Okrepimo svojo organizacijo! Piše A. Pesek. Svoje moči moramo jačiti in svoje vrste množiti. Bodimo boljši in boljše bo! I. Učiteljstvo ima vzyišeno sveto nalogo, učiteljsko delo je človeštvu tako potrebno kot ribi voda — saj je že Eomenaki dejal: BOe mi hočeš pokazati krasoto in bogastvo dežele ne kaži mi palač bogatinov, temveč pelji me v — š o 1 e" — in drug citat: BLe potom vzgoje postane človek človek, brez vzgoje bi bili barbari" — in še en rek: ,,Učiteljstvo naj ustavi delovanje le za n e k o 1 i k o 1 e t, in človeštvo pade za stoletja nazaj v sredDJeveško temo in barbarizern". In tako bi lahko navedel še na atotine instotine izrekov imenitnih mož pedagogov in nepedagogov, ki vsi kažejo vzvišenoat, neobbodno potrebo učitelj8kega stanu, pa vzvišenost naloge in neobhodno potrebo učiteljstva mi pač ni treba dokazovati, saj to uvidevajo že ysi sloji človeštva in vendar — in vendar! . . . Eako malo se dejanski upošteva učiteljstvo, kako pičel ugled ima naš s t a n in kako se učiteljevo delo omalovažuje! Eriva je temu res v veliki meri družba s svojimi predsodki, ker nima pravega pojma o delu i n nalogi učiteljstva, a — tovariši, tovarišice — zapisal bom bridko besedo, resniea sicer oči kolje, pa spoznati jo moramo, če hočemo odpomoči velikemu zlu, ki leži kot prokletstro na šoli in učiteljstvu — velik del krivde leži naučiteljstvusamem. Mlačnost t stanorskih zadcrab, stanoTska nezaTednost, to je mora za šolstfo, učlteljstvo in tndl za narod. Eo bi bilo yae učiteljstvo zavedno, bi se naše socialno atališče na mah izboljšalo. V učiteljstvu je pač toliko moči, da bi lahko bilo prvi faktor, najvažnejši in odločilni činitelj v proaveti in v ysem jaynem življenju, ko bi y naših vrstah ne bilo toliko brezbrižnosti. Eoliko učiteljev in učiteljic pa je naročenih na naše stanovsko glasilo BU6it. Tovariša"? Eako mučna je bila letos v Gorici pri delegacijskem zborovanju razprava o stanju BUčit. Tov." Eaj pomaga, če imajo učiteljska društva še tako vrle, sposobne in deloljubne predaednike in še tako vnete odbornike, če pa niti polovica učiteljstva ne zahaja k društvenim zborovanjem ?! Eaj koristi, če vodstvo organizacije še tako vestno in marljivo posluje, 6e so pa njegovi pozivi le — bob v steno, če se za njpgove odredbe nihče ne zmeni?! Itd. itd. Skrajni čas je, da se stvar preobrne na bolje. Li za prvo ter najvažnejšo nalogo si stavimo, da so stauovska zavest okrepi. Syoje mo6i moramo jačiti in svoje vrste ranožiti. Pri sebi začnimo, v svojem stanu delujmo predvaem, da postanemo boljši in bolje bo. V naslednjem hočem podati nekoliko nasvetov, kako bi opomogli omenjenemu zlu, in v interesu celokupnega učiteljstva ter slovenskega naroda iskreno želim, da bi naslednje vrstice ne bile glas vpijočega v puščavi. II. Predvsem se zavedajmo, da je aocialni razvoj človeške družbe dandanes tak, da boljinbolj gineva ugled stanov in v veljavo atopa ugled osebe. Absolutnega ugleda nima nobeden stan več, vedno bolj gineva nazor, da moramo vpoštevati to ali ono osebo — ker je tega ali onega stanu, n. pr. duhovnik, meščan, graščak itd., temveč družba ga spoštuje zaradi njegovih o s e b n i h vrlin, zaradi njegovega značaja. Kakšen člo?ek je in kako izpolnjuje svoje dolžnoati atanovake in družabne, takšen je njegov ugled. Maraikateri preprost delavee ima dostikrat y syoji okoliei večji ugled kakor pa učen in bogat gospod, tuintam je mežnar bolj priljubljen kakor pa župnik ali kaplaa ia marsikateri učitelj ima vplivno besedo in ga vse spoštuje, rnedtem ko se za njegovega tovariša nihee ne zmeni ali ga pa še celo prezirajo itd. Vse to dela osebnost človekova. Novejša struja y pedagogiki, ki zahteva individualno vzgojo in individualen pouk otrok. ni mogoče le zahteva nekaternikov, temveč ta struja je pojav današnjega aocialnega razvoja