W • U, XJa CENA 40 GROŠEV NAS TEDNIK V V €. 1L A S11L O lij IR § C A N § K )E L J 1) D S K E S T IR A N )K E 1* leto V Celovcu, dne 28. decembra 1949 Najvažnejši dogodhi v 1949. leju Kakor sedaj ugibamo kaj nam bo pri- nim Titovim pristašem, izvirajo iz tega neslo leto 1950, tako smo ugibali pred vzdušja. Moskva gre radi tega celo tako letom dni o preteklem letu. Črnogledi so daleč, da je postavila na Poljskem, ki napovedovali tretjo svetovno vojno, je najbolj izpostavljena, sovjetskega drugi zopet krvave revolucije in gospo- maršala Rokosovskega za poveljnika darske krize. poljske armade. Najbolj očividno pa je Večkrat med letom so se zbirali črni pokazal proces proti Kostoffu v Sofiji, oblaki nad državami in konferencami, da se gre v resnici le zato, pokazati ko- škem in Del teh oblakov je svoj grozeči obraz omilil, ko so se žarometi časnikarjev in raznih gospodarskih in političnih špekulantov vrgli v novo smer. V splošnem moremo sedaj ugotoviti, da hujših pretresljajev vsaj v Evropi ni bilo, če izvzamemo poizkuse velikih stavk v Franciji in Italiji ter naraščajočo napetost med Sovjetsko zvezo in federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. TITO IN KOMINFORMA Leto 1949. je prineslo v tem sporu v bistvu prekinitev gospodarskih in diplomatskih zvez med Sovjetsko zvezo in federativno ljudsko republiko in odpoved nenapadalnih in prijateljskih zvez med njima in drugimi ljudskimi demokracijami. Posledica teh dogodkov je bila, da se je FLRJ gospodarsko tesneje povezala z USA in ostalim zapadom in je svoje zunanje politične odnošaje z nu šestemu paruzansKe- njimi zboljšala. Politično ozračje označi- mu vodstvu. Ker je usahnila zelo znat- jo sledeča dejstva zadnjega razdobja na pbmoč iz FLRJ in ker je čistka v preteklega leta. V Berlinu so sovjetske lastnih vrstah posebno med partizani okupacijske oblasti izgnale vojaško mi- makedonskega porekla izpodkopala zve-Siin FT.R.T * ntprnpiiUvi-in ria misija stobo in zaupanje do vodstva, je v razmeroma kratkem času sledil poraz Številka 16 simiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimmimiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiii 1 BRITANSKI VISOKI KOMISAR ZA | AVSTRIJO SE JE POSLOVIL | Minuli petek se je v Celovcu poslovil | visoki komisar Galloway. V imenu de-| žele se je g. komisarju zahvalil g. de-| želni glavar Wedenig. V svojem poslo-| vilnem govoru je general Galloway na-| glasil dobesedno: „Poznamo skozi sto-| letja lep običaj, da si ob Božiču in No-| vem letu želimo sreče in blagoslova. Vo-| ščila pa niso le prazne besede za tistega, | ki, kakor jaz ve, da ta dežela voščila za | prihodnji težki čas nujno potrebuje. Bo-= dite uverjeni, da se s težkim srcem po-| slavljam od Koroške." 1 TRI SOCIALISTIČNE STRANKE „ v kolikor bi ta mogel ovirati | V ITALIJI ____________________ zasnovani cilj. Na Madžarskem, kjer je | Kakor kažejo pojavi zadnjega časa, vi procesi in čistke v Romuniji rmPolj ,>il °llliwr Cerkve hud, je bil potreben | je oče Marx zapustil malo jasno de-kem in Češkem. Titoizem pa je posegel Pos®?en proces, katerega žrtev je postal | diščino. V Italiji se je v zadnjem času v kom. partije tudi v zapadnih deželah ?aFdl.nal Mmdzentj', na češkem posku- | trudil neki kongres, da