nom naše dolge.«748 Obtu David pravi, Psal. 32: »Za odpusčane tih grehov bode prossil sledni svetnik.«749 Inu v tim 18. psalmi pravi: »Du zastopi vse grehe[?]«C750 Inu per tim imamo tukai en velik trošt, de kadar Cristus tih suih jogrov inu mlaiših za volo nih šibke vere inu grehov, kadar so se pustili podvučiti inu so nih grehe spoznali, nei zavergal, taku tudi nas za volo naše šibkote, cbivla-ne inu pomancane, kadar te iste spoznamo, se popravimo inu ta pravi pravi evangeliski vuk lubimo inu gori vzamemo, ne bode zaver-gal inu ferdamnal. Na tu inu per tim ima en vsaki veiditi, de ie en velik ločitig vmei teimi grehi tih kersčenikov inu tih never-nikov. Ty kersčeniki te suie grehe spoznaio, iz serca čez nee ža-luio, prossio Boga za milost, veruio, de so nim odpusčeni za Je-zusevo volo, inu oni radi, volnu ne grešio inu v tih grehih, kir so zubper nih veist, ne prebivaio. Ty neverniki pag inu ty hynav-ci ne deio prave pokure, nih grehov ne spoznaio prov, de so ta-ku veliki pred Bugom, ne isčeio inu ne prossio milosti, v Jezusa ne veruio, prebivaio v velikih smertnih grehih, kir so zubper nih lastno veist, nih serce notri v nih pryčuie, de krivu inu zu-bper Boga deio. Taki neverniki zgube vero, milost Božyo inu tiga S/./ Duha. 4 Cristus v današni pridigi tima dveima mlaišima inu potle za to tim jogrom ie to summo vsiga evangeliskiga vuka pridigal inu naprei postavil. Zakai on ie nim nerpoprei to pokuro inu to pastavo751 pridigal; s to ie nim dal na znane nih grehe, ie nee svaril za volo nih nevere, cbivlane inu za volo nih nezastopnosti, na tu ie potle nim pridigal ta eva[n]geli,C on ie nim izlagal tu pismu tiga Moizesa, Davida inu tih drugih prerokov, kateri so pi-ssali od nega prihoda na ta sveit, od nega martre, smerti inu go-rivstanena, de Bug Oča vsem, kir deio pokuro, v Jezusa veruio, hoče odpustiti vse grehe, vzeti v suio gnado inu milost, nim dati S. Duha inu ta večni leben. Inu le-ta današna Cristuseva pridiga, katero ie sturil po nega smerti, se cilu gliha s to nega pervo pridigo, kir ie v tim začetku nega pridigarstva pred nega smer-tio bil sturil, kir ie dial, Mar. 1: »Ta čas ie napolnen, tu kralev-stvu Božye ie blizi prišlu, popravite se inu veruite timu evange-liu.«752 Inu kir sadašnim evangeliom pravi h tim jogrom, Luc. 24: »Taku ie moral Cristus terpeti inu vstati od smerti na trety dan inu pridigovati v nega imeni to pokuro inu odpusčane tih grehov vmei vsemi ludmi.«753 d Na Vsiga evangeli-skiga vuka sta dva deila. Ta pokura oli postava, s katero se ty grehi rez-odevaio. Inu ta evangeli; v tim se pravi, de Bug za volo Cristu-seve martre tim vernim grehe odpusče. 751| Postavo. 752| Mr 1, 15. 753| Lk 24, 46-47. 754| Jn 14, 1-21. 755| Očeta. 756| Širšo. Ta dolga pridiga, katero ie Jezus h pusledni-mu pred nega smertio imel, se ima od vseh ker-sCenikov Cestu s flissom brati inu umeiti iz vuna. Zakai ona ie polna velikih troštov inu dobrih vukov od S. Troyce, s Ci[m],C Cez koku se ima-io ty verni v nih nadlugah tro-štati inu der-žati. Na s. Filippa inu Iacopa jogrov dan se pridiguie ta evangeli, v katerim Cristus vuči, de nisče Boga ne more prov spoznati, k nemu priti, na nega prov klicati, sa-muč skuzi ta nega evangeli inu v nega imeni; ta se začne: »Ne prestraši se tu vaše serce; aku vi veruiete v Buga, taku tudi name veruiete etc.« Iohan., 14. ca., A, p. 305.754 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. i Cristus v ti lepi, dolgi, troštlivi pridigi, od s. Ianža v tih i4., 15., 16., 17. capitulih zapissani, katero ie per nega pusledni ve-čery imel, nerveč le-te 7. štuke oli riči pravi inu vuči/./ Nerpo-prei: čestu inu z mnogeterimi bessedami pravi od suie smerti; s teimi on pryčuie, de on h taki smerti nei permoran oli de bi za no ne veidil, temuč de on vedeioč inu volan tei voli nega Oče-tu755 ie pokoren, de s to nega martro inu smertio hoče vsiga svita grehe platiti inu iz tih vernih izprati ž nega kryo. H drugimu: vuči, de nega kralevstvu na tim sveitu ne bode enu pozemli-sku gospostvu, temuč duhovsku, v katerim se ne bode tu po-svitnu, telesnu blagu daialu inu vunaki dililu, koker so ty jogri menili, temuč tu nebesku, večnu blagu, tu odpusčane tih grehov, ta S. Duh inu za teim lebnom ta večni v nebesih. H treti-mu: opomina te jogre inu vse kersčenike, de se lubio inu terdni myr vmei sebo imeio, zakai s to lubezenio reztegno, siršo756 inu vegšo to vero sture inu ta pravi evangeliski vuk per sebi obder-že inu ohranio. H četertimu: pravi inu prerokuie, de ty jogri inu vsi pravi kersčeniki za volo te vere v nega, za nega spoznane vo-lo inu za tiga evangeliskiga vuka bodo na tim sveitu dosti na-dlug inu martar terpeli. H petimu: trošta vse verne v nih žalosti inu v nadlugah, nim oblubi S. Duha; ta bo nee v nih žalosti inu v terp- v terplenu troštal inu vučil te Cristuseve evangeliske oblube prov zastopiti. H šestimu: vely vsem vernim v nega imeni moliti inu klicati na Buga, nim oblubi, de o[n]C ž nega Očetom hoče nih prošne uslišati, nim dati tu, kar prossio. K sedmimu: moli inu prossi za te jogre inu za vse te ludi, kir bodo timu evangeliu verovali, de v ti pravi veri, per tim pravim vuku, v ti lubezni vmei sebo ostano do konca, de bodo pred teim hudim Hudičem obarovani inu vzeti v tu nebesku vesselie. 2 Cristus v današnim evangeliu nerpoprei trošta te su/i/eE jogre inu vse kersčenike v nih žalostih, v nadlugah inu terplenih, katere oni za volo te vere v nega inu tiga evangelia oli sice za kake druge riči volo po krivici moraio terpeti, de v nih nemaio težkiga serca biti ne cagati, temuč na nega taku dobru koker na Buga verovati, tu ie, de se cilu na nega zevupaio, od nega čaka- 10 inu strego gvišniga trošta inu obilne pomuči, zakai on ie bug, nega Oču zo vse[m]C glih, obtu on hoče inu premore nee vzeti iz vseh žlaht nadlug inu postaviti v ta nebeska prebivaliča,757 gdi ty angeli z vesseliom prebivaio, katere stanuve ie Cristus ž nega tiakai hoyenem, tu ie ž nega smertio, vsem vernim perpravil, zaslužil inu dobil. 3 Potle Tomažu inu no[m]C vsem pravi, de drigači v nebessa priti ne moremo, samuč skuzi to vero v nega, zakai on sa[m],C pravi tukai Cristus, ie ta pot v nebessa/./ Naša dobra della, bru-ma inu službe nas v nebessa ne perpravio zatu, kir neso čista, ci-lu inu popolnoma sturiena, ampag Cristuseva della inu opravila, za našo volo sturiena, ta so obilna inu popolnoma; kateri se tih istih s to vero diležin sturi inu perpravi nase, ta isti bode izveli-čan. On ie tudi ta risnica, kir tu pravu, risničnu, večnu blagu dili inu daie, on risnico govori inu vuči, ž nega evangelium vse verne h timu pravimu, risničnimu Bogu perpravi. Inu on ie ta život 011 ta leben vsiga živiga. Inu on ie vsem vernim ž nega smertio ta d 2 večni Kadar smo v na-dlugah, taku imamo zmisli-ti na Cristuse-vo Božyo muč, oblast, dobruto inu oblubo. S tei[m]C se tro-štati na pomuč. Druge ceiste inu lutar nei v ne-bessa, samuč ta vero v Jezusa. €nu samu ime — Jezus, tu ie, izveličar inu ohranenik, nas izveliča, pravi s. Peter, Act. 4.758 757| Prebivalisča. 758| Apd 4, 12. 759| Jn 14, 6. večni leben zaslužil inu dobil. Le-te Cristuseve bessede, kir tu-kai pravi: »Iest sem ta pot, ta risnica, ta leben; nisče ne pride h timu Očetu, samuč skuzi mene,«759 imaio vsi kersčeniki note v tu serce zapissati. S teimi vse ležnive vuke inu vere, kir drugdi koker per Cristusu s to vero tu odpusčane tih grehov inu Božye milosti iskati vuče, mogo nazai postaviti. Od le-tiga štuka inu vuka imate vi v ti predguvori zadosti pissanu; tu vi čestu inu s fl/i/ssomE berite. 760| 1 Tim 6, 16. Boga ž nega stanum inu volo drigači ne moremo spoznati, samuč v Jezusu inu v nega bes-sedi. Ty jogri inu nih mlaiši so iz Iu-dov inu aydov veliko cerkov zbrali. 761| Jn 14, 12. 762| Molitve. 4 Cristus tudi tukai Flippa inu nas vse vuči, de nemamo želeti Boga s telesnimi oči viditi, zakai »Bug prebiva,« pravi s. Paul, 1. Thi. 6, »v eni taki luči inu svitlobi, h kateri nisče ne more priti, kateriga oben človik nigdar nei vidil inu viditi ne more.«760 Te-muč mi imamo na tim imeiti zadosti, kar ie nom Cristus sam v tim nega človestvi inu poprei skuzi te očake, Moizesa, preroke in potle skuzi te jogre od Buga pravil inu vučil: de ie en sam Bug; v tim dinim Bogastvi so try persone; de Bug Oča ie te vole le skuzi to vero v Jezusa te ludi izveličati. 5 Cristus v nega človestvi ie le v ti Iudovski deželi sam pridigal inu ie cilu malu Iudov h ti veri v nega preobernil, ampag ty jogri, potle ty drugi pridigary so tim aydom po vsem sveitu pridigali inu ž nih pridigo skuzi to muč tiga evangelia inu S. Duha so dosti vseh žlaht ludi h ti kersčanski veri preobernili. Obtu tukai Cristus pravi, de »kateri bodo v me verovali, ty isti bodo tu, kar iest, inu vegša della dellali«.761 6 Od molituie762 smo drugdi zadosti govurili; berite to postil-lo te druge nedele v posti inu ta 61. capitul v ti predguvori. Na velikiga cryža dan (taku ty Rasč ič eni, ni, mui lančmani, ta današni dan imenuio, na katerim se ie Cristus ž nega videčem telessom iz tiga svita ločil inu stopil gori v nebessa) se pridiguie ta evangeli, koku ie Jezus na osmi dan po nega gorivstanenu te suie jogre za nih nevere volo ostru svaril. Inu nim zapovedal ta evangeli pridigati vsem žlaht ludem inu kersčovati. De ie v nebesa šal inu ty jogri so potle pridigali po vsem svei-tu. Ta se začne: »Potle se ie on perkazal tim enaistim, sedočim per myzi etc.« Mar., 16. cap., C, p. 153.763 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 763| Mr 16, 14-20. 1 Le-ta evangeli pravi od styrih764 riči, katere se neso na en dan kmali, temuč ena za drugim po redu godile. Nerpoprei pravi, koku ie Jezus te suie jogre na velikinočni dan, kir ne-so hoteli tim ženom inu tima dveima mlašima,765 gredočima v ta Emavs, verovati, de bi on bil od smerti vstal, potle na osmi dan tiga Tomaža za volo nega nevere svaril, koker od tiga Lucas 24 inu Ioannes 20 tudi pišeta.766 Ty jogri so bili nezastopni, neso Cristusevih bessed ne tiga pisma tih prerokov od Cristu-seviga kralevstva prov zastopili, dotle Cristus nei bil v nebessa šal. Kir se ie pag Cristus taku čestu po nega smerti tim jogrom inu drugim perkazoval, s teim ie on daial na znane, de ta mar-tra, smert, gorivstanene, vse nega dellu, zaslužene inu opravilu sliši tei cerqvi, tu ie, vsem vernim ludem. Obtu en vsaki ker-sčenik gledai, de on s to vero tu Cristusevu zaslužene inu vso nega dobruto nase inu k sebi perpravi, de terdnu veruie, de od Cristusa ima odpusčane vseh grehov, to večno brumo inu pravico, de ta greh, smert, Hudič inu pekal nemu več ne more škoditi, inu de za volo take dobrute se derži hvaležen pruti Bogu inu d iii nega Ty jogri, dotle neso S. Duha pryeli, so bili nevučeni. Cri-stus ž nega pri-kazmi po nega smerti te verne zagvišuie, de nega vse diane nim sliši. 764| Štyrih. 765| Mlaišima. 766| Lk 24, 25,40; Jn 20, 24-29. nega Synu z anem poštenim novim lebnom. Prava vera v Je/z/u/s/aE vse l/u/diE izveliča, nevera ferda-mna. To besse-do evangeli ima-io vsi ludi prov zastopiti; od te berite v ti pred-guvori ta 1., 2. capitul. 2 Potle pravi ta današni evangeli, koku ie Jezus na ta dan, kadar ie v nebessa šal, tim jogrom zapovedal ta evangeli pridigati vsem ludem po vsim sveitu. Ta besseda evangeli se pravi ta ves-seli, dober marin od Božyga Synu Jezusa Cristusa, de ie prišal iz nebes na ta sveit za našiga izvelič/a/neE volo, ie tu naše člo-vestvu vzel nase inu v tim človestvi ie na meistu vseh, kir v nega veruio, vse Božye zapuvidi dopolnil inu dopernessil inu s to nega martro inu smertio ti vernih grehe plačal, izpussal inu ž nega kryo iz nih izpral, Božy serd, kateri ie pruti ludem imel za volo tiga greha, utolažil, ž nega gorivstanenem to smert inu tiga Hudiča premogel, de tim vernim več na tim večnim lebnu ne moreta škoditi, te verne ie brumne, pravične inu svete stu-ril pred Bugom inu ie nim dobil ta večni leben. Inu kateri človik takimu evangeliu, takimu vesselimu pravlenu od Cristusa veru-ie inu k animu znaminu inu poterienu take vere se pusti kersti-ti inu tako vero izkaže, de ie živa, z anem novim, poštenim leb-nom inu s to lubezenio pruti bližnimu, ta bode izveličan, kateri pag le-tiga vsiga od Cristusa ne veruie, da bi on le-tu bil za našo volo oppravil, aku bode glih kersčen, ta isti bode ferdamnan. 767| Lk 24, 50-51; Apd 1, 9-11. 768| Mt 28, 19-20. Cristus ie vse-lei per tih vernih, naisi ga /n/eE vidio. On ie šal v nebessa inu possedil to destnico inu ob- 3 H tretimu pravi današni evangeli od Cristuseviga hoyena gori v nebessa. Od tiga ie s. Lukež zastopnu inu obilnu pissal na koncu tiga 24. capitula v nega evangeliu inu v tim 1. capitulu v tih nega Buqvah od diane tih jogrov;767 ta ista capitula vsi da-nas tudi berite. Tu Cristusevu hoiene oli stopane gori v nebes-sa ie enu taku ločene iz tiga svita, de mi nega, naisi ie per nas do sodniga dne, Math. 28,768 s teimi našimi telesnimi oči ne vidimo. Inu s teim on nas nas vuči, de mi nemamo le tiga telesn/i/ga,E posvitniga inu po-zemliskiga blaga, temuč veliku več te duhovske, nebeske, večne riči, tu odpusčane vseh grehov, ta večni leben, to brambo inu pomuč zubper to smert inu Hudiča od nega čakati inu prossi-ti. Inu Cristus s teim nega hoienem v nebessa ie nerpoprei sebi le-to dobruto dobil, de ie en gospud čez vse stvari, inu ie ta greh, to smert inu tiga Hudiča premogel, prevežal inu pod suie noge perpravil inu vergal, koker od tiga David, Psal. 108, govori, kir pravi: »Vzdigni se inu bodi povisšan, ti Bug, čez ta nebessa inu tuia čast čez vse dežele.«769 Inu s. Paul, Col. 2, pravi: »Cri-stus ie izlekil te viude inu oblastnike inu ie očitu pokazzal, de ie on nee premogel inu pobil skuzi sam sebe.«770 Potle ie Cristus s teim nega hoienem gori v nebessa te naše hude souvražnike, bi-riče inu rabilne — to smert inu hudyče — uyel, zvezal inu to našo iečo sebo uieto pelal. Inu na tu ie zdaici iz nebes tiga S. Duha poslal; ta isti ie tu pridigarstvu na tim sveitu gori naredil inu postavil inu tu istu še zdai gori derži inu bode deržal do sodni-ga dne, koker od tiga David, Psal. 68,771 inu s. Paul, Ephe. 4, pravita taku: »Cristus ie gori šal v to vissokoto inu ie to iečo uye-to sebo pelal inu ie dal te daruve tim ludem; on ie ene postavil h tim jogrom, te ene h tim prerokom, te ene h tim evangelistom, te ene h tim pastyriem inu vučenikom, de skuzi nee bode tu tellu Critusevu, tu ie ta cerkov, ta gmaina Božya, gori sezida-na.«772 H tretimu: ie tudi Jezus v nebessa šal, de ie pred Bugom te cerqve, vseh vernih odvetnik inu bessednik, koker od tiga tudi s. Paul, Rom. 8, govori taku: »Cristus ie na destnici Božii, de za nas bessedi inu prossi.«773 Inu Heb. 9: »Cristus ie šal gori v ne-bessa, de se zdai za nas izkažuie pred tim Božym obličiem.«774 /4/ H četertimu: last Božyo, de nas brani pred Zludiem; tim pridigati inu tim vernim dati S. Duha inu prossi Boga za nas. 769| Ps 108, 6. 770| Kol 2, 15. 771| Ps 68, 19. 772| Ef 4, 8,11-12. 773| Rim 8, 24. 774| Heb 9, 24. 775| Jn 3, 16-21. 776| Preguvorilu. 