človeštva. Zaraditega pojava socialnega razvoja, namreč da pridobiva osebnost posam e z n i k a veljavo prihajajo do moči in veIjave vedno bolj io bolj Bspodnje" plasti ljudstya, a Bzgornje" hočeš nočeš morajo dajati vajeti iz roke. Bilo bi pač preobširno, če bi hotel o tem pojavu podrobneje pisati, nayedel sem ga le kot dokaz za trditev, da je predpogoj ugledu in veljavi učiteljskega stanu, da bodi vsak posamezenučiteljinvsaka p o - samezna učiteljica kremeuit in neomadeževan značajterda vestnoizpolnjuj svojestanovske in družabne dolžnosti. Po posampzniku sodi raasa ljudstva ves stan in torej naj bo vsak in vsaka na svojem mestu, skrben, skrbna za svoj osebni ugled. Ako si s svojimi lastnostmi, zraožnostmi in svojim vedenjem ne pridobiš veljave in ugleda, se zastonj zanašaš na veljavo in ugled vsega stanu, pač pa je obratno res, da takšen, takšna, ki nima za s v o j o osebo ugleda, škoduje vserau stanu. čimprej tem bolje, da se taki eksemplari izbacnejo iz našega vzvišenega stanu. Pa še drug sklep moram izvajati iz zgorajšnjih premis. Eer ima v današnjih časih osebnost človeka tako veliko veljavo, moramo gledati, da povzdignemo stanovsko zavest vsakega posameznega člana našega stanu. V s a k posameznik se mora vedno nadalje izobraževati, da si tako pridobi o s e b n o veljavo. Ne mislim pa le daljaega izobraževanja v navadnem pomenu besedu, terrmč meniin predvsem stanovsko nadaljno izobraževanje, k r e p i t e v stanovske z a v e s t i. Brezbrižnost prenanogih tovarišev in tovarišic ni kriva le, da nimajo ti za svojo osebo veljave in ugleda, kakor bi ga lahko imeli, če bi bili zavedni in na svojem mestu, teraveč ta brezbrižnost je kriva, da ves atan nima potrebne veljave in ugleda in ta brezbrižnost nekaternikov je kriva neuspehom naše organizacije. Krivi pa so temu tudi zavednejši tovariši in tovarišice, ker malokateri resno poizkusi, da bi take indifereatneže pridobil za našo dobro atvar. Treba je osebne agitacije. Ne mirujmo dokler ne pridobimo slehrnega tovariša in slehrne tovarišice, povejmo jim in prepričajmo jih, da s tem, da postanejo stanovsko zavedni, pridobijo oni sami osebno na veljavi ia ugledu in tako tudi ves stan. Navdušujmo nezavedneže o vsaki priliki za naše ideale in vnemajmo jih za naša stanovska stremljenja. Postopajmo pa taktno in kolegialao, ker le na ta način pridobimo brezbrižneže za našo dobro atvar. Da bi bili ueprijazai ali celo nekolegialni napram tovarišem in tovarišicam, ki niso zelene veje naše organizacije, bi ne bilo pray, s tein jih ne pridobimo; dosti bolje je, da molimu za nje: »Odpusti jim, Bo , zakaj mnogo jib niti ne ve, da so parasiti naše organizaeije ..." Ponavljam: v osebnosti posameznikoy je moč vsega stanu in o s e b e n ugled posameznikov je predpogoj za veljavo vsega stanu. Erninentna važnost celote je torej, da se pomnoži število članov in da imajo ti vsak o s o b n o uglf d in veljavo. Čim več nas bo in 6 i m zavednejši bomo tem prej bo imelo naše stanovsko stremljenje zaželjeni uspeb. Najvažnejši sredstvi, da si posamezni člani našega stanu okrepe stanovsko zavest in si tako pridobe osebno veljavo in ugled, so okrajua učiteljska društva in stanovski listi. Indaseta — društva in listi — o k r e pe, bodi naša prva in najražnejša akrb, in sicer skrb celote in skrb vsakega posameznpga. In ker je torej d o 1 ž n o a t vsakega tovariša in vsake tovarišice, da stori kolikor mngoče, da se okrajna učiteljska društva okrepe in naši stanovski listi razširijo, podati hočem nekoliko nasvetoy in veselilo bi me, da bi se v tej prevažni zadevi še tudi drugi oglasili, zikaj okrepitev okrajnih učiteljskih društev in razširjenje naših stanovskih listovjeproblemvsehnaših stanovskib problemor. III. Socialni odaek BZyeze slov. učiteljev in učiteljie na Štajerskem" se je v predzadnji svoji seji, ki