združi obstoječi ............................. ,sfr> doseči preko nižje duhovščine I dve sociahstični stranki. Iz vseh teh poni je komunizem s postopanjem na Če- 1 izkusov je zrasla tretja socialistična skem pokazal, da mu v resnici ne gre za | stranka, ki enako kot že obstoječi dve takojšnje celotno iztrebljenje katolici- | trdi, da je ona edina nositeljica pravega p ■ .. .. ,...., fraa\ ainPak da je zadostno, če se Cer- | marksizma. Pristaši te tretje stranke ™^atl t^f sp°ra Vin?d.nar°d; 5e,V lzri,le iz javneSa Življenja, v kolikor I prihajajo iz levega krila Saragatovih in sl n V polljazal1 Med de,a ovlr« komunističnemu cilju. Zanimi- = desnega krila Nennijevih socialistov, drugimi je celo poveljnik grških uporni- vo pri vsem tem je, da je komunizem 1 NEMCIIA IN AVSTRIJA .............. i...............sssss I manbticne i da operira iz južne Gradiščanske neka mednarodna brigada v obmejnem ozemlju FLRJ. Zakaj se je Sovjetska zveza dala gnati tako daleč v sporu z razmeroma malo državo ? Očividno je, da se ne gre v prvi vrsti za vojaško ali gospodarsko moč oziroma na strateško pozicijo, ki jo je Sovjetska zveza v FLRJ zgubila, temveč za obstoj in trdnost danes že tako-rekoč dogmatično zasidranega komunističnega sistema, za katerega pomeni no stanje niti Itahja niti FLRJ nista teli priznati in sta vodili obedve hude, ker Itahja nikakor ni zainteresirana na leto 1JoU- /,a ^to 1950. bodo potre- = lesu ne podpira. Neka organizacija v tem, da bi Titov notranje politični polo- °f r?mm gospodarski in vojaški ter | Addis Abebi si je postavila za cilj, moriti žaj otežkočila s tem, da bi Tito žel še po 1 1(;ni naPoia Napada, da obdrži svoje | v Eritreji živeče Italijane in italijansko politični neuspeh. Ker si c°i^!'°^ in zaa®itd svoje in- | misleče^ domačine. Tekom 18 mesecev so svrhe predvidenih 9 miljonov nemških mark. če računamo na osebo 500 mark, to je 3000 šilingov, bi bila po tej pogodbi dana 18.000 osebam možnost, da preživijo svoje počitnice v Avstriji. STALIN V SLIKAH Ob priliki 70 letnice Stalinovega rojstva so v Moskvi razstavili slike in kipe Stalina. Ta razstava je napolnila osem dvoran. Zastopniki vseh komunističnih strank sveta so se zbrali v Moskvi. Avstrijske komuniste je zastopal poslanec Kople-nig, Jugoslavija pa ni bila zastopana in se tudi doma ni spomnila Stalinovega rojstva. ABESINIJA Italijanska kolonija Eritreja zapira oblast, a ga pri tem nihče zunanjih velesil ne podpira. Neka organizacija v nov zunanje ^__________ ______________ sedanji italijanski režim ne želi sosešči ne s kominformo, tudi ne bo delal znatnih težav Titovemu režimu. BLIŽNJI VZHOD | SOCIALIZACIJA Palestina je predstavljala najbolj ne- 1 JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA T mirno točko na bližnjem vzhodu. Tam | Po poročilih iz Zagreba zavzema ta- ri! navedenega smo razvideh, da je cilj se je v zadnjem letu ojačila država Iz- i kozvani socialistični sektor" v iuso sovjetske politike svetovna revolucija, rael z amenkansko pomočjo. V tem se i slovanskem kmetiistvu nribližno 20"' Sovjeti se tudi v tem smislu trudijo na- je Izrael v primeri z arabskim svetom § vse obdelovalne površine. Od te~DO- ®lede ureditve pokazal kot močnejši faktor. Seve ima | vršine odpade na državna posestva4 CILJI KOMINFORME IN ZAPADNIH SIL Moskva Rim in Stalin papeža. Zapad in Lmške mirovne^n držfvl1^6 ur®ditve P°kS- 2. ™0cp®jš.i jaktor- Seve ima 1 vršine odpade na državna posestva 4%, «2 Amerikanci spoznavajo učin- Avstrijo izvor ,^11 ^.".k“!