777| 1 Mz 1, 26-27, 1 Mz 2, 7 1 Kor 3, 9,16-17, 1 Kor 6, 19. Ty jogri so Cri-stusevimu uka-zanu bili pokorni. Bug v vseh nega stvarih na nebi inu na zemli to suio lubezan pruti lude[m] C izkažuie, za-kai te riCi vse ie le Cloveku h dobrimu stva-ril, ampag ner-veC inu obilnu v tim, kir ie su-iga Synu dal v to smert za našo volo. O, dobru ie timu, kir tu pre-raita inu 4 H četertimu: pravi, koku so ty jogri po vinkunštnim dnevi, kadar so bili tiga S. Duha pryeli, po Cristusevi zapuvidi ta evangeli očitu inu serčnu vsem ludem pridigali. Inu to nih čudno novo pridigo od Jezusa inu nega oblube z mnogeterimi čudesi inu caihni spryčovali. Na vinkunštni pondelig se pridiguie ta evan-geli, de Bug ie suiga Synu poslal na ta sveit za tiga volo, de vsi ty, kateri v nega veruio, ne vzamo hudiga konca, te-muč bodo izveličani; ta se začne: »Bug ie ta sveit taku lubil, de ie suiga samiga royeniga Synu dal etc.« Ioh., 3. cap., B, p. 262.™ Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Današni evangeli ie lep, dober inu nucen, kir ie vreden, koker vsi risnični pridigary govore, de bi ga vsaki človik umel iz-vuna. Tiga mi zdai za volo, de te buqve le-te postille prevelike ne bodo, ne moremo po potrebi izložiti inu vse navuke inu tro-šte pokazati. V tim Cristus nerpoprei pravi timu Nicodemu inu nom vsem, du oli kai ie Gospudi Boga h timu perpravilu inu na-redilu oli preguvorili,776 de ie on suiga diniga lubiga Synu na ta sveit poslal inu pustil taku britku martrati inu umoriti. De ti-ga oben človik ne angel per Bugi nei zaslužil ne sprossil, temuč de ta sama globoka, prevelika dobruta inu lubeza[n],C katero Bug ima h tim ludem, ie nega h timu pergnala inu premo-rala; Bug nei hotel, de ta nega luba stvar, tu človestvu, kateru ie po sebi inu po suim pildu stvaril, de bi imelu per nim prebivati inu ta nega cerkov inu prebivalisče biti (Gen. 1, 2; 1. Cor. 3, 6; 1. Cor. 6),777 cilu zgublenu bilu, Zludiu v rokah ostalu inu hud konec vzelu. Koker od tiga s. Paul tudi govori, kir pravi, Rom. 5: »Bug ta hvali to suio lubezan pruti nom za volo, kir ie Cristus že že tedai, kadar smo grešniki bili, za našo volo umerl.«778 Inu Tit. v nadlugah ter- "8| Rim 5, 8. 3 pravi: »Ta dobruta inu lubezan tiga našiga boga inu ohraneni- dnu veruie ka se ie izkazala pruti tim ludem; nekar za volo tih del inu pravice, kir smo mi sturili, temuč po nega milosti ie on nas izveli- čal.«779 Inu s. Ia[n]ž,C 1. Ioh. 4, pravi: »V le-tim se ie ta lubeza[n]C 779 Tit 3 4-5. Božya pruti no[m]C izkazala, kir ie Bug suiga samiga royeniga Synu poslal na ta sveit, de skuzi nega imamo biti živi; v le-tim ie pag ta lubezan, nekar, de bi mi bili Boga lubili, temuč on ie nas lubil inu poslal suiga Synu k ani spravi za volo naših grehov.«780 780 1 Jn 4, 9-1a 2 Potle Cristus tukai očitu inu zastopnu pravi, de Bug suiga Koker tu sonce Synu nei le za enih ludi inu za tih brumnih svetih volo poslal na čez vse ludi, kir pred nim v sen- ta sveit, temuč vsem ludem, hudim inu dobrim, Iudom, aydom, co oli pod stre-Turkom, malim inu velikim grešnikom h dobrimu inu k izveli- ho ne beže sye, taku ie ta milost čanu. Ta besseda sveit tukai pomeni vse žlaht ludi na tim sve- Božya v Cristu- itu, koker to isto Jezus sam tukai izlaga, kir pravi, de vsaketeri C;u vsem ludeM oli sledni (bodi, dur bodi; nikogar vunkai ne vzame), kir v nega v^^upera^ veruie, konca ne vzame. Le-tei dvei bessedi, sveit inu vsakete- redna: tim, kir ri, imamo mi dobru zamerkati inu vse iste nas tudi noter zapre- iover° gori vzamo, tim ti. Zakai kadar smo v nadlugah inu na smerti ležimo, taku nom nevernim, kir te pride naprei le ta missal inu izkušnava: Mi nesmo tih izvolenih, tu Critusevu zaslužene, ta nega martra nom ne sliši, temuč le tim izvolenim, brumnim inu svetim ludem. Tako Hudičevo hudo izkušnavo inu to krivo missal imamo z le-teima bessedama sveit inu vsaketeri od nas pregnati inu reči: Cristus ie taku do-bru zame, velikiga, boziga grešnika umerl koker za Divico Mario, za s. Petra inu za druge svetnike inu glih taku meni koker nim hoče iz te smerti pomagati; on ie taku dobru mene koker te s. očake, preroke, jogre inu svetnike rešil od grehov, od Božyga serda, od Hudiče inu od pekla, zakai Cristus pravi: »Bug ie ta sveit lubil.«781 Ve č pravi: »Vsaketeri, kir v Jezusa veruie, konca ne 781 Jn 3, 16. vzame,«782 iest sem tudi eden iz tiga svita, iest sem v Cristusevim 782 Jn 3, 18. e imeni ne hote, ništer ne nuca inu ne pomaga. 783| Jn 3, 15,18. 784| Jn 3, 16,17. Vera ie ta sama prava pos-soda, mošna inu skrina, s katero to Božyo milost, vse Cristusevu diane primemo, za lastino dobimo inu ohranimo. Kersčeniki so na tim sveitu vsem nadlugam ko-ker ty neverni podverženi, oli oni v tih ne bodo od Buga za-pusčeni. Ty ludie za imeni kersčen, iest veruiem v nega, obtu sem eden iz tih izvole-nih inu sem diležin vsiga Cristuseviga zaslužena. 3 Inu le-te bessede, kir Cristus v današnim evangeliu inu drugdi čestu govori: »Vsaketeri, kir v tiga Božyga Synu veruie, ta isti konca ne vzame, temuč bo imel ta večni leben. Kateri v nega veruie, ta ne bo ferda[m]nan.C Kateri v nega ne veruie, ta isti ie vže zdai ferdamnan,«783 imamo dobru zamerkati, zakai mi se iz tih zastopnu vučimo, de z obeno drugo ričio, službo inu possodo tiga Jezuseviga zaslužena inu opravila se mi ne moremo sturiti diležni inu k sebi inu nase perpraviti, samuč s to vero. Inu de ta sama vera v Jezusa tiga človeka izveliča, ta nevera vsa-kiga ferda[m]na,C koker smo tu v ti dolgi predguvori v dostih meistih inu potle v ti postilli na to 24. nedelo po S. Troyci inu drugdi zadosti spryčali. 4 Le-te bessede se imaio tudi zamerkati inu prov zastopiti, kir Cristus pravi: »Kateri veruie v nega, ta ne bo zguble[n];C Bug nei poslal suiga Synu na ta sveit, de bi ga imel ferdamna-ti, temuč de ima ta sveit skuzi nega ohranen inu izveličan biti.«784 V le-tih bessedah mi imamo, kai inu kakovo dobruto oli blagu ty verni primo inu imaio od Jezusa Cristusa. Nekar tu tele-snu oli poze[m]lisku,C temuč tu nebesku inu večnu. Zakai Cristus ne pravi: »Kateri v me veruie, ta isti bo bogat, zdrav, velik gospud, bo vselei živ na tim sveitu inu bode dobru imel,« temuč pravi: »Kateri v me veruie, hudiga konca ne vzame,« tu ie, koker on sam izlaga: ne bo ferda[m]nan.C Obtu oben verni kersčenik za volo nega vere se ne troštai inu ne čakai od Cristusa na tim sveitu dobriga lebna, temuč tiga duhovskiga večniga, nebeski-ga blaga, odpusčane inu pozablene vseh grehov, te brume, pravice inu svetusti, s katero on bode dopal Bogu, tiga S. Duha, te gvišne pomuči inu trošta vseh nadlugah inu v ti smerti inu tiga vesseliga lebna v nebesih. 5 Na koncu pravi Cristus, de on ne nega Oča nei kriv na na tim pogublene[m]C tih ludi, temuč ty ludi sami za volo, kir ne hote timu evangeliu verovati. Cristus v nega evangeliu pravi, de vsi ludie po naturi od mladiu so hudi, veliki inu ferdamna-ni grešniki pred Bugom, nih bruma, pravica, dobra della, posti, molitve, almožne inu nih težke Božye službe vse neso prez te prave vere v Jezusa ništer vredne, obeniga človeka ne izveli-čaio. Taciga praviga Božyga vuka ta vegši deil tih ludi, kir ne veido inu ne zastopio prov, kai so ty noterni porodni grehi, ne hote slišati ne terpeti, so nemu souvraž inu beže pred nim koker te sove inu pyrpogačice tei svitlobi. Taka nih slipota, hudu-ba inu nevera nee ferdamna inu zgubi inu nekar Bug ne nega Syn ž nega evangeliom. Na s. Ianža Kerstnika dan se pridiguie ta evan- geli od tiga čudniga Ianžoviga Kerstnika roystva inu od Zaharioviga prerokovane; ta se začne: »Kadar ie te Elizabete čas bil dopolnen, de ie imeila ro-dyti inu ie rodyla eniga synu etc.« Luc., i. cap., E, p. 159.785 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Lukež sam ie pred današnim evangelio[m]C zapissal, ko-ku ie ta angel Gabriel nerpoprei tu početvu Ioanesovu ti-mu Zahariu, potle tu Jezusevu tei Divici Mary oznanil inu kai se ie per tim istim od angela, od Zaharia inu od Divice Marie govurilu inu godilu. Za teim danas piše od Ioa[n]esovi-gaC Kerstnika roystva, kai se ie per nim godilu inu govurilu. Potle on piše tudi od tiga Jezuseviga roistva. Od le-tyu ob-idveyu roystva se mi vučimo, de te bessede inu oblube Bož-ye, naisi no[m]C se zde čudne, težke, velike inu nemogoče inu naisi Bug časi ž nimi dolgu odlaša, so gvišne, stonovite inu ri-snične; one bodo p|er|C pravim času izkazane inu dopernes- e 2 sene. volo, kir ne hote suih grehov prov spoznati, diati poku-re, verovati timu evangeliu, bodo zgubleni. Božye oblube so gotove, zakai zemla inu nebu se rezido inu se premino, ampag Cristuseve bes-sede, pryteži inu oblube ne rezi-do inu nigdar ne mine. Math. 24. Psal. 119.786 785| Lk 1, 57-79. 786| Mt 24, 35; Ps 119, 144. 787| 1 Tim 3, 2-7 Tit 1, 6-9 788| Mt 11, 11 789| Heb 13, 4 790| Dan 11 1 Tim 4, 1-3 791| Žalostni. 792| Rim 12, 15-16. 793| Čudesa. Č6n far oli šcof ima biti ene poročene žene mož, brumne otroke imeiti,« pravi s. Paul, 1. Thi. 3, Tit. Ty pravi ker-sčeniki so vesse-li, kadar nih sosedom dobru inu po sreči gre. Tu S. pismu časi hvali te svetni- sene. Mi tukai danas slišimo, de koker ie ta angel Božy timu Zahariu pravil, de nega žena bo noseča, naisi tiga ta Zaharias nei veroval inu ie menil, tu nei mogoče, potehmal on inu nega spela sta stara bila, taku se ie sturilu inu izzešlu, de Elizabeta ie počela inu rodyla. Obtu, kar ie no[m]C Bug skuzi nega Sy-nu v tim evangeliu, skuzi te preroke inu jogre oblubil, na tu istu se terdnu zenessimo inu zevupamo, nom bode risničnu izkaza-nu inu danu. 2 Mi se iz tiga evangelia tudi vučimo, de zakon nei od Buga nikomer prepovedan. Zaharias, s. Ianža oča ie bil en far, Elizabeta, nega mati ie bila ena faryca; sta v zakonu vkupe veli-ku leit prebivala, obba dopala inu služila prov Bogu. »Od nyu,« pravi sam Cristus, Matth. 11, »ie ner ta vegši inu sveteiši človik royen.«788 Inu s. Paul pravi, Heb. 13: »Ta zakon vmei vsemi ludmi ie poštena vreden inu tih zakonikov postela ie čista, ampag te curbarie inu prešuštnike bode Bug ferdamnal.«789 Obtu ty papeži inu šcofi, kir tim faryem poročene žene prepovedaio, curbe dopusčaio, so ty pravi antichristi inu luciferski hlapci. Dan. 11. 1. Thi. 4.790 Berite te Perve buqve Moizeseve; v tih naidete, koku S. Duh skuzi Moizesa od zakona tih starih svetih očakov veliku inu poštenu piše. 3 Na tih sosedih inu stricih te Elizabete, kir so se ž no red vesselili inu hvalili Boga za volo, de ie Bug Elizabeti eniga synu dal, imamo en lep, dober navuk inu exempel, de tudi mi tim našim bližnim, vsakimu človeku imamo vse dobru vosčiti, kadar nim dobru gre, se vesseliti inu za tu zahvaliti Boga inu kadar so žaloštni,791 imamo ž nimi red žalovati/./ S. Paul tudi tu istu vuči, Rom. 12, kir pravi: »Vesselite se s teimi vesselimi inu plačite se s teimi, kir se plačeio, bodite te misli vmei sebo, koker so ty vudi v enim telessu.«792 4 Per s. Ianža Kerstnika početvu inu roystvu so se čudeša793 inu caihni godili: en angel ie nega očetu oznanil de bo počet, ro-yen, kai bo pyl inu pridigal, nega oča /inu E inu mati sta bila obba stara inu ialova, de ie zubper vso naturo ke, de se nih od nyu počed inu royen, nega oča pred nega početvom za vo- pridigom od po- kure inu vere v lo te nevere ie mutast ratal, po nega roystvom ie spet pregu- Jezusa teim bule voril, bil poln S. Duha inu ie od Cristusa inu od suiga synu, kai veruie. imata vsak suseb opraviti, zastopnu prerokoval. Tu se ie pag go-dilu nekar za tiga volo, de bi mi s. Ianža imeili moliti, klicati na nega inu nega postaviti k animu našimu bessedniku oli odvetniku pred Bugom, temuč de tu nega pryčovane inu pridigova-ne od Cristusa za vissoku inu risničnu od vseh ludi bode derža-nu inu verovanu. 5 Tiga Zaharia prerokovane, ta nega peisen inu hvala ima dva Zaharias ie te deila. V tim pervim deilu, v tih osmih pervih verzih794 hvali Bo- Božy.e, oblube 794| Lk 1, 68-75. r . .inu tih prerokov ga za volo nega risnice. De kar kuli Bug ie tim starim svetim pismu od Cri- očakom oblubil inu skuzi te preroke od pošilane nega Synu na stusa pr.ov za- stopil, obtu on ta sveit govuril, tu istu vse ie on tim suim izraelskim ludem ci- tukai od cri-lu dal inu izkazal popolnoma. V tim Zaharias tudi pravi, ka- stuswig^-kovu blagu oli kakovo dobruto ie Bug ž nega Synom poslal na ta sveit inu dal tim ludem; drugu nekar, samuč de on ima v zastopnu govori ti Davidovi hiši en rug tiga ohranena gori narediti inu posta- isnčeunvikueč,i stečikmer-viti. Per tim rogu se ima zastopiti ena bramba, muč inu oblast, inu koku imaio zakai ta ena živina, koker voli inu ieleni, imaio nih brambo B^ prov slu-inu muč v tih rogeh inu ty Iudi so tu ole, s katerim so te far-ye inu krale žalbali inu v to nih oblast postavlali, v tih rogeh hranili. Per ti hiši Davidovi se ima zastopiti ta cerkov, ta gma-ina vseh vernih. Tu ie, koker bi Zaharias hotel reči: Bug ie na tim sveitu en tag rug, eno tako brambo, muč inu oblast skuzi suiga Synu naredil, de vsaketeri, kir bode v nega veroval, ta isti bode obarovan inu ohranen pred grehi, pred Božym serdom, pred večno smertio, pred Hudičem, pred peklom inu bode iz-veličan. Inu Zaharias te bessede od ruga tiga izveličane sam ta-ku izlaga, kir pravi v tim 4. inu 7. verzi, de mi bomo ohraneni e iii inu 795| Nydaio. 796| Volni. 797| Jak 1, 27. 798| Gorivzha-iane. 799| Zah 3; 6, 12-13. 800| Rim 5, 1. 801| Mt 3, 1-12; Mr 1, 4-8. Zaharias glih taku koker ta angel poprei govori, de Joannes /b/oE to su-io službo zveistu inu z nucom opravil. loanes Kerstnik ie vučil /v/seE oblast- inu odrešeni od te roke tih naših souvražnikov inu od vseh tih, kir nas nydaia.795 Per tim on tudi pravi inu prerokuie, de ty verni, kateri se pod Cristusev rug z vero podade, bodo naprei prez vsiga straha, se ne bodo več bali Božyga serda, ne te večne smerti, ne Hudiča, ne pekla, temuč bodo vse nih živoče dni veden vesseli inu z dobro volo služili Bogu s to brumo inu sve-tustio, tu ie: ty kersčeniki ne bodo več offrovali, ne ole ne sveič žgali, ne cerkov zydali. Temuč bodo pridigali ta evangeli, molili, nih vero, stan inu lebe[n]C pelali po Božy voli inu bessedi, lu-bili suiga bližniga inu v n/a/dlugahE bodo Bogu nolui796 inu pokorni. Koker od tiga s. Iacob tudi govori, Iac. i, kir pravi taku: »Le-tu ie ta čista inu prez madeža Božya služba pred Bugom Očeto[m]:C obiskati te sirote inu vduve v nih nadlugah inu se zderžati prez madeža od tiga svita.