je bila o Veliki noči 1.1. v Celju, odločil aoglasno zayažen korak.Sklenil jenamreč, da izda v novem letu 1909 BNaročilne liste", kakor sem jib navedel in utemeljil v syoji brošurici nNa delo med ljudstvo" str. 59., in sicer s to izpreinembo, da se naj naročanje listov sloy. štaj. učiteljstva koncentruje y soc. odseku BZveze" iu ne za vsak okraj po soc. odsekih okrajnih učiteljakih društev. Zaraditega sklepa soc. odseka nZ?ezefc sem letošrjje leto pri predavanjih (nNaše delo"), ki sem jih imel pri zborovanjih nekaterih slov. štaj. učiteljskih društev, razložil med drugimi točkami tudi omenjeni način naročanja listov potom 8oc. odseka BZveze". Vsa zborovanja pri katerih sem predaval, so bila jako dobro obiskana — bolje kakor uavadno drugekrati, kakor so mi zatrjevali razni tovariši — in pri vseh se je zbrano učiteljstvo soglasno izreklo za naročanje 1 i s t o v potom 8oc. odseka »Zveze". Predlog, a katerim stopam pred javnost ni torej le aklep soc. odseka »Zveze1-, temveč ga je — rečem lahko — velik del slov. štaj. učiteljstva enodušno pozdravil ne le kot nmesten in koristen, temveč celo kot potreben za ojačpnje naše organizacije in za okrepitev stanovske zavesti. Zadevaje torej dobro vseatranski premišljena in — odobrena; naloga učiteljstva pa je sedaj, da to tudi izvede, kar sklene. Eer se bliža novo leto in soe. odsek BZveze" uvede BNaročilne liste", hočem kratko obrazložiti zadevo. Vsa slov. šolska vodstva na Štajerskem dobe te dni toliko »Naročilnih listo?", kolikor je učnih oseb in vsak učitelj, ozir. učiteljica naj blagooli BNaročilni Iist" izpolniti, t. j. ima v letu 1909 plačati društvenine za učiteljsko drustvo svojega okraja ia katpre liste si želi za 1. 1909 naročiti. Vsota se deli z 12, da se dobi mesečni obrok, ki ga bo plačeval po poštnih položnieah soc. odseku nZveze1*. Vplačevanje narodnega in stanovskega davka (članarine za učiteljsko društvo) ter naročnina za liste je s tem rsakemu z n a t n o olajšano ter nima nikakih stroškov zaradi tega. Liste si naroči, katere in kolikor si jih hoče, nihče ga ne sili a dobival jih bo točno in redno, kakor, da si jih naroči pri posameznih upravništvih. Plačevanje v obrokih bo učiteljstvu naročitev zuatno olajšalo. Pri naših bornih plačah ne moremo naročiti mnogo listov, posebno pa še, ker je enkratno vplačevaDJe naročnine za več listov za marsikaterega nemogoče, na mesečne obroke se pa listi, razen dnevnikov, ne dobe. Edor more, lahko vplača seve tudi odseku vae naenkrat. Isti pa, ki ne more, naznani odseku: Naročam si te in te liste; letna vsota toliko ia mesečni obrok toliko. Kdor ne more več, si naroči le ,U č i t. T o v a r i š a" 8 Eindruštvenina za učiteljsko društvo 4 E, je skupaj 12 K, mesečni obrok pa le ena kroaca. Pri mesečnih obrokih 2, 3 ali 4 E je letna vsota [že precejšnja in se za to lahko naroči že precej listov bodisi politiških ali beletristiških i. dr. S takim naročevanjem dosežemo razne velike ugodnosti. Marsikateri učitelj si bo naročil ta ali oni list, ki ga sicer ne bi, in tako se bo povzdignila splošna izobrazba učiteljstva. Izgiuila bo pa tudi indolentnost, ki že vlada tuintam v naših vrstah. Eer bo imel soc. odsek »ZTCze" vpogled, kdo je naročen na naše stanovske liste in kdo ne in bo okrajnim soc. odsekorn za dotični okraj naznanil, bo rnožna agitacija za razširjanje našib listov v naših vrstah. Malenkostno in smešno bi bilo, če bi se kateri, če bi se katera čutila razžaljeno, ker bi imel odsek črno na belern, kdo v okraju je naročen na naše liste in kdo ne. Potemtakem bi morali biti razžaljeni tudi zaradi bS1of. Šol. Matice", BDružbe sv. Mohorja", BSlov. Matice" i. dr., ker imajo ta društva svoje člane v razvidnosti ter jih celo tiskajoin razglasijo širom domovine. Odsek pa ne bo razglašal, kdo je naročen in kdo ni. Tudi o terorizmu ni