£hlelaviko: tabora. Saj je udarnost komunizma slonela v glavnem na tem, da je vsak njegov pripadnik po širnem svetu po svoji vesti bil v vsem svojem spoznanju in ravnanju na Moskvo vezan. Razkol v komunističnem taboru pa vsebuje za Moskvo nevarnost, da zgubi vlogo edine vodnice in edine zastopnice ta kovitost nastopa:nja^Pretrkomunizmu'v ™re zaDustitT^orišS^in.S1^ SV^ih" rokah in nlč 1 katerih Je ok™g 10.000. Te kolektivne podpiranju razcepitve komunističnega skih potSS^LteR s^ie DridoW?a v arafbfimi in, ameri- 1 ?ad™ge obdelujejo okrog 1.5 milijona ........stili mmmmmm rej biti silno pozorna komunističnim strankam izven svojih meja. SMISEL VELIKIH PROCESOV Procesi, ki se pojavljajo po vseh dr lavah vzhodnega bloka proti takozva- » j*. w — i. ---U — - — — — — ■ - jk — — p- — v • j- — — r ^ v v-- Ks 11 x x X. rV lil I II 1 i * w I \J pa se tiče ozemlja avstrijske republike, take poskuse v severni Afriki, kjer se i vršina bi bila nad 30 ha pa javlja vse zapadno in vzhodno čašo poslužujejo Sovjeti Abdel Krima, ki pod ~ pisje, da so druge težkoče v ozadju, ki oestem Afriko Afrikancem skuša v se-J verni Afriki po kominfe organizirati osvobodilno vojno. Abdel Krimovim stremljenjem se upirajo kolonialne oblasti in domači poglavarji ter gospodarski sloji. go ecmie voumuc m cuuie z»»i.ujjmce ta- o«, oo ^ - . . . . . ~ v kozvanih pravih interesov svetovnega so do sedaj zabranile podpis avstrijske 1 . . rikl P° koininformskih načelih proletarijata. Sovjetska zveza mora to- državne pogodbe. So tudi krogi, ki mi 1 r£amzirati osvobodilno voinn Ahrini rej biti silno pozorna napram drugim slijo, da je v ozadju uran, ki je danes iste važnosti kakor nekdaj petrolej ali premog. Upamo, da ne najdejo urana v jugovzhodni štajerski ali okoli beljaš-kih Toplic, ker bi v tem primeru dobil spor med Vzhodom in Zapadom vse drugo vsebino, Ceska. Južno od Praga so odkrili no. va ležišča urana, to je ruda, ki je po. trebna za izdelovanje atomske bombe. Lezisca so že postavili pod sovjetsko kontrolo in z delom so pričeli. Kakor je S* tem smo vam nakazali probleme ki i p.®trolej P°menil na eni strani bo. so v zadnjem letu v bistvu usmerjali po = hpžJTp v na drU^1 s.trani prekletstvo za litičrio trenje svetovnih sil in v kouZ I dlf nrSiom^Defet' S gaitjo"^ v nevarnosti, da se bodo velesile steple za. radi urana zanje. niso rešeni, bomo morali nati v letu 1950. kolikor njimi raču- V. A. Kaj delajo in kako živijo drugod po svetu TTT/^ Y A ^ rw v a O ^T a _ _ _ JUGOSLAVIJA IN SOVJETSKA ZVEZA Beograjska „Borba““ poroča, da so sovjetske poštne oblasti zavrnile veliko število knjig in paketov, katere so poslali iz Jugoslavije v Sovjetsko zvezo. Časopis navaja, da so navedli kot raz- TRGOVSKA POGODBA MED JUGO SLAVIJO IN ZAPADNO NEMČIJO V Frankfurtu sta podpisali za leto 1950 trgovsko pogodbo Jugoslavija in Zapadna Nemčija. Pogodba predvideva zvišanje med- »jasopis navaja, ua so navemi kot; raz- 1 preuviueva zvišanje med- log za ta ukrep, da lahko povzročijo na- sebojnega