«797 6 V tim drugim deilu tiga Benedictus prerokuie Zaharias inu pravi od nega synu s. Ianžeta, de bode tiga nervišiga Gospu-di Boga zveisti pridigar, bode pred nega Syno[m],C našim go-spudom, te ceste nareial/J/ de bode tim nega lude[m]C daial tu spoznane tiga izveličane, kateru izveličane stoy v tim odpusča-ne nih grehov. Tu ie: on bode te ludi prov vučil inu visžal, kei, koku inu s čim mogo odpusčane vseh grehov inu tu izveliča-ne dobiti. Potle v tima dveima puslednima verzoma pravi, koku ie Bug Oča iz ž nega velike serčne milosti suiga Synu (kateri-ga Zaharias tukai imenuie goriuhzaiane798 iz te visokote; taku ie Cristusa ta Zaharias prerok, 3. inu 6. ca.,799 tudi poprei imenoval) poslal na ta sveit, s teim istim nega Synu[m]C ie nas, boge grešnike, kir smo v ti te[m]miC inu v ti smertni senci, v ti Hudičevi ieči sideli, obiskal, resvetil inu odrešil. On ie tudi te naše noge spet na ta myrni pot postavil, de imamo spet z Bugom myr skuzi to vero v Jezusa Cristusa. Rom. 5.800 7 Na ko[n]cuC današniga evangelia piše s. Lukež, kei ie s. Ia[n]žC od mladiu do nega pridigarstva prebival, inu potle v tim 3/./ cap., s. Matevž tudi v tim 3., s. Marco v tim 1., s Ianž,801 v tim v tim i. inu 3.802 od nega lebna inu vuka veliku pišeio. Le-te capi. danas vi tudi berite; v tih naidete, de ie v tih pusčavah nega stan inu nega spiža803 ie bila divy med inu kobilice (v Iudovski deželi so ene kobilice, kir se ieido; Levit. ii),804 ie eno šamlotovo sukno oblačil inu se opassoval z anem vussenatim passu[m].C Potle, kadar ie bil okuli 30 leit star, ie začel poleg Iordana pridigati inu kersčovati. On ie vučil obilnu inu zastopnu vse potrebne štu-ke te kersčanske vere, od pokure, on ie duhovske inu deželske visše za volo nih hynavsčine inu syle ostru svaril, tiga Erodeža krala za volo nega prešuštva tudi nei šonal, tim gmain lude[m]C ie velil od suiga blaga, spiže, gvanta s teimi bozimi podiliti, nim ie pravil od Božyga stanu v ti S. Troici, od obeyu natur v Cristusu, de Cristus sam ž nega offro[m],C ž nega martro inu smertio te naše grehe plačuie inu odpusče inu de le s to vero v Jezusa dobimo ta večni leben. Kakov lon ie on pag pryel, od tiga vi berite ta 7. cap. per s. Marcu.805 Zakai ie pag Bug dopustil taciga svetiga moža za volo ene curbe hud konech vzeti, od tiga vi nai-dete v tim 59. capituli v ti predguvori. Na s. Petra inu Paula jogrov dan se pridiguie ta evangeli, koku ty gmain ludie vsi nekar prov Cristusa ne znaio inu od te prave vere tih jogrov, kir človeka izveli-ča. Ta se začne: »Kadar pag Jezus pride v te kraye tiga mei-Cesarea, kir se s pridevkom imenuie tiga Filippa, ie suie jogre vprašal etc.« Math., 16. cap., C, p. 48.806 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Kir Cristus te jogre vpraša, za koga nega ty ludie ima-io, tiga on ne dei, koker bi on ne veidil, kai ty ludie od nega derže inu govore, zakai on ie vseh ludi serca inu misli znal inu skuzi vidil. On ie vidil Natanaela od daleč, sidočiga pod eno figo, Ioh. i,807 inu to oslico ž ne žerbetom skuzi zi-di, Math. 21.808 On ie veidil, kai so ty farizei mislili inu tihu vmei sebo govurili inu du ga ie imel fratati,809 Math. 9, 22, 26.810 Inu nike inu gmain ludi vse štuke, kir slišio h timu večnimu lebnu. Zatu ie on hud lon pryel od lu-di, od Buga ta večni leben. ®i nemamo verovati, koker ta vegši deil inu ty eni naši stari-ši veruio, temuč koker so ty s. očaki, 802| Jn 1, 19-28; 3, 23. 803| Hrana, jed; izposojeno iz srvn. spise (jed, hrana, živilo), in sicer pred letom 1100 (H. Jazbec, n. d., 81). 804| 3 Mz 11, 21-22. 805| Mr 6, 14-29. 806| Mt 16, 13-20. 807| Jn 1, 45-50. 808| Mt 21, 1-2. 809| Izdati; izposojeno iz srvn. verraten (izdati, razodeti), in sicer v 12. stoletju; lahko gre tudi za knjižno izposojenko po letu 1500 (H. Jazbec, n. d., 41). 810| Mt 9, 4; 22, 18; 26, 21,23. preroki, jogri verovali inu nas verovati vuCili. 811| Mt 16, 16. 812| Jn 6, 69. Pravu spoznane Cristusevu stoy 4. riCeh. 1. De veruiemo: Jezus, ®arie syn, ie ta pravi cri-stus, pravi bug inu pravi Clovik. 2. De nom ozna-nuie to pravo volo inu risni-co Božyo. 3. De ie ž nega martro naše grehe pla-til inu nas z Bu-gom zmyril. 4. De ie Inu on tudi nei vprašal za te prazne hvale volo, koker ty eni of-fertniki izuprašuio, kai se od nih govori, inu kadar ty perlizav-ci inu dobrovustniki nim pravio, de vsi ludie povsod dobru od nih govore, za velike, modre, redle, bogate inu žlahtne šacaio, tu oni radi slišio inu kir taku od nih govore, goste inu radi ima-io per sebi. Po taki prazni, falš hvali Cristus nei vprašal. Temuč on ie za le-tiga volo vprašal, potehmal ty jogri so bili h timu iz-voleni inu postavleni, de so imeili to pravo vero od nega po vsim sveitu pridigovati inu to isto vse ludi vučiti, ie on hotel, de ty jo-gri to nih vero od nega očitu pred nim spoznaio inu poveido. Inu ie nee v ti isti hotel poterditi. Koku pag ty Turki, sadašni Iudi inu ty nezastopni kersčeniki od Cristusa krivu veruio, govore inu derže, smo mi od tiga na to 19. nedelo po S. Troyci na-kuliku govurili. 2 Svetiga Petra bessede, katere on tukai danas inu drug-di na meisti vseh jogrov govori, se imaio dobru zamerkati inu prov zastopiti, zakai v nih ie ta prava kersčanska vera inu tu naše izveličane zapopadenu. Danas pravio ty jogri h Cristu-su: »Ti si ta Cristus, tiga živiga Boga Syn.«811 Drugdi so dia-li, Ioh. 6: »Mi smo spoznali inu veruiemo, de ti imaš te bessede tiga večniga lebna inu de si ti ta Cristus, syn tiga živiga Bo-ga.«812 Le-te bessede se imaio le-taku zastopiti, koker bi ty jogri hoteli reči: Mi smo vže dosehmal iz tih tuih pridig inu ca-ihnov spoznali inu terdnu veruiemo, de si ti tiga praviga, večniga, živiga Boga ta pravi, večni, živi Syn, z Bugom, tuim Očetom ene česti, moči inu oblasti, de koker Bug Oča vse riči živi inu gori derži, taku ty ž nim red vse riči živiš inu gori der-žiš. Inu ti si per tim našim času prišal na ta sveit inu si tu pravu naše človestvu vzel nase v tim telessu te Marie Divice. De si zdai pravi bug inu pravi človik, ta druga persona v tim samim Bogastvi. Inu mi tudi deržimo tebe inu terdnu veruie-mo, de ti nom to pravo volo tuiga Očeta rezodevaš, oznanu- ieš ieš inu nas to risnico vučiš. Mi tudi tebe deržimo inu veruiemo, da si ti ta odločen offer inu si postavlen od Buga Očeta, de imaš s tuio martro inu smertio te naše grehe plačati inu izpussati inu ta serd Božy utolažiti. Inu mi veruiemo inu tebe terdnu derži-mo, de si ta pravi večni šcof, naš besednik pred Bugom, ta pravi spravlavic vmei Bugom inu vmei to človesko šlahto, naš odvetnik, pomočnik inu ta sami izveličar. Le-taku se ima ta vera inu spoznane S. Petra inu tih drugih jogrov zastopiti. 3 Kai pag ena taka vera inu spoznane Cristusevu vela, kai človeku dobriga pernesse[?]C Od tiga Cristus tudi tukai na tu spoznane tih jogrov govori, kir pravi: »Izveličan si ti Simon, Io-nav syn.«814 Tu ie, koker bi Cristus rekal: Le-ta vera, katero si ti zdai od mene spoznal, tebe inu vsakiga, kir to ima, izveliča. Za-kai gdi ie kuli le-ta vera inu spoznane, undu ie odpusčane vseh grehov, gdi tiga pag nei, undu nei milost Možya ne izveličane. Od le-tiga štuka, de ta sama vera v Jezusa človeka izveliča, smo mi v ti predguvori zadosti spryčali; to isto vi čestu preberite, ta vas navuči le-ta evangeli inu te druge vse prov zastopiti. 4 Od kot pag taka vera pride, od koga bo timu človeku dana[?]C Tu tudi Cristus tukai pravi, kir ie dial: »Tu messu inu ta kry tebi tiga nei rezodelu oli povedalu, temuč mui nebeski Oča.«816 Ta besseda messu v tim S. pismu se ne pravi le tu samu tellu, tu naše truplu, temuč tu messu se pravi ta celi živi človik z dušo inu s te-lessom, z nega vumom, pametio, zastopnostio inu modrustio.817 Obtu le-te bessede Cristuseve se imaio le-taku zastopiti, koker bi Cristus rekal: Ta prava vera, tu pravu, cilu spoznane tiga Božyga Synu, de ta človik prov vei inu zna/,/ du inu kai ie Cristus, zakai ie človik ratal, kai ie s teim lude[m]C dobriga opravil, de se mi te nega dobrute inu zaslužene le s to vero v nega stu-rimo diležni/,/ le-te riči neso enu človesku dellu, temuč en dar Božy, Ephe. 2.818 Tu ne pride od človeske zastopnosti oli mod- f rusti /.../8I V tim pravim spoznanu Boga Očeta inu nega Synu stoy ta večni lebe[n].c Ioh. 17.815 Pravu spoznane tiga Božyga stanu v ti Tro-yci inu nega Sy-nu ne pride od človeske pameti, temuč iz nebes. Obtu ty verni po Cristu-sevim ukazanu, £uc. 11, pros-sio veden za S. Duha. 813| Nadaljevanje Trubarjeve robne razlage/ opombe s strani e4II v izvirniku ni izpričano. 814| Mt 16, 17. 815| Jn 17, 3. 816| Mt 16, 17. 817| Lk 11, 2-4,9. 818| Ef 2, 8. 819| Spoznavati. 820| Jn 6, 44. 821| 1 Kor 12, 3. 822| Mt 16, 18. 823| Jn 1, 42. 824| Kr^ac m., kamen. Vsi pravi kersčeniki za volo te vere v Cristu-sa bodo Petri, tu ie. kamena-ti, terdni, močni inu stonovi-ti imenovani. Ta cerkov inu gma-ina kersčanska nei na s. Petra ne na obeniga papeža grunta-na, postavlena, ne zazidana, te-muč na samiga Cristusa Jezusa, ta isti je ta pravi grunt rusti oli vuka oli od vučenih ludi oli od starišev oli od stricev oli od periatelov tudi nekar, temuč le od samiga Boga Očeta. Ta isti Bug Oča suiem S. Duhum skuzi ta kerst inu pridigo ti-ga eva[n]geliaC v tih vernih sercih eno novo luč vužiga, ta serca inu misli ponavla inu nareia, de ty ludie začno tiga Božyga Sy-nu spoznovati819 inu na nega evangeliu verovati. Koker od tiga drugdi tudi Cristus govori, kir pravi, Ioh. 6: »Nisče ne more k meni priti, samuč nemu bode danu od muiga Očeta inu nisče ne more k meni priti, samuč ta Oča, kir ie mene poslal, nega bode vlekal.«820 Inu s. Paul pravi, 1. Cor. 12: »Nisče ne more (prov) reči gospud Jezus, samuč skuzi Svetiga Duha.«821 5 Inu kir tukai Cristus tudi h Petru govori: »Inu iest tebi spet nazai pravim, de si ti Peter inu na le-to kamenato peč iest bom zidal to muio gmaino oli cerkov inu ta peklenska vrata no ne premogo.«822 Z le-teimi bessedami Cristus to vero v nega inu to pravu spoznane vissoku vzdiguie, hvali inu poterduie. Pravi, de ta vera v Jezusa ie ena močna, terdna inu obstoieča reč inu de vsi ty, kateri bodo tako pravo vero v nega imeili, ty isti bodo kamenati, terdni, močni inu redle, bodo obstali vseh nadlugah inu premogli to smert inu tiga Hudiča. Obtu on tu-kai timu Simonu jogru za volo te prave vere inu spoznane tu nega staru ime perdei inu premini inu ga imenuie s teim pridevkom Peter, koker ie on tu nemu bil poprei oblubil, de bo Peter, tu ie kamen, imenovan. Zakai taku s. Ianž, 1. cap., pisše, de ie Jezus k nemu dial: »Ti si Simon, Ionav syn, ti boš Cefas imenovan,«823 katera beseda cefas824 se izloži na gersčino petrus, na slovensčino kamen. De ta besseda petrus ie tulikain koker ka-minat. Tu ie, koker bi Cristus rekal h Petru: Ti Simon inu vsi ty, kir bodo to pravo vero v me imeili, bodo petri, tu ie kame-nati, terdni, močni, redle, serčni, stonoviti inu obstoyeči/,/ inu de se teim bule zestopi, kai ie hotel s to bessedo Peter. Zatu on zdaici pravi: »Inu na le-to kamenato peč oli na le-ta kamen iest iest hočo zidati to muio gmaino oli cerkov.«825 Tukai Cristus sam sebe inu to vero v nega imenuie eno kamenato peč, ki pravi: Na le-to peč, na me inu na to tuio vero inu spoznane iest hočo zidati to muio cerkov, tu ie, skuzi to pridigo tiga evangelia iest hočo vkupe spraviti to cerkov, to pravo gmaino Božyo. De ty isti verni ludie bodo v nih težkik827 nadlugah na meni nih tro-št imeili, s to vero v me se gori deržali inu obstali. V le-ti viži inu zastopi sta obba jogra, s. Peter inu Paul, le-te bessede potle izlagala. S. Peter, 1. Pet. 2, pravi taku: »Mui bratie, vi ste prišli (zastopi: skuzi ta vero)828 h timu živimu kamenu, h Cristusu, kateri ie od ludi zaveržen, per Bug pag ie bil izvole[n]C inu žlahten inu vi tudi koker ty živi kameni ste gori zazidani k ani duho-vski hiši inu k animu svetimu farstvu, de bote te duhovske offre offrovali, kir bodo perietni Bogu skuzi Jezusa Cristusa.«829 Inu s. Paul, 1. Cor. 3, pravi: »Iest sem koker en moder paumošter830 vmei vami ta pravi grunt polužil; gledai en vsaketeri, koku inu kai on gori zida, zakai nisče ne more obeniga drugiga grunta položiti prez tiga, kir ie položen, kateri ie Jezus Cristus.«831 Inu 1. Cor. 10 pravi: »Mui bratie, iest vom nečo zamelčati, da ty naši očaki so vsi bili pod teim oblakom inu so vsi skuzi tu morie vlekli inu so vsi pod Moizesom s teim oblakom inu s teim moriem kersčeni inu so vsi to eno duhovsko spižo ieili inu so vsi enu du-hovsku pytie pyli; oni so pag pyli od te duhovske kamenate peči, kir ie ž nimi red šla, katera kamenata peč ie bil Cristus.«832 Ve č pravi Paulus, Ephe. 2: »Vi kersčeniki neste vže več gostie ne ossobeniki, temuč vi ste s teimi svetniki ty purgary inu ty domači Božy, kir ste zazidani na ta grunt tih jogrov inu prerokov, na ta vogelski kamen, kateri ie Jezus Cristus, na katerim kaker-šne zidane oli cimprane se vkupe sklene inu zloži, tu istu gori raste k animu svetimu templu v tim Gospudi, na katerim bote vi tudi zazidani k animu prebivalisču skuzi tiga duha.«833 f 2 6 Za inu ta vogalski kamen, od kate-riga Esa 28, David, Psal. 118,826 govorita. 825| Mt 16, 18. 826| Iz 28, 16; Ps 118, 22-23. 827| Težkih. 828| To vero. 829| 1 Pt 2, 4-5. 830| Nem. Der Baumeister, zidar oz. zidarski mojster. 831| 1 Kor 3, 10-11. 832| 1 Kor 10, 1-4. 833| Ef 2, 19-22. 834| Kersčansko. 835| Mt 16, 18. 837| Jn 10, 9. S. Petra čolnic se od vallov ve-den topi, oli vini ne utoni; ker-sčanska prava vera ima dosti souvražnikov inu nadlug oli vini ne pogine. Kar ty pridigary iz tiga evange-lia tim lude[m]C pravio, tu is-tu Bug v nebesih 836| Poterduie. poterduio.836 6 Za teim Cristus sylnu te verne trošta, kir pravi: »Inu ta vrata tiga pekla no (zastopi: to gmaino kersčaneko)834 ne premo-go.«835 Per tei bessedi vrata se ima zastopiti vsa Hudičeva kun-št, muč inu oblast. Zakai per tih vratih so ty Iudi nih rotavž inu svit imeili inu so nih ner vegšo muč inu brambo h tim vratom stavili. De le-te bessede so tulikain, koker bi Cristus rekal: Vi mui verni, naisi ta Hudič ž nega hlapci, neverniki, s falš, hudimi, kunštnimi, modrimi vučeniki inu tyra[n]niC zubp|er|C me inu zup|er|C vas za le-te vere /b/odeE veden gori vstaiel, vas bo preganel, lovil, moril inu bo hotel ta evangeli inu vse, kir v me inu muimu evangeliu veruio, mene očitu spoznaio, cilu zatreti inu pogubiti, oli vi se p[re]dC nim nimate prestrašiti, ne na meni ne na tei vaši veri v me cbivlati ne zmotiti, zakai Hudič zo vsemi nega služabniki pogino inu hud konec vzamo, mui evangeli inu ta vaša vera v me bo vselei ostala inu premagala. Erodež, Nero, Dioclecianus, Maximinianus, Iulianus inu dosti mogočih cessariev inu kralev, kir so dosti jogrov inu martirnikov umurili, so vsi hud konec vzeli inu nih oblast ie cilu poginila. Ampag tih jogrov inu martirnikov vuk inu vera še zdai na tim sveitu prebiva inu bode ostala vekoma. 7 Na koncu tiga evangelia oblubi Cristus tim jogrom inu tei cerqvi tu pridigarstvu tiga evangelia gori postaviti, kate-ru on tukai imenuie kluče tiga nebeskiga kralevstva. Zakai koker se s teimi kluči te hišne dauri odperio inu zaperio, ta-ku se vsem ludem s to pridigo tiga evangelia, kir timu veru-io inu deio pokuro, ta nebessa odpro. Tim pag, kir se ne hote popraviti, stopiti od hudiga, diati te prave pokure, ne verovati v Jezusa, tim istim se tu nebu zaperie. Ta vrata v nebessa pag ie sam Cristus, kir pravi, Ioh. 10: »Iest sem ta vrata; aku du skuzi mene noter gre, ta isti bode ohranen.«837 Inu le-to oblubo od tiga pridigarstva ie Cristus nerpoprei dostal na velikinočni dan, kir ie dial k nega jogrom, Ioh. 20: »Vza-mite S. Duha; komu kuli vi te grehe odpustite, tim so odpus- čeni, čeni, komu ie vi pag zaderžite, timu bodo zaderžani.«838 Potle na vinkunštni dan ie le-to oblubo cilu dopolnil inu dekonal;839 tedai so ty jogri inu drugi kmalu začeli očitu inu povsod pridigati od Cristusa. Od tiga pridigarstva smo mi na to 1. nedelo po veliki noči več pissali. Na Marye Magdalene dan se pridiguie ta evan-geli od nee prave pokure iu preobernena h Cristusu inu od hynavsčine inu prevzetia eniga farizeia; ta se začne: »Eden iz tih farizeiov ie Jezusa prossil, de bi ž nim iei-dil etc.