govora, ker se ne sili nikogar, ampak za agitacijo za naše liste je neobhodno potrebno, da ima odsek plačujoče člane nčit. društev in naročnike naših listov v razvidnosti. S tem načinom naročevanja bi ne vzdramili le posameznikov, temveč vobče bi se staDovska zavest ojačila, ker pridobila bi marsikaterega tovariša ali tovarišico, da bi si vendar naročil ta ali oni list. In tako bi sčasoma dosegli — seve, kar prvo leto ne — da bi si naše stanovske liste predvsem pa ,,Učiteljskega Tovariša", naročil vsak učitelj in vsaka učiteljica. Ako se učiteljstvo poprime te ideje, da bi se uresničila — namreč naročevanje listov potom soc. odaeka — bo izkušal ta za naročnike izpoalovati pri upravništvih p o p u 8 t pri naročnini in če bi bilo mnogo učiteljev in učiteljic naročenih na eden in isti liat, bi upravništvo gotovo dovolilo znatne odstotke popusta, tako da bi dobivalo učiteljstvo ta iu oni list c e h e j e nego drugi iiaročniki. Pa še ea raoment moram omeniti. 0 d t a k e s k u p n e n a r o č i t v e b i i m e 1 o veliko korist celokupno učiteljstvo.kerbinaša organizacija dobila trdno vezinbipridobivala na veljavi vjavnosti. Oe se učiteljstvo naroči na liste potom odsekov bo to prav listom, ker dobe zaradi agitaeije več naročnikov, a učiteljstvo dobi velik vpliv na liate. Vsak list je trgov8ko podjetje. Če izgubi enpga ali dva naročnika, mu ni veliko škode, a premislil si bo, se zameriti kar celi legiji naročnikov, poaebno pa še, če so organizirani. Napadi na nas nam sicer prijaznih listov (nSloy. Narod" in nDomovina" — odpustili sicer smo, a pozabili ne) bi postali nemogoči. Učiteljstvo bi pa pridobilo tudi vpliv na smer lista in tako na javnost. To deJ8tvo bi bilo neprecenljive vrednosti in velikega pomena ne le za nas, temveč tudi za ves narod, ker časopisje je velesila. Oe bi ta velesila intenzivneje delovala, da bi ljudstvo spoznalo veliki pomen šole in izobrazbe, bi bilo kmalu bolje. Sedaj pa slov. časopisi pišejo o vsem drugem, le o potrebi in koristi šole, pouka, vzgoje, izobrazbe sploh in napredka ne. Eaj čuda potem, če se ljudstvo za vse drugo bolj zanima kakor pa za šolo in izobrazbo. Ce se pri imenovanju prezre kak slov. uradnik, prinašajo vsi slov. časopisi ogorčene proteste, kar je sicer prav, prav pa ni, da se noben list ne zmeni da po našem šolstvu boljinbolj stpguje sovrag svoje grabežljive. roke in da se dannadan narodno učiteljstvo zapoatavlja, a nemško misleče protežira. — 0 učiteljskem delovanju poroča le redkokdaj kak list, pa še to opravi s suho notico, da čitatelji ne morejo dobiti prave slike o učiteljskem delu. Naj navedem le eden, a značilen primer. Učitelj P. je ponudil časopisu BN. L." poročilo o skupščini nZaveze". PoroSila niso aprejeli, češ, naš list je za ljudstvo in moramo štediti s prostorom. Eo J6 pa zborovalo dijaštvo, je prinesel isti list v dveh števiikah celo uvodue članke in še dolga poročila. Tu ni bilo treba štediti s prostorom. Značilno je, da Je ta šoli sicer prijazni list o 8kupščini BZaveze" priobčil notico, ki je obsegala baš toliko vrst, kolikor notica (v isti številki) o tistem goljufu, kl je v Laškem trgu ogoljufal južno železnico. Ergo — okupščiua slovenskega učiteljstra ni večjega pomena kakor dejaDJe premetenega goljufa. Tako vzgajajo Ijudstvo šoli in uciteljstvu prijazni listi, kaj pa delajo šele klerikalni! Navedel bi lahko še mnogo, mnogo, a članek je itak že preveč narastel. Nujno je treba, da našo organizacijo okrepimo, da bomo zavedui in odločni ter združeni v močno falango, da priborimo veljavo in ugled učiteljakpoiu stanu pri našib. nasprotnikib in tudi našib. — prijateljih. Ne le da r a z š i r i m o naše atanovske liste in da ojačimo stanovsko zavest, temvefi tudi da dobi naša organizacija vpliv v javnosti, organizujmo naročanje listov potom socialnega odseka!