blagovnega prometa za 100% vedcne pošiljke Sovjetski zvezi politično v primeri s preteklim letom. Jugoslo-in gospodarsko škodo in da zato kršijo vanski izvoz v Nemčijo bo znašal vred- TVlOf? n £1 n n /~v Tinst- m 11 J O n n V H fll 51 T*! Air norviolri •JrT*T/-\r» mednarodno poštno konzencijo. EBP DOBAVE ZA AVSTRIJO V TRSTU Pristaniški urad oboroženih sil Združenih držav v Avstriji je sporočil, da je v zadnjih 9 dneh prispelo v tržaško pristanišče osem ladij s skupnim tovorom 27.313 ton dobav evropskega obnovitve- nost 65 miljonov dolarjev, nemški izvoz v Jugoslavijo pa 61 miljonov. Med tem ko bo Nemčija izvažala v glavnem industrijske produkte, bo dobavila Jugoslavija kmetijske produkte, les, tobak in rudo. Zanimivo je, da se ne bo več kot do sedaj plačevalo v dolarjih, marveč se bo računalo po vzorcu svoječasne nemško- nega načrta za Avstrijo. Tovor je se- računalo po vzorcu svoječasne nemško-stavljalo 10.186 ton sladkorja, 6512 ton Jugoslovanske pogodbe izza časa naciz-moke, 3913 ton slanine, 3758 ton ameri- . a' Jugoslavija bo imela svoj posebni kanskih lešnikov, 2378 ton koruze, 574 ton sojinega olja in 10 ton zdravil. MOSKVA JE DALA VIZUM DUHOVNIKU ZDRUŽENIH DRŽAV Rimsko katoliški duhovnik J. Bras-sard je obvestil zunanje ministrstvo, da mu je po lOmesecih Sovjetska zveza dala vizum, da gre v Rusijo. Zunanje ministrstvo je ponovno opozorilo Moskvo na sporazum od leta 1933, s katerim je Washington stopil v diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Po tem sporazumu se je Sovjetska zveza Jugoslavija bo imela svoj posebni konto, ki se računa v nemških markah v nemški banki, Nemčija pa svoj konto v dinarjih v jugoslovanski banki. Ta ureditev predstavlja posebno ugodnost za obe državi in zrcali interes, katerega imajo zapdne okupacijske sile v Nemčiji napram ureditvi gospodarstev obeh držav. Zbolšanje gospodarskih prilik preko teh zvez naj bi utrdilo gospodarstvo obeh držav napram vzhodu. RIM Na zadnjem zasedanju posebno obvezala, da bo dovolila, da du- so sklenTK. hnl Su k°irlmform.a hovnik Združenih držav vrši dušno- 6 drZaVe VTl- pastirsko službo v ameriški koloniji v romaHe ki n JV- prtV1 ^ romarje ,ki so namenjeni v Rim in sploh _______________ Od začetka tega leta ni nobenega du- 2 _mo^novstj° no- ljudstvo seznanil s sklepi in načrti za hovnika Združenih držav v Moskvi, ker aiii nimir-o +■ l ^ pa l30^0 skPsa^ zlou- prihodnje leto. Na časnikarskem sestan- ............... ■ " - ?.xtl "Tire ter Prometna^ sredstva, po- ku je predsednik Združenih držav izja- rariičn ,oskrb° z. zmh uklmti z vil> da se bo Amerika potrudili braniti Stavkami- ,V inozemstvu naj mir sveta in varovala države pred na-bi zavladalo mnenje, da je v Italiji ogro- padi. žena javna varnost in naj bi zato raje ostali doma. * Prezident Truman je svetemu očetu Piju XII. poslal božično poslanico, v kateri izjavlja, da je svetovni mir, katerega si vsi tako želimo, možen le na podlagi božične blagovesti. Papež mu je odgovoril, da ljudstvu ne bo prišlo prej odrešenje dokler ne bode spoznalo, da so vsi ljudje sinovi nebeškega Očeta in si morajo med seboj biti bratje. ŠVICA V Švici vsako leto menjajo državnega predsednika. Za leto 1950 so izvolili državnega svetnika Petitpierre-a. Ker volijo