« Luc., 7. cap., E, p. 184.840 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 V današnim evangeliu imamo en lep exempel inu navuk ene prave kersčanske pokure. Zakai ta prava eva[n]geliskaC pokura v le-tih tryeh štukih stoy/,/ koker smo od nee tudi na to 3. nedelo po S. Troyci govurili. Nerpoprei v tim spoznanu inu ža-lovanu tih grehov, potle v ti pravi veri v Cristusa, h tretimu v enim novim, poštenim lebnu. Le-te try potrebne štuke h ti pokuri ie ta današna grešna žena vse imeila. De ie ona tu pravu spoznane tih grehov, pravo žalost inu grevingo imeila, de se ie bala Božyga serda inu tiga ferdamnana, pryčuio ta nee plač, selze inu kir se ie taku pred Cristusom milovala inu pohlev-nu deržala inu Cristus sam, kir ie k ni dial: »Tebi bodo tui grehi odpusčeni.«841 Od nee vere, de ie verovala, Cristus ie ta pravi Syn Božy, de ima oblast ni inu vsem revnim grešniko[m]C inu de hoče te grehe odpustiti, pryčuie Cristus sam s to per-gliho od tyu dveyu dolžnikov inu kir ie k ni dial: »Tuia vera ie tebe ohranila, puidi z myrom,«842 inu nee tekane inu hoyene za Cristusom inu od nee noviga lebna inu popravlena pryčuio f 3 nee 838| Jn 20, 22-23. 839| Dokonal. 840| Lk 7, 36-50. Kateri hoče v Božyo milost priti inu v ti isti ostati, ta se der-ži koker ®aru ®agdalena. 841| Lk 7, 48. 842| Lk 7, 50. 843| Lk 7, 47. Ta grešnica za volo, kir so ni bili veliki grehi odp/u/sčeni,C zatu ie ona sp/ et/C nazai Cri-stusa veliku lu-bila. Milost Bo-žya ie ta urž/a/ hC vsiga odpu-ska, nekar ta naša bruma, lu-bezan oli ta naša dobra della. nee velika lubezan pruti Cristusu inu kir ie s to žalbo, s katero se ie dosehmal curbariem inu Zludiu lepa delala, te noge Cristusu umivala inu žalbala inu ž ne lasmi, s katerimi se ie po-prei offertovala, ie nega noge sušila inu brissala. Ty eni od Marie Magdalene pišeio, de po tim Jezusovim hoyenu v nebessa ie v eni pusčavi prebivala, nei hotela nigdar več obeniga moškiga spolu v te oči pogledati. 2 Le-te bessede, kir ie Cristus dial h timu farizeiu: »Ni (za-stopi: tei grešnici) so veliku grehov odpusčeni, zakai ona ie ve-liku lubila,«843 se nemaio taku zastopiti, koker ty eni nevučeni pridigary inu te Cristuseve česti souvražniki izlagaio, kir pra-vio: Maria Magdalena nei le samo vero odpusčane tih grehov dobila, temuč s teim, kir ie veliku lubila inu dobra della delala, obtu mi s to vero samo ne pridemo v nebessa, temuč nom ie potreba lubiti Boga, našiga bližniga inu dobru diati. Taka izla-ga, tak zastop inu vuk ie kriv inu falš. Zakai Maria Magdalena, ne oben svetnik, ne svetnica nei nigdar v tim životu tulikain inu popolnoma lubil Boga ne suiga bližniga, ne tulikain dobri-ga sturil, de bi tu istu tuliku vrednu bilu inu velalu, de bi Bug za tu dolžan bil dati ta večni leben. Vsi svetniki so molili: »Odpusti nom naše dolge,« tu ie: odpusti nom, kir smo tuie zapu-vidi prelomili inu kir nesmo tuih zapuvidi popolnoma deržali ne sturili, kar smo bili dolžni. Inu Cristus s to današno pergli-ho od tyu dveyu dolžnikov očitu pryčuie, de vsi ludie so dolžni inu grešniki pred Bugom inu de ne mogo tih plačati ne za nee sturiti zadosti, temuč Bug nim za volo suiga Synu zabston, iz milosti vse grehe odpusče. Raven tiga le-ta pergliha tudi zadosti pryčuie, de ta prava kersčanska lubezan pruti Cristusu inu pruti bližnimu stuprov po tim odpusčani tih grehov semkai gre; Cristus tukai v današnim evangeliu to suio odguvor preoberne za volo nega ošteria Simona farizeia, kateriga on tukai za volo nega nega hynavsčine inu nepokure ostru svari inu pravi k nemu: »De bi ti te tuie grehe prov spoznal, koku so veliki pred Bugom, inu za nih volo se bal Božyga serda, taku bi ti v me veroval, odpu-sčane tih grehov per meni iskal inu mene lubil, koker le-ta žena veruie, de iest ni morem inu hočo nee grehe odpustiti, zatu ona mene taku sylnu lubi, kir sem ni nee grehe odpustil. Ampag ti v me ne veruieš, ne isčes844 per meni milosti Božye, zatu ti me- 844 Isčeš. ni obene prave lubezni ne izkazeh.«845 De ta vera v Cristusa sama 845 Izkazeš; pa- nas izveliča inu nekar ta naša lubezan oli dobra della, smo mi v ti predguvori zadosti spričali inu v ti postilli inu v tih catehiz-mih v dostih meistih. 3 Le-ty trye človeki, od katerih današni evangeli govori, se Današni dol rafraza Lk 7, 44. imaio ž nih šego, dellom inu opravilom dobru zamerkati. Ta gi evangeli ner • v, .,•/-! • . . . ... več pravi, ka- pervi človik ie Cristus. Ta isti tukai na tim sveitu suie prevelike kove šege, mi- milosti inu dobrute vsem ludem, malim inu velikim grešnikom, sli inu nature so ,.,.,. . iv i Cristus, ty gre- kir deio pokuro iuu v nega veruio, zabston odpusče vse grehe. šniki, kir v ne-Ta drugi človik ie ta grešna žena; ta ista ie spoznala, počutila v bessa prido, inu ty prekleti ti veisti inu grevala nee grehe, ie verovala prov v Cristusa, de on hynavci. more inu hoče ni nee grehe odpustiti, se ie tih grehov izvabila, nee stan inu leben preminila inu preobernila iz hudiga na do-bru, ie začela lubiti Cristusa inu nega bessedo. Ta trety človik ie ta farizeus; ta ie en samopravičar, se za brumniga inu za svetiga derži, ž nega dobrimi delli se offertuie, iz drugih špot dela, sebe ne suih grehov ne spozna, za Cristusa ne za nega zaslužena ne vpraša inu ne rodi, ostane taku en hynaveč846 inu 846 Hynavec. souvražnik Cristusev. Pred tako offertio inu hynavsčino nas obari Jezus Cristus. Amen. Na s. Iacopa jogra dan se pridiguie ta evangeli od offerti inu krega tih jogrov, kateri bi ner vegši bil v tim Cristuse- 847| Mt 20, 20-28. Pravi kersče-niki so tudi šibki v ti veri, ne-zastopni inu grešniki, oli oni nih tadle pru-ti Bogu spozna-io, čez nee veden tožio, se puste S. Duhu, tei Božy bessedi svariti inu podvučiti. Tu kersčeniki za volo Cristusevim kralevstvi na tim sveitu; ta se začne: »V tim istim času ie perstopila ta mati tih Zebedeovih otruk k Jezusu inu ga moli inu prossi za nekai etc.« Math., 20. cap., C, p. 59.847 1 Le-ta evangeli še pag pravi od tih velikih tadlov inu grehov tih jogrov, od nezastopnosti, offerti, nyda inu krega. S. Duh v tim S. pismu te svetnike taku vissoku inu zo vsem ne hvali, koker ty menihi v nih ležnivih legendah od nih pišeio inu pridigu-io, koker bi nigdar obeniga greha ne bili sturili inu ž nih brumo sebi inu drugim ta nebessa zaslužili etc. Ty lubeznivi jogri inu vsi svetniki so taku dobru koker mi te gnade inu milosti Božye, zaslužene Cristuseviga inu odpusčane tih grehov potrebovali inu dobili. Inu per tim imamo mi ta trošt: Aku mi tudi glih vsi-ga Pisma popolnoma ne zastopimo inu na sebi v tim životu dosti tadlov inu pomancane počutimo, kadar le se pustimo svariti inu s to bessedo Božyo podvučiti, taku nom Bug iz milosti za volo suiga Synu te naše tadle inu grehe, katerih z volo ne stu-rimo, hoče pregledati inu odpustiti. De le nekar ne deimo ko-ker ty eni norski hudi ludie, kir se ne puste podvučiti, od krive, falš vere h ti pravi perpraviti, ne hote poslušati ne gori vzeti tiga praviga evangeliskiga vuka, so timu evangeliu souvraž, pravio, oni ne hote te nove luterške vere gori vzeti, hote verovati, ko-ker so nih stariši verovali etc. Inu taki bozi ludie ne veido sami, kai veruio, ne zastopio tiga catehizma ne obeniga evangelia; tako hudo, suio volno nezastopnost bode Bug štraifal s teim večnim ognem, potehmal neso hoteli ne Božyga Synu, ne jogrov, ne prerokov poslušati inu se od nih te prave vere vučiti. 2 Cristus na to krivo inu nezastopno prošno tyu dve-yu bratov, kir bi rada bila velika gospudi na tim sveitu, inu na ta kreg inu nyd tih drugih 10. jogrov ie tim jogrom, vsem pridi- pridigariem inu kerčenikom848 eno lepo odguvor inu potreben, nucen navuk dal. De en vsaketeri verni, suseb en pridigar, kir hoče v tim nega duhovskim nebeskim kralevstvi en pravi purgar inu en velik gospud biti, ta isti mora na tim sveitu za te vere v Jezusa inu nega evangelia volo mnogetero čudno kopel izkusiti inu mnogeteru kissilu inu grenku pytie pyti, tu ie: on mora velike inu mnogetere nadluge preterpeti inu obstati. Zakai kateri skuzi to pravo vero v Jezusa en pravi nebeski pergar postane, ta isti mora se voiskovati s teim Hudičem, s teim svitu[m]C inu ž nega lastnim messum vse nega živoce849 dni. Per tim on mora tudi biti pohleven, služiti inu sturiti dobru vsakimu človeku zo vsem teim, s čim on ner več premore. Zakai Jezus Cristus, Syn Božy se ie tudi cilu ponižal za našo volo inu ie nom služil inu sturil dobru, nekar zlatom oli srebrom, temuč ž nega lastnim životom, koker on tukai sam govori, kir pravi: »Ta Syn tiga človeka nei pryšal na ta sveit, de bi se imelu nemu služiti, temuč de on ima služiti inu dati to suio dušo k animu odrešitvi za nih dosti.«850 3 Le-te bessede Cristuseve, kir pravi: »Meni ne sliši vom dati, de bi vi sideli na tei mui destnici, temuč tim tu duide, katerim ie perpravlenu od muiga Očeta,«851 se imaio prov zastopiti. Cristus tukai zdai ne govori od suie Božye česti, moči inu oblasti, katero on ima glih z Bugom Očetom vekoma, kir premore taku do-bru koker ta Oča, komu on hoče, dati ta večni leben, koker Ioh. 10 sam Cristus govori: »Muie ovce poslušaio to muio stymo inu iest nim dam ta večni leben etc.«852 Inu Ioh. 5 pravi: »Koker ta Oča della, taku iest dellam,«853 temuč Cristus tukai govori koker en sal oli služabnik Božy. De se nemu ne spodobi obeniga dru-giga izveličati, samuč le tiga, kateriga ie tu cilu Bogastvu odlo-čilu h timu izveličanu. Tu ie le le-te, kateri bodo v Cristusa prov verovali, nega inu nega bessedo očitu spoznali, vse žlaht nadlu-ge za te vere v Jezusa preterpeli, te iste bode Cristus izveličal, sicer obene druge nekar. g Na nih vere se nema/i/oE tro-štati dobriga lebna oli veliki-ga blaga na tim sveitu, temuč dosti reve inu stuprov v nebesih bodo uživali vekoma vse do-brute. 848| Kersčeni-kom. Cristus nekar za mytov oli striči-ne volo, temuč, komu po pravici sliši, da tu nebu. 849| Živoče. 850| Mt 20, 28. 851| Mt 20, 23. 852| Jn 10, 4,11,14-15. 853| Jn 5, 17. 854| Lk 10, 38-42. 855| 5 Mz 34, 6. 856| Trubar je imel v mislih Panarion, najbolj znano delo škofa Epifanija iz Salamine (310/320-403). V 16. stoletju je bilo besedilo znano v latinskem prevodu, in sicer pod naslovom Contra octoaginta hxreses oz. Ad-versus hxreses. Contra octoa-ginta hxreses III, 2.78-79 se nanaša na poglavji Contra Antidicomariani-tas (78) in Contra Collyridianos, Mariae offerentes (79). Bug ie Divi-ce ®arie tellu v nebessa vzel, ®oizesa sam pocopal, Deut. 34,855 za volo, de ty nezastopni ludi iz ž nih teles bogov nema-io delati inu ž nimi malikovane obhaiati. Koker Cestu Bo-žyo bessedo gori vzamemo, h Božy myzi vre-dnu per- Na Divice Marye lo č itva dan, kateri dan ty eni te velike maše dan imenuio, se pridiguie ta evangeli, ko-ku dvei sestri ste Cristusa gostile inu de ta, katera ie nega pridigo poslušala, ie nemu ner bule uslužila; ta se začne: »Pergudilu se ie v tim, kadar so oni hodili, gre Jezus noter v en terzič etc.« Luc., io. cap., D, p. 200.854 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Od tiga ločitva Divice Marie, koku so vsi jogri per nee smerti bili inu koku ie potle s telesso[m]C vzeta v nebessa, inu drugih dostih nespodobnih inu malikovskih riči so ty eni menihi inu fary za suiga nuca inu dobitka volo dosti basni zmislili inu v te ležnive legende postavili. Tu S. pismu od Divice Marie, ie li umerla oli nekar, ie li pocopana oli nekar, ništer ne pravi/./ S. Ieronim ie v enih buqvah, katerim se veliku ne veruie, bral, de Divice Marie grob ie bil prazen naiden. Obtu se veruie, de ie ona z dušo inu s telesso[m]C vzeta v nebessa. Potehmal ie Bug tiga Enoha, Moizesa, Elia inu potle s Cristusom red dosti svetih očakov z dušo inu s telessom v nebessa vzel, veliku več ie Bug za suiga Synu volo tei Divici Mary to čast inu dobruto izkazal. Ta stari vučenik Epiphanius, lib. 3, tomo 2, ca. 78 inu 79, zubper te maryske kecarie lipu, prov inu veliku piše.856 Koku se Divi-ca Maria ima prov poštovati, ampag nekar moliti, ne deržati za Buga inu ni nekar offrovati, smo mi tudi v le-ti postilli na Divice Marie dan v postu govurili; undu vi berite. 2 Od le-tiga gostovane, kateru sta Marta inu Maria, ti-ga Lazarusa, kateriga ie potle Cristus obudil od smerti, sestre timu Jezusu naredile, se mi vučimo, de mi imamo tudi te neznane, ptuie, popotne, pregnane, obrupane, požgane inu boge ludi, suseb te pridigarie radi, volnu inu z vessele[m]C er- pergovati, pergovati, nim streči, dati inu podiliti od tiga našiga blaga inu Božyga žegna, kuliku ner več premoremo. Zakai taku dobru dellu inu taka služba dopado Gospudi Bogu. Inu Cristus sam na sodni dan bode taku gostovane tim vernim inu izvolenim obilnu lonal inu poreče: »Kar smo tim bozim za nega volo stu-rili, tu smo nemu samimu sturili.« Math. 2j.857 Obtu s. Paul ve-ly vsem kersčenikom, Heb. 13,858 de radi potrebne ludi goste inu erperguio. Ta Abraam, Lot, Tobias so radi neznane ludi erper-govali, zatu so tudi ty angeli k nim hodili na erperge inu so tu nih gostovane nim obilnu vernili inu plačali. Gen. 18, 19. Tob. 2, 5, 8, 11, 12.859 3 Potle, kir pravi Cristus: »Marta, Marta, ti preveliku sker-biš inu sama sebi preveč della nalagaš; tiga eniga ie potreba; Maria, tuia sestra ie ta bulši deil izbrala, kateri ne bo vzet od nee.«860 S teimi bessedami Cristus gospodinstva, hišniga della inu strežena ne zaverže inu ne svari. Zakai ene verne žene hyšnu dellu, kir možu, otrokom inu družini streže, osker-bi inu omisli, Bogu več dopade koker tu menišku inu nunsku dellu v tih cloštrih. Prez hišniga della inu poslovane ne mogo ty zakoniki ne obeni ludie na sveitu vkupe prebivati, prez menihov inu prez nun moremo dobru biti, živeti inu v nebes-sa priti. Inu S. Duh skuzi Salomona, Pro. 31,861 te brumne, za-stopne gospodine, kir vzgudo vstano, delaio, predo, družino h dellu perganeio, otroke oblačuio inu per pravim času ieisti dado, sylnu hvali. Inu s. Paul pravi, 1. Thim. 5: »Iest hočo, de te mlade vduve inu žene se omožio, otroke rode inu tu pohyštvu zveistu rovanio etc.«862 Temu č Cristus tukai v današnim evangeliu inu drugdi ta posluh oli poslušane te Božye bessede za to ner vegšo, bulšo, nucnišo inu potrebnišo reč inu za to ner ve-gšo Božyo službo šaca, ima inu derži. Koker tudi drugdi pravi, Math. 6: »Isčite nerpoprei tu kralevstvu Božye inu to nega g 2 pravico, stopimo, bozim ludem dobru sturimo, taku čestu Cristusa gostimo. Delati, gospodariti, gospo-diniti inu streči naši družini inu drugim ludem imamo, ampag pred vsemi ričmi inu nerpoprei se imamo iz pravih pridig te prave vere navučiti. S to vero samo dobimo tu nebe-sku blagu, kate-ru ne bo od nas nigdar vzetu. 857| Mt 25, 35-40. 858| Heb 13, 3. 859| 1 Mz 18, 1-8; 19, 1-3; Tob 2, 2-3; 5; 8; 11, 7-12; 12, 8-9. 860| Lk 10, 41-42. 861| Prg 31, 10-37. 862| 1 Tim 5, 14. 863 Mt 6, 33. pravico, tu drugu vom bode vse perdanu.«863 Inu Luc. 11: »Sreč- ni inu izveličani so ty, kir Božyo bessedo poslušaio inu to is-864| Lk 11, 28. to ohranio.