vedno le take može, ki so se že kdaj izkazali v državnih poslih, jim ne gre toliko za to, kakšne stranke je do-tični, ampak kakšne zmožnosti ima. Državni svetniki v Švici imajo isto nalogo, kot v Avstriji ministri. Ime minister nosijo stalni poklicni državniki, ki zastopajo Švico v drugih državah. Novi državni predsednik je po rodu s francoskega dela države. Po poklicu je pravnik, star 50 let in se je v zunanji politi-" ki, ki jo je vodil, zelo dobro izkazal. Zanimivo je, da je Švica tretjino svojih izdatkov namenila za obrambo dežele torej za vojaštvo. Svetovni položaj smatrajo za zelo zamotan, sicer ne trdijo, da bo do vojne prišlo. „Za vsak slučaj" se pa le hočejo pripraviti. ZDRUŽENE DRŽAVE Prezident Truman je po daljšem času spet sklical k seji svoje državne tajnike. Sklepi še niso bili javljeni, vendar dobro poučeni krogi javljajo, da so se obravnavala važna svetovno-politična vprašanja in se je sestavil vladni načrt za 1950. V vsakoletnem nagovoru na Silvestrov večer bo ameriški predsednik ljudstvo seznanil s sklepi in načrti za se je duhovnik J. Anton Laberge, ki je bil duhovnik edine rimsko-katoliške cerkve v Moskvi, t. j. sv. Ludvika francoskega, vrnil v Združene države. Po odhodu duhovnika Labergeja so oblasti prevzele uprave cerkve sv. Ludvika in namestile duhovnika, ki so ga same izbrale. Nekemu francoskemu duhovniku so dovolile, da dnevno uporablja cerkve za malo časa. Sedaj so na pritisk Združenih držav Sovjeti dali vizum duhovniku Bras-sardu, toda so poudarili, da bo duhovniku dovoljeno služiti samo tistim, ki niso Rusi, v Moskvi, ker da to določa Kitajski komunistični voditelj Mao Tse Tung"je kakor smo že poročali, bil sprejet pri Stalinu. Cilj razgovora je bil po trditvi amerikartskih krogov, napad na Indokino. Za prijateljsko pogodbo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo pa se skrivajo vojaški načrti. Verjetno bodo ------cv, komunistične čete obšle Formozo in se sporazum od leta 1933. Ni jasno, ali bo obrnile proti Jugovzhodni Aziji. Kmalu John Brassard lahko uporabljal cerkev bo torej prišla na vrsto Indokina sv. Ludvika. Ima 35 let in je bil dosedaj Cisto prijateljstvo med Rusijo in Ki-profesor. tajsko pa moti vmesna dežela Mandžu- NOVE ECA ODOBRITVE ZA riJa, ta bogata kitajska provinca, ki je ZAHODNO EVROPO sedaj čisto pod nadzorstvom Moskve. Uprava za gospodarsko sodelovanje ^ ^Jftvo pa tudi Kitajce boli. Obsežne v Zahodni Evropi je odobrila nove od- g°sPodarske pomoči, ki io Kitaiska nri. obritve nakupov po Marshallovem na- Zafeaj je Mao Tse Trnig šel v Moskvo -OTCsIrl • ti ir gospodarske pomoči, ki jo Kitajska pričakuje in potrebuje od Rusije, tudi Stalin ne bo mogel nuditi in bo Mao Tse Tung prisiljen iskati podpore pri zahodnih velesilah. Ob proslavi Stalinovega rojstnega dneva v moskovski operi je med slavnostnimi govorniki nastopil tudi Mao Pse Tung. Osebno navzočega generali-sima je, kot zadnji pozdravil tudi zastopnik avstrijskih komunistov Koplenig. Ko so ravnatelja jugoslovanskega obveščevalnega urada, Vladimira Dedjera vprašali, zakaj se Jugoslavija ni nič izkazala ob Stalinovem rojstnem dnevu, je odgovoril: „Hinavsko bi bilo, po vseh krivičnih obsodbah, ki so bile naperjene proti izgradnji socializma v Jugoslaviji, ta rojstni dan praznovati." ---- — -- ^ ►jAi.a.i.n-/v cm xi«,- Črtu za 37,871.000 dolarjev. Te odobritve gredo v prid Belgije, Luksemburga, Danske, Francije, Islandije, Italije, Ni- zozemske, Norveške, nemške tricone in ------ ----------------- SiHe&SSi Občinske volitve za Evropo povečala'na 7889,974.000 dolarjev. * POSLEDICE VOJNE Po bombardiranju in drugih vojnih dogodkih je bilo v Avstriji porušenih 280.000 stanovanj, to se pravi, da je postalo stem skoraj miljon ljudi brezdomcev. V zadnjih dveh letih je zvezna vlada Predvidela v svojih proračunih po 500 ^djonov šilingov za popravo porušenih stanovanj. Za tekoče leto pa so morali to vsoto bistevno znižati, kar pomeni, da bo pomanjkanje stanovanj še naprej zelo občutno Tudi na Koroškem vidimo se po mestih mnogo porušenih hiš in stanovanj. PRIČETEK SVETEGA LETA Na sveti večer se je vršila svečana otvoritev svetega leta. Ob tej priliki ie sv. Oče govoril in povdaril: „Sveto leto je opomin za bratstvo med narodi in ljudmi. Sveto leto naj nam bo vsem leto duhovne obnove, to sveto leto naj bi zopet zgradilo temelje resnične človeške svobode in strlo napuh in brez-značajnost, ki povzročata na svetu toliko gorja. Resnično spoznaje božjih postav ter njih uresničitev v javnem in zasebnem življenju bo rodilo vzdušje miru in socialne sprave." mo zaenkrat sledeče: Verjetno bodo volitve razpisane z 31. decembrom 1949 za 12. marec 1950. 1. Člane v krajevne volilne oblasti morejo predlagati samo stranke, katere so se udeležile zadnjih državno zborskih volitev. Ker smo 9. oktobra oddali za državni zbor glasove ČVP, prosimo syoje zaupnike, da se pomenijo z lokalnimi predstavniki OVP, da dobimo tudi v krajevnih volilnih oblastah svoje zastopnike po svojem številu glasov : deželni zbor; tako smo se sporazumeli deželnim vodstvom ČVP. Z razpisom občinskih volitev bo določen tudi' dan, od katerega se štejejo vsi volilni termini. 2. Število občinskih odbornikov ravna po številu prebivalcev v občini časa zadnjega ljudskega štetja, to je pri nas štetje iz leta 1939. Občine do 500 prebivalcev volijo 8 odbornikov ; občine od 501 do 1000 prebivalcev v°hjo 10 odbornikov; občine od 1001 do 2000 previvalcev volijo 12 odbornikov; občine od 2001 do 3000 prebivalcev volijo 14 odbornikov; občine od 3001 do 6000 prebivalcev volijo 16 odbornikov. 3. Najkasneje do 14. dne po razpisu za z se za 4. Volilni pravico 'imajo vsi občani avstrijski državljani, ki so pred 1.. januarjem 1950 dopolnili dvajseto leto, in imajo redno bivališče v občini. 5. Vsi volilni upravičenci so vpisane v volilnem imeniku, kateri je od 32. dne po razpisu volitev skozi deset dni vsakomur v upogled. v Pasivno volilno pravico imajo občani, avstrijski državljani, ki so pred 1. januarjem 1950 dopolnili šestindvajseto leto. 7. Najmanj 21 dni pred volitvami je treba vložiti kandidatno listo, t. j. volilni predlog, katerega mora podpisati najmanj 25 volilnih upravičencev. Ta predlog mora vsebovati točno označbo stranke, kandidate in sicer pri teh ime jn priimek, poklic, rojstno leto in naslov, ter označbo osebe, ki je upravičena za ta volilni predlog sprejemati od oblasti vsa obvestila. 