«864 Cristus tukai inu drugdi vuči, vely inu opomina, de ty ludie /i/maioE nerpoprei inu nerveč skerbeti inu vprašati za pravo vero, za pravu spoznane Božye, v katerim stoy ta več-865 Jn 17, 3. ni leben, Ioh. 17.865 Ta prava vera ie ta sama dina reč, tu pravu blagu, kir človeka izveliča; tiga ie vsakimu potreba/./ Nu, tako vero mi dobimo le skuzi tu poslušane inu brane te Božye bes-^6| Rim 10, 17. sede, Ro. 10.866 Ta vera sama sturi tiga človeka zo vsem nega do- brim dianem Bogu lubiga inu perietniga. Prez te vere ie ta člo-867 Moiitve. vik inu vse nega dellu, molitvie,867 posti inu almožne zgul greh, ^8| Rim 14, 23. Ro. 14.868 De bi Divica Maria v ne synu Jezusa Cristusa inu ne- ga bessedom ne bila verovala, ni bi tu nošene inu doiene, kir ie Cristuseva telesna mati, ništer ne nucalu ne pomagalu v nebes-sa. Koker od tiga s. Elizabeta pryčuie, kir ie diala h Divici Mary, Luc. 1: »Izveličana si ti, kir si verovala, zakai onu bode do-869 Lk 1 45. pernessenu tu, kar ie tebi povedanu od tiga Gospudi.«869 Na s. Bartolomea jogra dan (katerimu mi Crain-ci Iernei oli Iermen pravimo za volo, kir so ty aydi iz ž nega kože iermene rezali) se pridiguie ta evangeli od zdražbe inu krega tih jogrov inu od Cristuseve oblube tim, kir v ti veri ostano do konca; ta se začne: »Sturil se ie vmei teimi jogri en kreg, kateri bi se vidil vmei nimi ner ta vegši« Luc., 22. cap., 870| Lk 22, 24-27. C, p. 24I.870 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Ty jogri bi tu- 1 Od tiga nezastopa, krega, nida inu od grehov inu taST radi dlov tih jogrov smo mi na s. Iacopa inu poprei na s. Tomaža dan, potle na pustno nedelo inu na velikinočni pon- delig delig dosti govurili; undu od tiga današniga jogerskiga nespo-dobniga inu norskiga krega, kai se mi iz tiga imamo vučiti inu kakov trošt iz ž nega vzeti, vi naidete. 2 Z le-teimi bessedami, kir pravi h tim jogrom: »Ty dežel-ski krali inu ty oblastniki gospoduio inu se imenuio gnadivi inu dobrutlivi gospudi, vi pag nekar taku,«871 Cristus vuči inu pravi h tim jogrom, vsem pridigariem, šcofom inu framoštrom, ka-kovo oblast inu kakovu gospostvu oni bodo imeili na tim sveitu: De ne bodo tih ludi po syli, z meči, s pismi, s puxami,873 ne z ognem, ne z galgami, ne s keho h ti veri inu pod tu kralevstvu Jezusevu permorovali, ne regirali inu s to močio perganeli te ludi h ti brumi, koker ta deželska gosposčina dei inu ie dolžna te hude inu nepokorne zo vso sylo h ti brumi naganati. Temuč oni bodo le s to bessedo, s to pridigo tiga evangelia te ludi vuči-li, napelovali inu vabili h ti pravi veri. Tim ludem, kir bodo diali pokuro inu verovali v Jezusa inu nega evangeliu, tim istim bodo oznanovali očitu, vsem, v ti cerqvi inu vsakimu suseb tu odpu-sčane tih grehov v Jezusevim imeni inu te iste s teimi zacramenti v ti veri poteriovali inu zagvišovali, de so v Božy milosti. Tim nivernikom875 pag inu kir ne hote diati pokure, bodo oznanovali inu pravili iz tiga evangelia, de so v tim Božym serdu, de bodo ferdamnani, inu te iste v pan polagali, ločili od te gmaine kersčanske inu ne pustili h tim zacramentom. Le-taku inu v ti massi imaio ty duhovski ž nih oblastio okuli hoditi inu te lu-di perpraviti pod tu kralevstvu Cristusevu inu nekar šibami ne strelicami. S. Peter od tiga tudi taku piše, 1. Pet. 5: »Vas stari-še, tu ie: vas farmoštre inu pridigarie, iest vas opominam: Pas-syte tu kardelu Cristusevu, kateru ie vom poročenu, inu sker-bite za nee nekar s permoranem, temuč z dobro volo, nekar za tiga gardiga dobitka volo, temuč iz praviga serca, nekar de bi hoteli čez te farmane gospodovati, temuč bodite en dober pild inu exempal tiga kardela etc.«876 g 3 Inu gospudi bili. Cristus ne pravi h Petru, Joh. 27: ČCepi, by, koli, obes-si, šezgai872 mu-ie ovce,« temuč: »Passi, verdei, troštai muie ovce inu muia ia- 874 gneta.«874 871| Lk 22, 25. 872| Sežgai. 873| Pukša, tj. puška, nem. die Buchse; prevzeto najverjetneje iz stvn. buhsa (Pleteršnikov Slo-vensko-nemški slovar, spletna izdaja, Ljubljana 2010, http:// bos.zrc-sazu. si/pletersnik. html#naslovnica, 25. 12. 2012). 874| Jn 21, 15-17. 875| Nevernikom. 876| 1 Pt 5, 1-3. »Kateri šcof oli papež hoče ner ta vegši, 877 Lk 22, 26. oblastniši inu čez druge biti, ta isti ie ta An-ticrist,« pravi s. Gregor v tim ly-stei Ad Mauri-878| Gregor Veliki, tium.878 pismo Mavriciju. 879| »Ubicunq, fuerit episcopus, sive Rom&, sive Eugubii, sive Con-stantinopoli, sive Rhegii, sive Alexandria, sive Tanis, ejusdem meriti, ejusdem est et sacer-dotii.« Epistola Sancti Hieronymi ad Euagrium de potestate Papae. Omenjeno delo je uporabil tudi Martin Luther v polemiki z Johannom Eckom. Latinska izdaja z Luthrovim predgovorom je dostopna na http://nbn-resolving. de/urn:nbn:de:bvb:12-bsb00036374-3 (22. 12. 2012). 3 Inu kir Cristus tukai pravi h tim jogrom: »Vi pag nekar ta-ku, temuč kateri ie vmei vami ta vegši, ta bodi koker ta mlaiši inu kateri ie ta visši, ta bodi koker en služabnik.«877 S teimi bes-sedami Cristus vuči inu zapoveda, de obe[n]C pridigar oli šcof oli farmošter se nema čez suiga tovariša vzdigniti, ne suio obla-stio čez drugiga se prevzeti. Zakai ty pridigary, šcofi, farmo-štri so vsi služabniki Božy inu te cerqve, so si glih z oblastio inu s to verdnustio pred Bugo[m].C Tiga ner bozišiga inu prepro-stiga farye, šcofa, pridigarie inu vsakiga kersčenika prave pridige inu ty s. zacramenti tulikain velaio koker tiga ner vegši-ga, bogatišiga šcofa oli papeža. Kadar en človik sliši ta evangeli od eniga boziga, p[re]prostigaC farye oli od eniga drugiga ker-sčenika prov pridiguioč oli beroč inu on taki pridigi veruie, ta-ku on bode taku dobru izveličan, koker de bi on ner tiga viši-ga šcofa oli papeža, ia, samiga s. Petra oli s. Paula pridigo slišal. Zakai ta muč tiga izveličane ne stoy v ti vrednusti oli oblasti tih šcofov oli pridigariev, temuč v ti Božy bessedi inu v tih s. zacra-mentih, katera muč pride inu bode dana od samiga Božyga Synu. Onu more dobru biti inu se čestu pergodi, de en šcof, pridigar oli farmošter ie čez eniga drugiga s teimi Božymi daruvi vegši, tu ie, de ie eden vučeneši, brumniši inu bogatiši koker ta drugi, ampag nekar s to oblastio. Vmei to deželsko gosposči-no ie enu ločene te nih oblasti. En kral ima vegšo oblast na tim sveitu koker ta druga gosposčina/./ En rihtar ima v tim mei-stu vegšo oblast koker en gmain purgar. Taciga rezločene nei v tim duhovskim stanu inu v ti cerkovni službi. En šcof oli pridigar ie ner tiga manšiga diteta inu ner tiga bozišiga hlapca oli kmetiča hlapec inu služabnik/./ Od take oblasti inu vrednusti tih šcofov, de so si vsi glih, s. Ieronim tudi pisše, Ad Euagrium, kir pravi taku: »Gdi kuli ie en šcof, bodi v Rymi oli v En-gubii oli v Consta[n]tinopoliC oli v Regy oli v Alexandri oli v Tani, ta ie ene vrednusti, ene oblasti inu ene farmoštrye.«879 /4/V da- 4 V današnim evangeliu imaio tudi ty deželski gospudi inu oblastniki le-to bessedo inu pridevik, katero nim tukai Cristus da, kir nee imenuie dobrutlive inu milostive, dobru zamerkati inu se po tim imeni deržati. Zakai Cristus z le-teim pridevkom vso žlaht gospočino880 vuči, vely inu opomina, de ž no oblastio, močio inu z blagom ima biti pruti vsem lude[m]C dobra, nucna, milostiva inu pravična inu nikomer hudiga oli žaliga sturiti, ne syle oli krivine izkazati. 5 Na ko[n]cuC tiga evangelia trošta Cristus lipu te suie jogre inu vse zveiste pridigarie inu kersčenike inu nim oblubuie: Aku oni bodo ta eva[n]geliumC od nega prov pridigali, to vero v nega očitu spoznali, v ti inu per veri vseh žlaht nadlugah inu iz-kušnavah ostali do konca, taku bodo ž nim v nebesih per nega myzi ieili inu pyli, tu ie, oni bodo uživali zo vsemi izvolenimi tiga večniga vesselia. Inu na sodni dan bodo vse te ludi, kir neso pokure diali, timu evangeliu, n/i/hE pridigom inu pismu verovali, s Cristusom red sodili inu ferda[m]novali.C Od tiga tudi s// Paul, 2. Thi. 2, taku govori: »Tu ie gvišnu inu cela risnica: Aku mi s Cristusom umeriemo, taku bomo ž nim živeli, aku ž nim terpimo, taku bomo ž nim kralovali, aku ga zataymo, ta-ku bo on nas tudi zatail, aku mi ne veruiemo, taku on veren inu zveist ostane; on sam sebe ne more zataiti.«884 Inu Ro. 2 pravi: »Bug bode sodil te skrivne riči tih ludi na sodni da[n]C po muim eva[n]geliuC skuzi Jezusa Cristusa.«885 Inu 1. Cor. 6 pravi, de »ty svetniki bodo ta sveit inu te angele, tu ie, zludieve sodili«.886 Na Divice Marie roystva dan se pridiguie ta evangeli, de ie Jezus po Božy oblubi iz te Abraamove inu Davidove žlahte po tim človestvi royen; ta se začne: »Le-tu so te buqve od Jezuseviga Cristuseviga, tiga Davidoviga synu roystva etc.« Math., 1. ca., A, p. i.887 Krali, gospos-čina imaio biti boguvi, oč/e/-ti,E nekar zludy inu razboniki. Exod. 12. Psal 82. Esa. 49.881 »®i smo er-bici882 Božy inu raven erbiči Cri-stusevi; aku ž nim terpimo, ta-ku bomo ž nim red čestčeni inu glorificirani,« pravi s. Paul, Ro. 8.883 880| Gosposčino. 881| 2 Mz 12; Ps 82, 2-4; Iz 49, 23. 882| Erbiči. 883| Rim 8, 17. 884| 2 Tim 2, 11-13. 885| Rim 2, 16. 886| 1 Kor 6, 3. 887| Mt 1, 1-16. Le-tiga evangelia navuki inu trošti. Dana- i 888| 1 Mz 22, 16-18; 2 Sam 7, 12-16; Ps 132, 11. 889| Iz 53, 8. 890| Jn 1, 1-4. Ty evangelisti pišeio za volo tih ludov, ka-dai, kei inu od koga ie Cristus royen; s teim bi radi nee h ti veri perpravili. Cristus ie postal, kar nei bil, inu ie ostal, kar ie poprei bil. Cristusevi strici inu tete so tudi grešniki bili, oli kateri so po-kuro diali inu v nega verovali, ty isti so sku- 1 Današni evangeli ne drugdi tu S. pismu od roystva Divice Marie ništer ne govori. S// Lukež sam v tim i. inu 3. cap. piše, de ie bila od Davidove žlahte inu de nee očetu ie Eli bilu ime. Na tim mi imamo cilu zadosti, de le veimo, Divica Maria, Je-zuseva mati ie bila od te Abramove inu Davidove kry inu žlah-te. Zakai de bi Cristus, v kateriga mi veruiemo, po tim človestvi ne bil royen od Davidove žlahte, taku bi on ta pravi Christus ne bil. Zakai te stare oblube Božye, tu prerokovane inu pismu tih prerokov, Gen. 22, 2. Reg. 7, Psal. i32,888 pravio inu pryčuio, de ta pravi Cristus bo od te Abramove inu Davidove žlahte royen. Obtu s. Matevž v današnim evangeliu inu s. Lukež v tim 3. cap. sta z velikim flissom inu zveistu to žlahto, od katere ie Jezus royen, zapissala; s teim pryčuieta, de ta Jezus, Marie syn, ie ta pravi Cristus. Zakai on ie od tih očakov, kralev inu viudov ro-yen/,/ katerim ie Bug bil oblubil, de od nih žlahte inu kry bo ta nega Syn človestvu nase vzel. 2 Per tim imaio ty preprosti veiditi inu zamerkati, de tu Cristusevu roystvu ie duye. Tu enu ie večnu, od Buga Očeta, kateru pervu roystvu oben človik ne more izreči ne ž nega zastopnostio doseči. Koker Esaias, 53. cap., pravi: »Du hoče nega roystvu izreči[?]«C889 Od tiga s. Ianž, i. cap., piše.890 Tu drugu roystvu Jezusevu ie tu človesku, kateru se ie godilu pred i558. leit, kadar ie Cristus k suimu bogastvu to človesko naturo za našiga izveličane volo nase vzel v tim telessu te čiste, svete Divice Marie. 3 V ti Cristusevi žlahti ie dosti velikih grešnikov inu grešnic zapissanu. Ta Iudas ie s to Tamaro curbal. Salmon ie bil to Raab, eno aydovsko curbo k ani ženi vzel. Ta Booz ie to aydovsko ženo Ruto poročil. Ta Betsabe, s katero ie David prešustval. Ro-boam ie tu malikovane vmei teimi Iudi začel inu to pravo vero inu službo Božyo rezderl. Ahas ie bil en velik nevernik. Manas-ses ie tiga Esaia preroka, suiga tastu narazen pustil režagati inu ta nega ta nega hudi syn Amo[n].C Potle le-ti hudi neverniki inu te nesramne curbe bodo raven inu poleg tih brumnih očakov, kralev inu viudov vmei to Cristusevo žlahto postavleni inu štiveni. Tu ie pag S. Duh nom bozim grešnikom k animu velikimu troštu sturil, de mi za volo naš/i/hE grehov nemamo cagati na milosti inu na pomuči Božy. Potehmal ta Syn Božy Jezus Cristus se ne sramuie curb, curbariev inu velikih gresknikov891 v sui žlah-ti imeiti inu kadar ie on tudi le za volo tih grešnikov prišal na ta sveit, koker on sam pravi, Math. 9: »Iest nesem prišal klicati tih pravičnih, temuč te grešnike h ti pokuri.«892 Na tu se imamo mi cilu zenesti, zevupati inu terdnu verovati, de koker hi-tru deimo pokuro inu veruiemo v Cristusa, taku so nom zdaici vsi naši grehi odpusčeni inu pozableni pred Bugom za volo na-šiga gospudi inu odrešenika Jezusa Cristusa; timu ie gvišnu inu risničnu taku. Na s. Matevža jogra dan se pridiguie ta evan-geli, koku ie ta Matevž colnar h timu jogerstvu poklican; ta se začne: »Kadar ie Jezus od unot mumu šal, ie zagledal eniga človeka, ta isti ie sedil na colu etc.« Math., 9. cap., B, p. 22.893 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 S. Matevž v današnim evangeliu sam od sebe piše, ko-ku ie h timu jogerstvu od Cristusa poklican. V tim on nerveč to veliko milost inu lubezan Cristusevo hvali inu daie na znane vse[m]C lude[m],C de on zabston, iz milosti vse[m]C teim, kir deio pokuro inu v nega veruio, odpusče nih grehe. Matevž ie bil en velik grešnik, odertnik, lako[m]nik,C ie velike denarie po syli inu po krivini vkupe zbiral, prevelike cole ie-mal, on ie za volo denariev tim aydom služil, nim te cole snemal. Oli ništer mane ie nega Cristus k suimu tovarišu gori vzel. Inu Cristus ie potle v nega hyši z drugimi grešniki inu colna-ry ieidil, nekar, de bi on s teim nee hotel v tih grehih poter- h diti, zi nega svei-ti inu izveličani postali. 891| Grešnikov. 892| Mt 9, 13. 893| Mt 9, 9-13. £e-tu ie vseh kersčenikov ta ner vegši šac inu trošt, de Bug nim zabston, iz gnade za vo-lo suiga Synu te grehe odpusče. 894| Še. diti, temuč od grehov odvabiti. On ie per grešnikih koker en arcat, pravi tukai sam, per bolnikih prebival, kateri so zdravie, odpusčane tih grehov želeli, te iste ie on ozdravil, nim nih grehe odpustil, aku so pravo pokuro diali inu v nega verovali. Taku ie potle Mary Magdaleni, žahariu na crižu, Zaheiu inu s. Paulu nih grehe odpustil. Take šege, misli inu vole ie sbe894 zdai Cris-tus pruti vsem, kateri se taku s to pokuro inu v vero pruti nemu derže, nim hoče odpustiti zabston vse grehe inu dati ta večni le-ben. Te prave vere inu pokure sad ie ta lubezan inu en nov, pošten leben. 2 Na s. Matevžu imamo en lep exempel inu navuk te prave pokure. On po ukazanu Cristusevimu zdaici zapusti ta krivi col, to golufio, gre volnu za Cristusom inu pridiguie ta evangelium, nega potle gosti inu k nemu druge grešnike inu colnarie povabi za volo, de bi oni tudi Cristusa prov spoznali, v nega verovali inu od grehov pustili. S teim ie on pruti Cristusu inu pruti suimu bližnimu to lubezan inu ta pravi sad te prave pokure izkazal. Ta prava pokura, koker smo čestu poprei pravili, stoy v le-tih tryeh štukih: v spoznanu tih grehov, v ti veri v Jezusa inu v tim začetku eniga pošteniga, brumniga lebna, de dobru sturi-mo vsem ludem. 895| Bulši. Hynavsčina ie ena huda, prekleta reč pred Bugom. 