8. Spremembe na volilnem predlogu so možne do desetega dne pred volitvami. ..9- Sedem dni pred volitvami bo občinska volilna oblast vse volilne predloge v dotični občini objavila in sicer na način kakor je v občini pač običajen 10. V občinah, kjer je bil vložen samo en predlog, odpadejo volitve in je ta predlog potrjen brez volitev. ZAHODNA NEMČIJA Zahodna Nemčija je zopet pridobila trgovinske in pogodbene pravice. Dvanajst zunanjih držav je že odposlalo zastopnike v glavno mesto Bonn. Prva pogodba je bila .sklenjena z Amerikanci in sicer z Marshallovo pomočjo. Vrata v svet so se. torej Nemčiji odprla. V državnem zboru so se vse stranke enoglasno izjavile proti ponovni oborožitvi Nemčije. DRŽAVA SLAB DELODAJALEC London je bil radi stavke delavcev v mestnih elektrarnah dalje časa brez luči. Komaj se je zopet posvetilo, že gro. zijo delavci z novo stavko. Zanimivo je pri tem, da stavkajo delavci državnega podjetja. Socialistična vlada jim je nam. reč odtegnila neke doklade, ki so jih pred podržavljenjem podjetij imeli. Radi tega zahtevajo sedaj delavci zvišanje plač in so pri tem naleteli pri vladi na bolj gluha ušesa kot so bili to preje va. jeni pri privatnih podjetnikih. POLJSKA Poljska gradi veliko trgovsko brodov. je. To brodovje bo obsegalo 1800 manj. ših in 10 velikih edinic. Za Rusijo izdelujejo italijanske ladje, delnice trgovske edinice. Tudi Zapadni Nemčiji so dovolili graditev trgovskega brodovja. KOLIKO PORABIMO SLADKORJA ? V Avstriji porabimo na leto 120.000 ton sladkorja v neposredni uporabi in 30.000 v industriji. Domači pridelek na sladkorni pesi krije polovico te množine. Lani je ostalo 4000 ha zemlje neposeja-ne, ker je primanjkovalo delovnih moči. Tekom tega leta hočejo posejati 35.000 ha zemlje s ladkorno peso, s tem bi bila dosežena višina mirodobne proizvodnje. Številke potrošnje na sladkorju v minulem letu izkazuje približno 3.'3 kg na osebo avstrijskega prebivalstva. DOLGOSTRAJNI KREDITI ZA NABAVO POHIŠTVA Stranke, ki so utrpele škodo na svojem pohištvu po bombardiranju ali po drugih vojnih operacijah, vlagajo prošnje za dolgoročne kredite na minister-stvo za trgovino in obnovo. Tozadevne formularje izdaja okrajno glavarstvo, kjer se morajo tudi prošnje oddati. Okrajno glavarstvo ima nalogo, da prouči vsako posamezno prošnjo in jo predloži deželni vladi. KDO TOREJ ZASLUŽI? v. Nam vsem je znano, da cene klavni živini nikakor niso pretirane, da je ,,čr. na" prodaja živine docela izginila. Na drugi ^strani pa so se mesarji pritožili pri deželnem glavarju Wedenigu, da ne morejo več garantirati preskrbe mest. nega prebivalstva z mesom. Cene mesu so tako visoke, da jih mestno prebival, stvo ne more plačati, cene živini so niz. ke> kdo torej zasluži ? Mesarji so si pri vsej siromaščini vendar popravili svoje hiše^in si nabavili avtomobile kakor na splošno vidimo. NOVA STANOVANJA iz sredstev Marshallovega plana Zvezna vlada je dobila sporočilo, da bodo za enkrat v letu 1949 dovoljena sredstva v znesku 30 milijonov šilingov za graditev stanovanj rudarjev in indu. strijskih delavcev. Iz teh sredstev bodo zgradili 1232 stanovanj v Avstriji. Do. dali bodo še iz istega fonda 20 miljonov šilingov za prihodnje leto. Na Koro. škem bodo gradili s temi sredstvi stano. vanja v Celovcu, Št. Andražu, v Blei. bergu, Ziljici in Podkloštru. Povdarjamo zopet, da se iz sredstev