896| Mt 9, 13. Ty hynavci inu kir v smertnih grehih pre- 3 Na tih iudovskih vučenikih inu farizeih mi vidimo, kako-ve šege inu misli so vsi hynavci inu samopravičary, de se ž nih vunano brumo offertuio pred Bugom inu pred ludmi. Se zde, de so veliku bulski895 koker drugi ludie/./ Iz Cristusa špot dela-io inu zan ne rodio inu so nemu souvraž za volo, kir grešnikom zabston te grehe odpusče. Bozim, revnim grešnikom se špota-io, nim ne vosčio, de bi tudi izveličani bili. 4 Le-te bessede, kir pravi Cristus: »Iest nesem prišal klicati oli vabiti te pravične, temuč te grešnike h ti pokuri,«896 se imaio taku zastopiti. Iest, Cristus, nesem prišal na ta sveit sveit za volo tih ludi, kateri menio ž nih dianem inu ž nih lastno bivaio, ne prido brumo, prez vere v me inu prez muiga zaslužena priti v ta ne- v nebessa, am-fLs . -v . . & . r -v pag ty grešniki, bessa. Takim samopravičariem muia martra inu smert ništer ne kir deio poku- nuca, temuč le tim grešnikom, kir suie grehe spoznaio inu z ve- ro ™u ,v ni osta- • - m •• i vi -v- t. in no do konca, ty „„,. ro per meni samim milosti inu odpuška897 isčeio. Pred Bugom po isti bodo izve- 897| OdPuska. naturi nisče nei brumen inu pravičin; vsi ludie, otroci inu sta- ličani. ri, so krivi inu grešniki, koker smo tu v tim 2. deilu v ti pred-guvori zadosti spryčali. Oli ty nori, nezastopni hynavci inu sa-mopravičary, kadar oni očitu inu sramotnu ne grešio, se s teimi vunanimi vudi inu pred ludmi poštenu derže, taku oni šacaio, de so pred Bugom zatu tudi brumni inu pravični. Grešniki so mnogeteri. Ty eni inu veliki so, s katerimi Jezus sam, nega jo-gri, preroki inu vsi pravi pridigary dosti della inu veliko muio vselei imaio (vmei teimi ie tudi s. Paul bil), so ty farizei, hynav-ci inu samopravičary, kir na suio brumo, na suio dobra della se zanašaio inu zevupaio. Ty drugi so, ki zubper nih lastno veist v velikih smertnih grehih prebivaio. Ty trety so, kir suie velike grehe iz serca spoznaio, te iste žaluio, prossio za milost inu veruio, Bug nim hoče za volo suiga Synu odpustiti. Ty četerti so vsi pravi, verni kersčeniki, dotle so na tim sveitu; ty isti, nai-si zečno en nov, pošten leben pelati inu so pokorni tim Božym zapuvidom, kuliku ner več mogo, te iste dopernašaio, oli za vo-lo tiga porodniga greha ne mogo popolnoma diati zadosti vsem Božym zapuvidom; obtu oni veden molio: »Odpusti nom naše dolge.« 5 Z le-teimi bessedami, kir Cristus tukai tudi pravi: »Iest Dobru sturiti hočo to milost inu nekar te offre,«898 nas Cristus vuči, de mi člov.eku le,ner ta 898| Mt 9, 13. vegši služba za Bogu bule inu več služimo, kadar našimu bližnimu v nega to vero. nadlugi inu potrebi perstopimo, pomagamo, svetuiemo inu podilimo, koker kadar praznuiemo, h 2 postimo, postimo, cerqve, capelle, altarie zidamo, offruiemo, po Božyh cercovnih potih s kryži inu h tim izpačenim mašom hodimo. Na s. Mihela angela dan se pridiguie ta evange-li od offerti tih jogrov, de nikogar v pravi veri inu v kers-čan/s/kimE lebnu stoyeč/i/gaE ne zmotimo, de ti angeli varu-io otroke inu vse verne, de otroč i č i so Bogu lubi; ta se začne: »V tim istim času perstopio ty jogri h timu Je-usu, r/e/koč:E 'Du ie nervegši v tim nebeskim kra-899| Mt 18, 1-6. levstvi[?]'C etc.« Math., 18. cap., A, p. j2.899 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 1 Cristus še pag v današnim evangeliu te suie jogre, kir bi radi oblastni, bogati, gospudi na tim sveitu bili inu kir neso za-stopili, kakovu kralevstvu bo Cristus imel na tim sveitu, de se v nim ne bode pozemlisku blagu, temuč nebesku, tu odpusčane tih grehov daialu inu didilu,900 svari inu štraifa. Inu nee opomina h ti pohlevsčini. Inu de bi tag nega vuk teim bule zamer-kali inu ohranili, nim postavi k animu exe[m]pluC inu spominu enu mahinu ditece naprei. Ty otročiči neso offertni, ne nydig, ne rodio za gospostvu, ne za oblast, kadar se nim hudu oli krivu sturi, taku hitru pozzabe, se zdaici puste zmyriti inu veruio, kar se nim pravi. Take otročne šege, pravi ta s. Paul, i// Cor. 14, inu s. Peter, 1. Pet. 2,901 imaio biti vsi kersčeniki, ner več ty pridiga-ry. Oni nemaio se prevzeti čez druge ludi, ne offertovati, kadar se nim kaka krivina oli syla godi, taku nemaio sami sebe mesčo-vati, ne serda oli nyda deržati v sebi, temuč, kar se nim hudiga sturi, tu istu pozzabiti, za hudu d/o/bruE diati. Inu terdnu Bo-žym bessedom, naisi so naši zastopnosti zubper, verovati, dia-ti inu deržati se po n/i/h.E Od jogrovih grehov smo na s. Iacopa inu Ierneia dan govurili. 2 Cristus tukai inu drugdi, Mar. 9,902 s to telesno inu večno štraifingo priti vsem teim, kir vmei ludmi te zmote inu zblaz- nena 900| Dililu. Kater/i/E hote v nebessa priti, ty isti moraio te dobre šege tih mladih otroCiCev nase vzeti. 901| 1 Kor 14, 20; 1 Pt 2, 1-2. 902| Mt 9, 42. OtroCiCi, preprosti nena začeno inu delaio. Ta latinska besseda scandalum oli offendiculu[m],C nemški Ergernis, se pravi en udarec oli ena rana inu enu zlu tiga serca, de ta človik bode ostraše[n]C inu pohu-šan, de pade proč od tiga evangelia inu od te prave vere. Oli de timu eva[n]geliuC souvraž rata. Oli kadar ede[n]C dei po krivim nuku903 oli po hudim dianu inu exemplu, tu vse se pravi scanda-lum, Ergernis,904 zmota inu zblaznene. Kateri človik tiga drugiga s fals905 vukum, z gardimi, nesramnimi bessedami, z nepoštenim dianem inu lebnom perpravi inu preoberne od te prave vere na to krivo, od pravih Božyh službi na malikovane, od brumniga, pošteniga lebna v ta hudi, grešni leben, ta isti zmoto inu zbla-znena vmei ludmi začene inu della. »Takimu človeku,« pravi tu-kai Cristus, »bi bule bilu, de bi on ner v tim globokešim moriei mertov ležal.«906 Obtu mi pridigary, šulmostri, očeti, matere, go-spodary inu gospodine gledaimo gori inu se dobru sumnimo,907 de s teim falš, krivim vukum inu pismom, z gardimi, nesramnimi bessedami inu z nemarnim, z nepoštenim lebnom te mlade otroke inu te preproste kersčenike v ti pravi veri, v tih pravih Božyh sluzbah908 inu v tim poštenim kersčanskim lebnu inu stanu ne zmotimo inu ne zblaznimo, od pravice, od brume, od do-briga na krivino inu na hudubo ne preobernemo inu ne zepela-mo. Zakai ty otročiči inu preprosti verni ludie so taku sylnu lubi Bogu, de ie ner več za nih volo suiga Synu poslal na ta sveit inu pustil martrati inu ie tudi tim angelom zapovedal na te otroči-če inu preproste verne ludi gledati inu nee varovati, koker od ti-ga tu S. pismu v dostih meistih pryčuie. Gen. 31. 4. Reg. 6. Psal. 34, pi. Heb. 1.909 Na s. Simona inu Iudeža jogrov dan se pridiguie ta evangeli, de ty kersčeniki se imaio lubiti vmei sebo inu de bodo od tiga svita, tu ie, od nevernih ludi souvraženi inu dosti nadlug imeili; ta se začne: »Le-tu iest vo[m]C zapoveim, de se vi vmei sebo lubite etc.« Io., 15. ca., C, p. 309.910 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. h 3 /1/ Cristus se imaio od starih, zasto-pnih s pravi[m]C vuku[m],C z bru-mnim lebno[m],C z dobrim dia-nem napelova-ti inu naklana-ti na pravo vero, na brumo inu na poštene. Kir tiga ne dei, ta isti bo ferdamnan. 903| Vuku. 904| Spotika, izkušnjava; zdražba, vznemirjenje. 905| Falš. 906| Mt 18, 6. 907| Spumnimo. 908| Službah. 909| 1 Mz 31; 2 Kr 6; Ps 34, 7; 91, 1-4,11; Heb 1, 14. 910| Jn 15, 12-13. 911| Jn 13, 34-35. Ty kersčeniki, nerveč ty pridi-gary imaio vku-pe deržati inu lubiti /se/.E S te-im oni izka-žo nih pravo vero, služio Bogu inu dosti ludi h pravi veri per-pravio. 912| Zubper. 913| Lubezenio. i Cristus v današnim evangeliu inu drugdi čestu zapoveda tim jogro[m]C inu vsem vernim, de se lubio vmei sebo. Tako za-puvid nim pag daie nerpoprei za tiga volo, de se s tako lubezenio vmei sebo izkažeio pruti Bogu hvaležni inu de so ty pravi mlaiši Cristusevi, kir imaio to pravo vero. Koker Ioh. 13 pravi: »V le-tim, aku se bote vi vmei sebo lubili, koker sem iest vas lubil, bodo ty ludie spoznali, de ste vi mui mlaiši.«911 Zakai ta pervi sad inu tu ner vegše znamine te prave vere ie ta lubezan. En človik, kir nema lubezni pruti suimu bližnimu, naisi ie ker-sčen, hodi v cerkov, h pridigom, veliku od Buga, od vere govori, moli, se obhaie inu dosti daie bugaime, o[n]C nema zatu prave vere. Kateri človik prov inu terdnu v Jezusa veruie, ta ima S. Duha, ta isti S. Duh nega serce inu misli zdaici inu vede[n]C na-klane inu obrača na dobru, na lubezan pruti bližnimu, de on en nov, pošten leben začne pelati, ne pusti tim greho[m]C več v sebi /g/ospodovati, temuč te grehe, hude žele inu misli, nyd inu sou-vraštvu v sebi dole tlači, kole inu mory. Potle Cristus tudi hoče, de se ty verni lubio vmei sebo, eden drugimu zveistu pomaga-io inu de se s teim sercem inu z misalio glihaio za volo, de mo-go vkupe z myrom prebivati inu služiti Bogu, ta evangeli, to vero kersčansko po vsim sveitu reztegniti inu rezglassiti. Kadar se ty kersčeniki, suseb ty pridigary vmei sebo nydaio, sovražio inu kregaio, taku ta vera kersčanska, ta vuk tiga s. evangelia mo-raio od tih nevernih hudu slišati, dosti ludi se zmotio inu pa-do od te vere, ty eni pag cilu souvraž inu zupper912 timu evangeliu postano. Obtu mi kersčeniki imamo to pravo serčno lubezan pruti vsakimu človeku imeiti inu izkazati vmei sebo, nekar za tiga volo, de bi mi s tako lubenzenio913 oli dobruto hoteli per Bugi zaslužiti tu odpusčane tih grehov inu ta večni leben — tu imamo poprei zabston, za volo te vere v Jezusa —, temuč za vo-lo, kir ie Bug Oča inu nega Syn nom zapovedal, da se lubimo vmei sebo, de s teim služimo Bogu inu se izkažemo, de smo ty ty verni inu otroci Božy. Od tiga tudi s. Ianž, i. Ioh. 3, taku govori: »Le-tu ie ta zapuvid Božia, de mi veruiemo etc.«914 2 Cristus tudi tukai prerokuie, de ty verni, ner več ty pridi-gary bodo od tiga svita, tu ie, od tih souvražnikov tiga evange-lia souvraženi inu od nih na tim sveitu dosti terpeli. Ty souvra-žniki tiga evangelia pag so duy: ty eni so, kir se na nih lastno modrost, veliko kunšt, oblast, brumo inu svetust zanašaio, ko-ker so ty farizei, hynavci, samopravičary, falš vučeniki, tyranni inu kecary. Ty drugi so ty, kir ne hote pokure diati, so žiher, za Buga, za nebessa inu za pekal ništer ne rodio, v velikih grehih prebivaio, ne hote rerpeti,915 de bi nee za tu ty pridigary svarili. Koker so ty epicurary inu ta vegši deil ludi na tim sveitu. 3 H tretimu pravi tukai Cristus, za čes volo bodo ty pravi kersčtniki916 inu pridigary od tiga svita souvraženi. Nekar za nih grehov, krivice oli hudobe volo, kateriga oni ne deio, temuč za volo tiga vuka tiga s. evangelia. Vsi pravi, risnični pridigary po vuki S. pisma inu vsem evangeliov svare, tadlaio, zamečuio inu štrafaio vse ludi na tim sveitu, kir hote inu menio ž nih modru-stio, brumo, pravico, svetustio, ž nih dobrimi delli, ž nih lička-kimi norskimi Božymi službami inu ž nih lastno močio, prez te prave vere v Jezusa zaslužiti inu dobiti tu odpusčane vseh grehov inu ta večni leben; taciga svara, štraifane inu tiga praviga vuka, de le s to vero v Jezusa samo dobimo to milost Božyo inu ta nebessa, ta sveit, ta vegši deil ludi ne hote slišati ne terpe-ti. Kar sam Cristus, kar ty preroki, kar ty jogri vuče, pravio inu pišeio, tu se nim prov ne zdi, ampag kar so oni v sui nori glavi inu zastopnosti zmislili inu znešli, tu istu ie nim prov, dobru inu per tim istim hote ostati, tar si bodi Bogu žal oli lubu. Inu kateri preroki, jogri inu martyrniki so taki nih zastopnosti, nih krivim Božym službom zubper bili inu vučili, ty isti so bili od tiga neverniga noriga svita byeni, pregnani inu umorieni. Na 914| 1 Jn 3, 23. Vselei ta vegši deil ludi na sve-itu ne vpraša po Bugi, ta pravi vuk inu to pravo vero souvraži. Ta evangeli-ski pravi vuk se ne gliha s to člove/s/koE za-stopnostio inu modrustio, za-tu ga ty posvi-tni ludie sou- 915| Terpeti. 916| Kersčeniki. 917| Mt 5, 1-12. Na vseh svetnikov dan se pridiguie ta evangeli, kakovo šego inu srečo ty pravi kersčeniki, suseb ty pri-digary na sebi inu na tim sveitu /i/m/a/ioE inu čes se troštaio v nih nadlugah; ta se začne: »Kadar ie Jezus vidil veliku ludi vkupe, gre na eno goro etc.« Math., 5. cap., A, p. p.917 Le-tiga evangelia navuki inu trošti. 918| Mnenje; izposojeno iz srvn. bav. nar. maniq f., in sicer od vključno 14. stoletja naprej (H. Jazbec, n. d., 55). 919| Iz 63, 16. 920| Heb 6, 12. Svetniki v nebesih ne veido, koku nom gre. Obtu vsi verni le na Buga kli-čeio. Esaias 64 zo vsemi svetniki taku moli: ČCi Bug si vsai naš oča, za-kai Abraam ne vei za nas, Izrael nas ne zna, ampag ti si nas oča, naš odreše-nik, le-tu ie tu-ie ime od stari- 919 ga.« i De ty stari kersčeniki so tih jogrov, tih enih martyrnikov inu svetnikov, kateri so se iz tiga svita v pravi veri inu v Božym očitu spoznanu ločili, spomin deržali inu za nih volo nakatere dni praznovali, tu oni neso diali, de bi oni s takim spomino[m]C inu praznovane[m]C per tih svetnikih hoteli to gnado, odpusčane tih grehov, dobru vreme, dobra, zdrava, myrna leita, dosti blaga inu ta večni lebe[n]C dobiti inu zaslužiti, koker ty eni ne-vučeni fary inu menihi sramotnu pridiguio. Zakai v taki štalti, viži inu maningi918 so ty neverni aydie tim maliko[m]C praznovali, služili, offrovali inu velike cerqve zidali. Temuč de so ob takih praznikih h ti pridigi inu k molitvi vkupe prišli inu per tim so pravili inu govurili, koku so se ty jogri, martyrniki inu svetniki ž nih vukum, s to vero, ž nih Božymi šlužbami, zo vsem nih diane[m]C inu lebno[m]C na tim sveitu deržali, de so ta evangeli prov pridigali, to vero v Jezusa očitu spoznali pred aydi inu pred vsemi neverniki. S takim pravlene[m]C so te mlade lu-di vučili inu opominali, de tudi oni taku koker ty svetniki imaio prov verovati, vučiti, služiti Bogu, brumni biti, per veri stonovi-tu ostati do konca inu to vero očitu spoznati pred hudo, neverno gosposčino. Inu kar se nim za volo te prave vere naloži, de tu is-tu volnu preterpe, aku hote priti v nebessa. V ti maningi od svetnikov s. Paul, Heb. 6, tudi govori, kir pravi: »Ne bodite šibki (zastopi: v ti veri inu v tih nadlugah), temuč deite inu deržite se, koker so ty diali, kir so skuzi to vero inu pohlevnu terplene dobili to oblubleno nebesko erbsčino.«920 Te svetnike imamo lubiti inu čestiti za volo, volo, kir so tei Božy bessedi bili volni inu pokorni, ampag na nee klicati, nee moliti inu prossiti za odpuske, tiga nemamo di-ati. Mi dopustimo, de ty svetniki s teimi angeli red prossio za nas, oli ne veido, koku nom gre, inu nom ne mogo pomagati, koker mi verni v tim Očanašu eden za drugiga prossimo, oli mi ne veimo, kai tim kersčeniko[m]C v tih turških inu drugih deželah nadleži, nim tudi ne moremo pomagati. Bug sam vei inu zna vseh ludi serca, misli inu koku nim gre inu on sam premore nim pomagati. Obtu nega samiga imamo prossiti v tim imeni nega Synu za gnado inu za pomuč inu obeniga svetnika ne angela. Koku se ty svetniki inu svetnice od nas imaio prov česti-ti inu zakai se te nedele, tih jogrov inu naketerih svetnikov dni praznuio, smo mi v postu, na Divice Marie dan inu na to 17. nedelo po S. Troyci govurili. 2 V današnim evangeliu Cristus pravi, kakove šege, misli inu Kersčeniki mo-serca so vsi pravi kersčeniki, svetniki inu pridigary inu koku se nim godi na tim sveitu. Per tim on tudi vse verne vuči inu tro-šta, de za volo tih nadlug, kir se nim bodo za volo tiga evangelia godile, se nemaio v ti veri zmotiti ne zblazniti, Cristusa zatayti, ne cagati na Božy milosti inu pomuči, temuč de v tih nadlugah imaio biti redli, serčni inu vesseli, zakai oni so za tu srečni, nim bo dobru, nih žalosti, reve, nadluge inu terplene bodo nim za volo Cristusa v nebesih obilnu vernene inu plačane. 3 Vsi svetniki inu pravi kersčeniki na tim sveitu imaio to še- »Bug gleda,« go, missal, serce inu srečo, de so bozi inu pohlevni v tim du- p.ravi Esaias 66, ° ^ »le na te boge hei, v nih veisti inu na blagi. Oni se spoznaio, de so bozi, ve- inu kir so niz- liki grešniki pred Bugom, de nemaio na sebi inu od sami sebe kiga p°hJevni- ga duha, kir tre- obene riči, ne brume, ne pravice, ne svetusti, ne vrednu- pečo pred Božyo sti, kir bi pred Buga pernesli oli ž no mogli pred nim ob- bessedo«921 921 |z 66, 2. stati, temuč le petlaio inu possio Boga v Jezusevim imeni za milost inu za odpusčane tih grehov. Oni se tudi na tu poze-mlisku blagu ne zavupaio. Nim bode tu nih po syli inu po kri- i vici raio terpeti na tim sveitu, oli zatu neso nesrečni. 922| Ps 34, 19. 923| Lk 4, 18; 7, 22; Iz 61, 1. 924| Jn 16, 20. 925| 2 Kor 7, 10. 926| Ps 51, 19. 927| Ps 34, 20. Tih vernih žalost se preo-berne na več-nu vesselie. Jo. 16.924 Gledai vsaki, de le-te šege, misli inu diane, katere so v tim evange-liu po redu po-stavlene, ima na sebi; kateri tih nema, ta isti nema te prave vere ne S. Duha. vici vzetu. Tu buštvu vo/l/nuE terpe. Obtu so, pravi tukai Cristus, izveličani, nim bo dobru, zakai »Gospud Bug,« pravi David, Psal. 34, »ie blizi tih, kir so žalostniga serca,«922 inu on te, kir so pohlevniga duha, izveliča. Inu Cristus ie poslan le takim bozim ta evangeli pridigovati. Luc. 4, 7. Esai. 61.923 4 Ty pravi kersčeniki so tudi čestu žalostni, klaguio inu se plačeio za volo, kir se nim za volo te vere inu risnice syla inu krivina godi inu ner več za volo nih grehov; ta Hudič nih serca inu misli težke, žalostne inu cagove dela, počute v nih veisti ta velik serd Božy zubper nih grehe, de menio, oni so od Buga za-verženi, inu se sylnu boye tiga peklenskiga večniga ogna. Oni oni zatu neso nesrečni, ne od Buga zapusčeni, »zakai taka žalost, kir človeka h ti pokuri perpravi, ie dobra inu izveliča tiga človeka,« pravi s. Paul, 2. Cor. 7.® Inu »enu taku žalostnu, rez-klanu serce ie ta pravi, perietni offer Bogu,« Psal. 50.926 Iz te žalosti inu iz vseh nadlug na koncu in kadar čas pride, gvišnu Bug pomaga. Koker David, Psal. 34, pravi: »Ty bru[m]niC imaio ve-liku žalosti inu nadlug, oli iz tih vseh nim Bug pomaga inu re- ši.« 5 Ty pravi kersčeniki inu mlaiši Cristusevi imaio tudi le-te dobre šege inu misli na sebi, pravi tukai Cristus, nerpoprei, de so krotki, tu ie: oni so zo vsemi ludmi dobri, terpežlivi, radi ze-nesso, pregledaio, zamelče, ne kregaio, ne pravdaio, puste ra-iši sebi krivu diati, koker de bi se s kum kregali oli byli, sebe sami ne masčeio, temuč za hudu dobru deio. Raven tiga so ty verni ludie brumni, pravični inu risnični, lubio inu terdio povsod to pravico inu risnico, žele, radi vidio inu pomagaio, de se Bogu prov služi, risnica pridiguie, de se nikomer syla oli krivina v obeni riči ne sturi, aku pag komu ne mogo z dianem v takih ričeh pomagati ne opraviti, taku pruti Bogu vzdihaio inu veden z vero prossio, de Bug tei sui cerqvi inu vsem zatre-nim ludem pomaga. H tretimu: oni so milostivi inu dobrotlivi, vsem ludem sture dobru, z bogimi, potrebnimi podile od nih blaga, blaga, pomagaio zveistu vsem revnim. H četertimu: oni so eni-ga čistiga serca; kar deio oli govore oli oblubio, tu nim gre iz serca, ne lažeio, neso hudobni, prekunštni, ne golufi. H peti-mu: ty pravi kersčeniki, pravi Cristus, so myrni, myr lubio inu per vseh ludeh terdio inu aku se ludi vmei sebo skregaio inu souvražio, taku obene muie ne šparaio tagu dolku,928 de te is- 928 Taku dolgu. te spet vkupe zmyre inu spravio. Zatu oni, pravi tukai Cristus, vzamo inu primo od Buga na tim sveitu inu potle v nebesih dosti dobriga, bodo myr, pokoi, dobro veist, dolg život imeili na tim sveitu, v velikih nadlugah obarovani inu ohraneni. Inu po-tle v nebesih bodo uživali te večne pravice, milosti Božye, bodo znali inu vidili prov Boga, bodo otroci inu erbiči tiga večni-ga lebna. 6 Ty pravi verni kersčeniki, pravi današni evangeli na kon- Kateri kuli v cu, imaio tudi to srečo inu nadlugo na tim sveitu, katero so vsi Cristusa ^^ od nega risniCnu preroki, jogri inu marterniki imeili, de bodo za tiga evangelia, vuCi, oCitu spo- za te prave vere, za risničniga vuka inu za pravih Božyh služ- zna ta evangeli,. ta isti mora tudi bi volo obrečeni, oblagani, pregnani, zašpotovani, byeni, uie-ti, martrani inu umorieni. Oli oni za tu inu za taku terplene, kir so v Cristusa verovali, nega evangeli očitu pridigovali, spoznali inu pryčovali pred vsemi ludmi, malimi inu velikimi, de ta evan-geliski vuk ie Božy, prov, risničin, kir izveliča vse te, kateri ti-mu evangeliu veruio, bodo v nebesih pryeli velik lon, ta večni vesseli leben. H katerimu nebeskimu večnimu lebnu inu vesseliu nom vsem pomagai inu vosči priti Oča nebeski za volo suiga lu-biga Synu Jezusa Cristusa, gospudi inu odrešenika našiga, sred S. Duhum. Le-timu samimu pravimu, živimu inu večnimu Bogu bodi vsa čast inu hvala zdai, vselei inu vekoma. Amen. TE KRATKE POSTILLE Č EZ vse leitu (hvala Bogu) konec. ta cryž nossiti. Jonatan Vinkler K osmi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja Na pričujočem mestu so bile v vseh dosedanjih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja objavljene bolj ali manj obsežne spremne študije, v Zbranih del Primoža Trubarja VIII pa prihaja do začasnega odmika od tega načela. Razlogi so naslednji: temeljno raziskovalno delo, opravljeno pri pripravi 1553 opomb (Ena dolga predguvor: 625; En register, ena kratka postila: 928), ki vsebujejo več kot 2000 komentarjev za Zbrano delo Primoža Trubarja VIII, navaja na misel, da bo treba za kolikor moči celovito razumevanje tako Ene dolge predguvori, še posebej pa Enega regištra, ene kratke postile prvoomenjeno besedilo brati na novo, drugo pa sploh prvič, v celotnosti in v navezavi na druga, žanrsko in motivsko sorodna dela slovenskega protestantskega slovstva 16. stoletja. In to v znatno širšem intelektualno-, literarnozgodovinskem in filološkem kontekstu, kot je bilo to storjeno v spoštovanja vredni disertaciji Jožeta Rajhmana; le-ta je bolj znana predvsem pod naslovom Trubarjeva Ena dolga predguvor (ur. Kazimir Rapoša, Ljubljana 1986). Gre namreč za upoštevanje literarnozgodovinskega dejstva, da se od začetka petdesetih let 16. stoletja (v cerkveni pesmi pa še občutno dlje, na kar je opozoril z naslovi svojih pesmi že sam Trubar) v slovenski protestantski književnosti 16. stoletja ne »dedujejo« le strukture jezika, temveč tudi pripovedne strukture in motivi.' Slednji so v Trubarjevo besedilo kot argumentativne topike pričevanja (avtoritete) 1 Matjaž Kmecl je tak razvoj »predliterarnega pripovednega« označil kar s sintagmo od pridige do krimi-nalke. inkorporirane/-i iz znatno širše baze, kot je bilo znano doslej,2 le-to pa more do določene mere menjati tudi poglede na širino in domet Trubarjeve teologije - ta tako v Eni dolgi predguvori morda ni samo oz. pretežno bullingerjanska -, predvsem pa občutno dopolnjuje vedenje o razvoju slovenske literature v 16. stoletju. Take celovite analize Ene dolge preguvori, še posebej pa Enega registra, ena kratke postile najbrž ne more biti, če pri tem ni komparativno in kontrastivno upoštevana tudi postilska produkcija Sebastijana Krelja in Jurija Juričiča, predvsem pa Trubarjevo poslednje delo - njegov posmrtno izdani monumentalni prevod Luthrove Hišne postile (1595), zlasti pa ne, če niso omenjeni teksti predhodno preiskani s podobnimi filološkimi metodami, kot so bile uporabljene za rezultate v komentarjih Zbranih del Primoža Trubarja. Ker gre torej za snov, ki ima v protestantski književnosti svoj razvojni lok od 1557 do 1595, ker ta lok v izdajateljskem načrtu Zbranih del Primoža Trubarja zaključuje IX. knjiga Zbranih del Primoža Trubarja, kjer bo objavljena Hišna postila, predvsem pa zato, ker se v slovenskem intelektualnem prostoru z edicijami podobnega kova, kot so Zbrana dela Primoža Trubarja, dogaja, da se zaradi specifičnega intelektualnega in knjižnega obrata izdajajo »enkrat za vselej«, je bila sprejeta odločitev, da je utemeljeno v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII podati temeljito izdajateljsko poročilo, vsebinsko razpravljanje pa kot obsežnejšo celovito monografsko razpravo pridati Zbranim delom Primoža Trubarja IX. Drugačna odločitev bi, kot se zdi, pripeljala do spremnega metabesedila, ki bi bilo le skromna preliminarna študija nekega tekstnega primera, znatno prikrajšana za tisto, kar bi bilo nujno zapisati, če naj se upošteva zgoraj opisani širši kontekst. Z Zbranimi deli Primoža Trubarja VIII dobiva bralec predse znanstvenokritično izdajo dveh pomembnih Trubarjevih proznih del. To sta Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557) in En regišter, ena kratka postila (1558). Prvoomenjeno besedilo je bilo prvotno izdano kot uvod v branje Trubarjevega Tiga prviga deila tiga Noviga testamenta (1557) in je bilo s koledarjem,3 z evangeliji po Mateju, Marku, Luku in Janezu ter z Apostolskimi deli natisnjeno in primarno vezano v isti knjižni 2 Avtorji, s katerimi Trubar argumentira, niso samo tisti, s katerimi se je seznanil preko Bullingerja ali drugače, npr. Avguštin, Ambrozij in Janez Zlatoust, temveč tudi Hieronim, Tertulijan, Laktancij, Atanazij, Epifanij s Salamine, Servij Honorat, filolog Suidas, Bernard s Clairvauxa, cerkveni zgodovinar Evzebij s Cezareje, Jožef Flavij, učenec mojstra Eckharta Johannes Tauler ...; motivi prihajajo celo iz Zlate legende. 3 Glej Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 581-603. blok, Theodor Elze pa je menil, da je bila Ena dolga predguvor ob prvi izdaji v recepcijskem obtoku tudi v obliki samostojne knjige. Ena dolga predguvor je bila doslej sodobnemu bralcu dostopna v obliki reprinta knjižnega bloka (ur. Kazimir Rapoša, Cankarjeva založba, Ljubljana 1986), En register, ena kratka postila pa v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII izhaja prvič po izvirni objavi 16. stoletja. Edino obsežnejše mesto iz Enega regištra, ki pa se je zlasti v rabi za šolske potrebe (berila) uveljavilo praktično kot »obče mesto«, je zadnja tretjina berila/pridige Na to VIII. nedelo po S. Troyci. Le-ta je v splošni zavesti znana pod naslovom Proti zidavi cerkva, temeljno popularizacijsko edicijo pa je prinesla izdaja Slovenskih protestantskih piscev Mirka Rupla (1966). Transkripcija izvirnikov obeh del se tudi v osmi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, hkrati pa ga narediti v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,4 kakor jih je za celotno zbirko predvidel prvi glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, ddr. Igor Grdina, in kot so upoštevana v vseh doslej izdanih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ter deloma modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih. Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem n je dosledno transkribiran kot ii. Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y; grafem j je zapisan izrecno samo v besedah Jezus in joger/jogri ter v izpeljankah iz slednjega (npr. jogerstvo). Podvojitve grafemov f l, r in s so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi grafemi q, x in c, ki zaznamuje glas k. Zapis fonemov u in v je v nezadnjem zlogu načeloma sodoben, tudi v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan v; zapis u ostaja enak izvirnemu pri osebnem lastnem imenu Pavel (Paul). V primeru, da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v transkripciji pisan narazen in z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan z veliko. Lastno ime Kristus je povsod transkribirano v izvirni podobi (torej Cristus ali Christus, ne Kristus). Pri transkripciji nemških izposojenk je bila dosledno upoštevana taka transkripcijska podoba, kot je zabeležena in z jezikovno analizo podkrepljena v znanstveni monografiji Helene Jazbec Nemške izposojenke pri Trubarju (Ljubljana 2007). Pri uvedbi sodobne interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči knjigi uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni uzus vzpostavi čim manj nasilno 4 Igor Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Fanika Krajnc - Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Trubarja I, Rokus, Ljubljana 2002, 542. napram izvirnemu besedilu. Tako so meje izvirnih period ohranjene, in sicer povsod (dve mesti, kjer to načelo ni bilo upoštevano, sta posebej označeni z robno opombo). Izjemo predstavlja raba posameznih končnih ločil (vprašaj in klicaj). Zadevna mesta se nanašajo na Trubarjeve navedke Svetega pisma; tam je interpunkcija interpretativna, in sicer v toliko, kolikor upošteva takšno segmentacijo besedila in pravopis, kot sta običajna v sodobnem prevodu svete knjige krščanstva v slovenski jezik.5 Zbrana dela poskušajo tudi s knjižnim stavkom dosledno reprezentirati izvirne Trubarjeve tiske ter tako na neki ravni celo nadomestiti faksimile. Zato velja tudi v pričujoči knjigi načelo, da transkripcija nikjer ne odpravlja nobene tiskarske napake, izpusta črk ipd., vse tovrstne besed(il)ne posebnosti pa so dokumentirane in razrešene ali v opombah ob izvirnem tekstu ali v obliki referenčnih značnic, ki nadomeščajo opombe. Osma knjiga Zbranih del Primoža Trubarja upošteva izdajateljsko-uredniško načelo zadnje roke. Za obe tod objavljeni Trubarjevi deli to pomeni, da transkripcija upošteva zadnje Trubarjeve avtorsko-korektorske spremembe (popravke), kot jih je mogoče razvideti v izvirniku. Le-te so v zaznamovane na dva načina: a) v Eni dolgi predguvori so označene s posebnim nadvrstičnim znamenjem (~), ki se nahaja nad grafemom tik pred mestom, na katerega se nanaša popravek (npr. evangeliu > evangeliu[m]); b) v Enem regištru, eni kratki postili pa so avtorsko-korektorske spremembe označene z nad- ali podvrstičnim znamenjem (~), ki se nahaja nad/pod grafemom tik pred mestom, na katerega se nanaša popravek (npr. lude > lude[m]). Vsako mesto avtorske korekture, naj je v izvirnem tisku označeno z nadvrstičnim ali podvrstičnim znamenjem, šteje za spremembo zadnje roke in je topogledno upoštevano; v transkripciji je dosledno označeno z oglatim (nadvrstična korektura) ali s pokončnim oklepajem (podvrstična korektura) in z referenčno črko C. V oklepaju se nahaja emendacija manjkajočega; nadvrstično/podvrstično znamenje zanj se je v izvirniku nahajalo na prvem grafemu pred zadevnim mestom (v transkripciji gre za prvo pozicijo črke pred oglatim ali pokončnim oklepajem). Da bi bili uredniški posegi v transkripciji izvirnika jasno razvidni, so v pričujoči izdaji v rabi tri vrste oklepajev, ki jih v Trubarjevem izvirniku ni najti, in sicer oglati [ ], pokočni | | ter poševni //. Tako se tovrstna raba povsem jasno loči od Trubarjevih okroglih oklepajev ( ), ki so skupaj s svojo vsebino del integralnega 5 Sveto pismo Stare in Nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Drugi, pregledani natis. Ljubljana 2002. izvirnega besedila. Oglati in pokončni oklepaji za emendacijo so v rabi samo na tistih mestih, na katera se v izvirniku nanaša korekturno znamenje; tako mesto vedno označuje tudi referenčna črka C (corrigendum) ob emendiranem mestu. Na mestih, kjer so zaradi izpada, umanjkanja črke v besedilu evidentne praznine, in tam, kjer je izvirno besedilo poškodovano do nečitljivosti, se uporabljajo poševni oklepaji, v katerih se nahaja emendacija poškodovanega mesta (npr. D vidu > D/a/vidu). Tovrstne dopolnitve besed(il)nih vrzeli so povsod opremljene z referenčno črko E (emendatio). Emendacije so bile določene s pomočjo tekstnokritičnih metod in lingvostilistične analize ter opravljene glede na fotografije izvirnika s signaturo BE. 9. Q. 33(1), ki se nahaja v Osterreichische Nationalbibliothek na Dunaju (Ena dolga predguvor; fotografije omenjenega izvoda Trubarjevega dela se pod signaturo R 97946/1/1 nahajajo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani). Za emendacije je bil uporabljen izvod s signaturo R 292964. Emendacije Enega registra, ene kratke postile so bile opravljene na podlagi fotografij izvirnika s signaturo BE. 9. Q. 33(1), ki se nahaja v Osterreichische Nationalbibliothek na Dunaju z upoštevanjem fotografij pod signaturo R 97946/1/3 v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za mesta, kjer fotografije niso omogočale natančne jezikovne določitve in transkripcije, je bil uporabljen izvod s signaturo R 292964 in fragment istega dela pod signaturo R 88137 iz Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zaradi bolj ali manj obsežnih Trubarjevih izvirnih robnih opomb (argumentov, razlag, parafraz, bibličnih referenc) in doslednega upoštevanja lastnosti sinoptične izdaje so morala uredniška orodja zavzeti kar moči malo prostora. Zato za razliko od Zbranih del Primoža Trubarja III in IV Trubarjeve izvirne korekture besedila in uredniški posegi v tekst (emendacije) niso več označene z a) vrstilno številko ali neštevilčno oznako (npr. *) reference in b) z ob robu besedila posebej natisnjeno številčeno opombo, temveč samo z oznako tipa besedilne dopolnitve (v Zbranih delih Primoža Trubarja IV: do ko[n]ca1 skupaj z robno opombo Corr.; v pričujoči knjigi: lude[m]C). Poleg omenjenega je pri razreševanju svetopisemskih navedkov uporabljeno njihovo »gnezdenje«: skupina citiranih mest ima poslej samo eno referenco in ne po eno referenco za vsako mesto posebej, kot je bilo doslej. Ta način se zgolj grafično razlikuje od postopka, ki je bil uporabljen v Zbranih delih Primoža Trubarja III in IV, in sicer, da zaradi gostote tekstnokritičnega aparata na posameznih mestih tiska in skopo odmerjenega prostora na marginah ne bi bila prizadeta celostna podoba sinoptične izdaje. Mesta, kjer je prišlo do razvidnih izpadov posamezne črke/črk, pa le-ti niso niti korigirani po načelu zadnje roke niti ne gre za poškodbe v tekstu, so emendirana kot navadna interpolacija v izvirno besedilo (npr. Božy oli > Božy /v/oli). Besede, kjer je razviden napačen vrstni red črk, napačen rez ali napačna postavitev črke (q, b ali d namesto p), so v integralnem besedilu transkripcije puščene v izvirni podobi; napake so razrešene v obrobni opombi. Poleg oglatih, pokočnih in poševnih oklepajev sta pomembni uredniški orodji osme knjige Zbranih del Primoža Trubarja ločili dvopičje in narekovaji. Njuna kombinacija, ki spremni stavek ločuje od dobesednega navedka (citata), se v pričujoči izdaji uporablja dosledno, in to povsod tam, kjer je bilo mogoče ugotoviti, da gre za navajanje (npr. Svetega pisma ali drugih virov), ali na mestih, kjer k temu navaja sodobna interpunkcija v Slovenskem standardnem prevodu. Trubarjeva humanistična interpunkcija, ki je sicer tudi poznala dvopičje, vendar z drugačno funkcijo, kot jo ima to ločilo danes, je na takih mestih nadomeščena s sodobno, segmentacija besedila pa je posledično ustrezno spremenjena. Velika začetnica se načeloma ravna po današnji pravopisni rabi. Pri tem je treba ob pravilih, ki tozadevno veljajo za celotna Zbrana dela,6 opozoriti, da pravopis v pričujoči knjigi ločuje občno poimenovanje pripadnikov judovske religije (judi), kar je dosledno zaznamovano z malimi črkami, od lastnega imena za člane bibličnega ljudstva (Judi), ki je povsod zapisano z veliko začetnico.7 V kolikor se ista tujejezična (npr. latinska) pasaža pojavlja večkrat, je v opombi prevedena samo enkrat, in sicer načeloma ob svoji prvi pojavitvi v pričujoči knjigi. Številčenje opomb s prevodno, razlagalno in/ali tekstnokritično vsebino je načeloma urejeno enako kot v Zbranih delih I-VI in XI, z razliko, da na določenih mestih številčno referenco zamenjuje neštevilčno znamenje (C ali E) in da se številčenje opomb zaradi preglednosti in likovne podobe stavka začenja s številko 1 za vsako izdano Trubarjevo delo posebej. Vzrok za to odločitev je kompromis med estetsko in reprezentativno vrednostjo stavka (da bi bil prelom kar najbolj dosledna reprezentacija izvirnega tiska in kot tak delna zamenjava za faksimile) ter potrebami komentiranja. Razrešitve Trubarjevih bibličnih referenc so izvedene tako, da je najprej posodobljena okrajšava svetopisemske knjige. Nato je razrešen Trubarjev sklic na sorodno mesto 6 Igor Grdina, Splošna prepisovalska načela, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, Ljubljana 2002, 542-545. 7 Fanika Krajnc - Vrečko, K drugi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja II, Ljubljana 2003, 416, 417. (Trubar se je v referencah skliceval zgolj na poglavja svetopisemskih knjig, kajti izvirnik ni bil številčen), vrstice v razrešenih referencah pa so popolnoma nov donesek k izdaji in razumevanju Trubarjevega besedila. Spodaj podajamo seznam krajšav imen svetopisemskih knjig, ki jih Trubar navaja v Eni dolgi predguvori in v Enem registru, eni kratki postili. Seznam krajšav svetopisemskih knjig Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP Stara zaveza Genes. Geneza / 1. Mojzesova 1 Mz Exod. Eksodus / 2. Mojzesova 2 Mz Levit. Levitik / 3. Mojzesova 3 Mz Num. Numeri / 4. Mojzesova 4 Mz Deut. Devteronomij / 5. Mojzesova 5 Mz Reg. Sodniki Sod 1. Reg. 1. Samuelova 1 Sam 2. Reg. 2. Samuelova 2 Sam 3. Reg. 1. knjiga kraljev 1 Kr 4. Reg. 2. knjiga kraljev 2 Kr Esa. Izaija Iz Iere. / Ierem. Jeremija Jer Ezech. Ezekiel Ezk Mich. Mihej Mih Psal. Psalmi Ps (navajanje vrstic po SSP) Iob Job Job Pro. / Prov. Pregovori Prg Dan. Daniel Dan 1. Paral. 1. kroniška knjiga 1 Krn Trubarjeva krajšava 2. Paral. Devterokanonične knjige Iud. Sap. Eccle. Nova zaveza Math. / Matth. Marc. Luc. Ioh. Act. Rom. 1. Cor. 2. Cor. Gal. Ephe. Phil. Col. 1. Thes. / 1. Thess. 2. Thess. 1. Thim. 2. Thim. / 2. Thimot. Tit. Heb. Jac. 1. Pet. Ime biblične knjige 2. kroniška knjiga Judita Knjiga modrosti Sirah Evangelij po Mateju Evangelij po Marku Evangelij po Luku Evangelij po Janezu Apostolska dela Rimljanom 1. pismo Korinčanom 2. pismo Korinčanom Galačanom Efežanom Filipljanom Kološanom 1. pismo Tesaloničanom 2. pismo Tesaloničanom 1. pismo Timoteju 2. pismo Timoteju Titu Hebrejcem Jakobovo pismo 1. Petrovo pismo Krajšava v SSP 2 Krn Jdt Mdr Sir Mt Mr Lk Jn Apd Rim 1 Kor 2 Kor Gal Ef Flp Kol 1 Tes 2 Tes 1 Tim 2 Tim Tit Heb Jak 1 Pt Trubarjeva krajšava Ime biblične knjige Krajšava v SSP 2. Pet. 1. Joh. / 1. Johan. Apoc. 2. Petrovo pismo 1. Janezovo pismo Razodetje 2 Pt 1 Jn Raz Bibliografski opis Transkripcija Trubarjeve Ene dolge predguvori je bila izdelana na podlagi fotografij izvirnika s signaturo BE. 9. Q. 33(1), ki se nahaja v Osterreichische Nationalbibliothek na Dunaju; uporabljene fotografije omenjenega izvoda Trubarjevega dela se pod signaturo R 97946/1/1 nahajajo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za mesta, kjer fotografije niso omogočale natančne jezikovne določitve in transkripcije, je bil uporabljen izvod s signaturo R 292964 (izvod je deloma poškodovan in topogledno sekundarno dopolnjen). Transkripcija Enega regištra, ene kratke postile je bila izdelana na podlagi fotografij izvirnika s signaturo BE. 9. Q. 33(1), ki se nahaja v Osterreichische Nationalbibliothek na Dunaju; uporabljene fotografije omenjenega izvoda Trubarjevega dela se pod signaturo R 97946/1/3 nahajajo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za mesta, kjer fotografije niso omogočale natančne jezikovne določitve in transkripcije, je bil uporabljen izvod s signaturo R 292964 (izvod je deloma poškodovan in topogledno sekundarno dopolnjen) in fragment pod signaturo R 88137 (vsa omenjena dela se nahajajo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani). Natančen bibliografski opis izvirnika je izdelal Branko Berčič, objavljen pa je v 8., 8c. in 8d. enoti bibliografije slovenskih protestantskih tiskov. Kot v prejšnjih zvezkih Zbranih del Primoža Trubarja tudi tukaj povzemamo Berčičev opis z ohranjeno metodologijo.8 TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM SO VSI SHTYRI EVANGELISTI INV TV DIAne tih Iogrou, Jdai peruich vta Slouenski Iejik, Skuji Primosha Truberia jueijstu preobernen. KAR IE VEZH PER TIM, INV kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi ta druga jtran Letiga papyria pouei. Der erst halber Teil des newen Testaments, Sarin seind die wier €uangelisten, und der Apostel 6escbicbt, auj? den furnebsten und approbierten Lateiniscben, Teutscben und Walscben, Alten und 8 B. Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts, v: Abhandlungen uber die slowenische Reformation, Munchen 1968, 175-178. Newe n Translationen, inu die gemeine Windiscbe spracb, jetzund zum erten mal fleissig verdolmetscbt. Und was mebr dabey, und warumb nur diser balber teil jetzund gedruckt worden, daruon wurdt dir die erste Teutscbe Vorred dises Bucbs sagen. TVBINGAE [Ulrich Morhart] ANNO M. D. LVII (-M. D. LVIII). 8° 30 vrstic (glej str. 2), 466 listov, signature: a4-c4, *8, d4-z4, aa4-ff4, gg2, A4-Z4, Aa4-Zz4, AAa4-HHh4, A4-S4, T6, V4-Z4, a4-h4, i2. Številčenje strani: od 1 (A1a) do 429 (HHh3a), z napakami (str. T3a = 149, HHh1b = 426, HHh2a = 427). Kustode, stranske opombe. Str. d1a in d2a-4b tiskane črno in rdeče. Slovensko in latinsko besedilo v latinici, nemško in deloma slovensko besedilo robnih opomb v frakturi. Lesorezi (str. *1a, HHh4a, A1a - vsi trije z Agnus Dei kot tiskarskim znakom Ulricha Morharta iz Tubingena, *4b). Inicialke (str. *2a, f2a, g4b, 1, 95, 255, 330, Z2a). Verzalke visoke od 2 do 6 vrstic. Str. a1a: [naslovna stran]. Str. a1b, vrstice 1-3: Vletih buquah, Lubi Slouenci, imate napoprei eno Nemshko Predguvor, vti Je praui, Du inu kai ie Primosha Truberia pergnalu kletimu Tolmačenu inu piJJanu. Str. a2a, vrstice 1-7: Den Gotseligen Christen in den Landen, Crein, Untersteyr, Karbenten, Karst Histerreicb, und in den Windiscben Marck, gesessen, was stands die seind, Gnad, Frid und alles guts, von Gott dem Vatter, durcb Jesum Christum unserem Herren und Heiland, wuscb icb zuuor. Str. c3b, vrstice 9-13: €wer aller williger Diener und Seelsorger. Primus Truber Creiner. Str. c4a, vrstici 1-2: ENA PRAVA KERSZHANSKA MOLYTOV, ... Str. f1a: TIGA NOVIGA TESTAMENTA ENA DOLGA PREDGVVOR. VTI SO TY NER POTREBNISHI INV pridnishi Articuli oli shtuki te kerszhanske Vere, Inu kateri slishio hpravimu JaJtopu vJiga S. PiJma, JveiJtu inu JaJtopnu islosheni, skuJi Primosha Truberia Crainza. Te shtuke, kir Je vti dolgi Predguuori vuzhe, Tebi ta REGISHTER Ja to kratko Predguuorio poJtaulen, porredu pouei. Ein lange Windiscbe Vorred uber das new Testament, darinn die notigesten und seligmacbenden Hauptartickel des Cbristlicben Glaubens, furnemlicb aber von der Recbtfertigung des Menscbens sind eingefurt, und mit lauteren verstendigen Sprucben auji der beiligen Scbrifft, aucb mit Exempeln und Gleicbnussen, dermassen aujigelegt und in ein ordnung gebracbt, das alle, die sie mit fleiji lesen, mugen durcb bilff des beiligen Geists zum recbten Verstand der Gotlicben wesens un willens leicbtlicb kommen und daraj grundtlicb erlernen, wie alle Menscben vor Gott verdampte Sunder seind, und anderst selig nicbt mogen werden, dann durcb den recbten 6lauben an Herren Jesum Christum. VTIBINGI. VTim Leitu po Crijtujsevim Royjtvu M. D. LVII. Str. f1b: [prazna]. Str. P, vrstice 1-4: VOM VSEM DOBRIM INV BOGABOIEZHIM KERSZHENIKOM, KIR VTIH SLOVENSKIH DESHElah prebiuate, ... Str. f4a, vrstice 6-9: Vash Slushabnik inu Pajtyr Primosh Truber Crainez. Str. g4a, vrstice 1-3: TA PERVI DEIL TE SLOVENSKE DOLGE PREDVVORI TIGA NOVIGA TESTAMENTA , ... Str. k2b, vrstici 12-13: TA DRVGI DEIL TE DOLGE Predguuori tiga nouiga Tejtamenta, ... Str. o4b, vrstici 18-19: TA TRETY DEIL TE PREDGVuori ... Str. u3a, vrstici 16-17: TA ZHETERTI DEIL TE PREDguuori, ... Str. aa4a, vrstici 6-7: TA PETI INV PVSLEDni Deil te Slouenske Predguuori, ... Str. gg2b, vrstici 17-19: VSIGA POTREBNIGA INV NVzniga kerszhanskiga Nauuka, kir ie vleti Predguuori Konez. Str. A1a: EN REGISHTER, TA KASHE, KEI TY NEDELSKI INV TIH DRVGIH PRASnikou Euangelij, vtim Nouim Tejstamentu, je imaio iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka Postilla, Vti je pravi, kateri Nauuki inu Troshti vjakim Euangeliu jujeb, je imaio nerbule jamerkati inu ohraniti. Register, wie die Sontaglicben, und der anderen Festen Evangelien, in dem newen Windiscben Testament zusucben un zufinden sein. Sampt einer kurtzen Postili, darinn auffs einfaltigst angezeigt wurt, was fur Lebr und Trostungen wir in einem jetlicben Evangelio baben, Und wie wir derselbigen uns gebraucben sollen. [Lesorez.] VTIBINGI. Vtim Leitu po Crijtujsevim Royjtvu. M. D. LVIII. Str. A1b, vrstica 1: PREDVVOR. Str. A1b, vrstica 25: Vash Primosh Truber. Str. A2a, vrstice 1-3: NA TO PERVO NEDELO TIGA Adventa, je pridiguie ta Euangelium, od Iejujeuiga Iejdena utu Ierujalem, ... Str. Z1b: TA DRVGI DEIL TE KRATKE SVMMARISKE POSTILLE, INV TIGA REGISTRA, ZHES Euangelie, kir je ob tih dneh oli Godeh tih Suetnikou pridiguio. VTIBINGI, Vtim Leitu po Crijtojsevim Royjtvu. M. D. LVIII. Str. Z2a, vrstica 1: PREDVVOR. Str. Z2b, vrstici 26-27: Vash vjseh Slushabnik. Primosh Truber. Str. Z3a, vrstice 2-4: NA SVETIGA ANDREA IOgra Dan, je pridiguie ta Euangeli, od tiga Poklizane tih 4. Iogrou od Rybjtua htimu Pridigarjuu, ... Str. i2a, vrstici 33-34: TE KRATKE POSTILE ZHES vse leitu (Huala Bogu) Konez. Str. i2b: [prazna]. Po navedbi B. Berčiča iz leta 19689 je po evropskih knjižnicah ohranjenih 18 izvodov Tega prvega dela tega Noviga testamenta: - Basel: Offentliche Bibliothek der Universitat (F G VII 35) - Berlin: Deutsche Staatsbibliothek - Celje: Študijska knjižnica10 - Dresden: Sachsische Landesbibliothek - Dunaj: Institut fur slavische Philologie und Altertumskunde der Universitat (A Dr 1) in Osterreichische Nationalbibliothek (BE. 9. Q. 33(1)) - Gradec: Steiermarkische Landesbibliothek in Universitatsbibliothek (Teol II 310) - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (3 izv.: R 88137, R 292964, R 97946/1/1-3)11 - London: The British Museum (C. 110. e. 6) - Munchen: Bayerische Staatsbibliothek (B. rel. 4 O) in Universitatsbibliothek (4° Bibl. 1000) - Neuchatel: Bibliotheque des pasteurs - Ptuj: knjižnica Minoritskega samostana - Regensburg: Staatliche Bibliothek - Schaffhausen: Stadtbibliothek (Z A 929). Reprint Ene dolge preduvori: Primož Trubar, Ena dolga predguvor k Novemu testamentu. Reprint. Ur. Kazimir Rapoša, Ljubljana 1986. 9 B. Berčič, n. d., 178. 10 Podatek ni več aktualen; izvod Trubarjevega dela je prvotno pripadal samostanu v Nazarjih in je bil tja tudi vrnjen; njegova usoda ni znana. 11 Posodobljen podatek; Berčič navaja samo izvod pod signaturo 88137. 9789612701420