Marshallovega plana dobivajo subven. cije za izboljšanja oziroma za izgrati. tev stanovanj za poljedelske delavce. Potrudite se tudi vi pri okrajni kmečki zbornici, ki vam bo šla pri tem na roko. POZOR! Naročnikom iz poštnega okoliša Dro-bole in Miklavčevo smo tolcrat priložili tudi položnice s prošnjo, da poravnajo naročnino v kolikor to še niso storili. Tudi vse druge naročnike prosimo, da se poslužijo svojčas priloženih položnic. Spomnite se tudi tiskovnega sklada! List stane celoletno šil. 19.20 polletno šil. 9.60 četrtletno šil. 4.80 posamezna številka šil. .40 t ŠT. JAKOB V ROŽU Ponovno nas je pretresla tužna vest: kruta smrt je iztrgala močno korenino našega narodnega dtevesa; in sicer je tokrat posegla v Habnarjevo družino na Reki in jim odvzela ljubečega očeta. Dne 5. XII. smo izročili njih truplo ma. teri zemlji. Rajni je dosegel lepo starost 81. let. Bil je oče devetih otrok. Na svo. jem malem posestvu je moral garati in varčevati, da je mogel preživeti svojo družino. Vse otroke je pustil izučiti ro. kodelstev. Najstarejšega pa je dal štu. dirat za učitelja. Najbolj pa je ranjke. ga potrlo, da se najmlajši sin ni vrnil iz vojske. Habnarjev oče, pa ni bil samo vzoren gospodar in družinski oče, temveč ne. ustrašen narodni delavec. Bil je sousta. novitelj pevskega društva ,,Rožica“ ka. teremu so pripadali, naše korenine: Božič Martinjak, Novinjak Antonič in še drugi. To društvo ustanovljeno že leta 1897. po preč. gosp. tedanjemu šentja. kobskemu kaplanu Fugerju, je prvič poneslo ime Št. Jakoba po Koroški in celo po vsej Sloveniji. Pri neštetih prireditvah „izobraže. valnega društva" je donel glas, blago, dejni tenor, Habnarjevega očeta v zbo. ru svojih prijateljev. Pokojni oče so služili „Bogu v čast in dobrobit bližnjemu" tudi v požarni brambi. Nad 50 let so vršili gasilske dolžnosti in s ponosom nosili častitljivo brambino zastavo. Do zadnjega dneva so spoštovali svetinje, ki nam jih je že škof Slomšek stavil za vzor. Materni jezik in sveto vero. Obljubljamo, da bomo ostali zvesti iz. ročilu našega nepozabnega očeta. Nji. hov spomin bo ostal med nami živ, ker se zavedamo, da je samo v zvestobi Bogu in narodu, jamstvo srečnega dru. žinskega in skupnega življenja. Uverje. ni smo, da bomo v potomcih rajnega očeta, našli dobre sotrudnike in posne. malce vaškega vzornega življenja. Na grobu so se poslovili od rajnega očeta preč. g. dekan. V hvaležnem pri. znanju za njegovo nekdanjo korenito značajnost, so se pevci doma in na gro. bu poslovili od ranjkega. Kje je Slavček zdaj vesel, pesmice je peval, da bi enkrat še zapel, kratek čas nam delal. Odšel je Slavček med nebeške zbore, k Očetu, kateremu je ostal zvest, do zad. njega diha. Mir njegovi blagi duši, osta. hm pa naše sožalje. RUTE PRI ŽELINJAH Iz vseh delov Koroške se že oglašajo v „Našem tedniku", zato se moramo tu. di mi oglasiti predno začnemo zimsko spanje. Veselo poroko smo obhajali 12. XI. v Sy. Marjeti pri Velikovcu. Poro. čil se je Škofič Lenci, sin ugledne Sternove družine v čarčah. Nevesta je bila iz Sinče vesi, a je ne morem imenovati, ker sem ime pozabil. Sem pač bolj pozabljiv. To moram reči da je bila lepa. v čisto beli obleki in z vencem na glavi. Poročil ju je ženinov brat č. g. Jakob Škofič. Imel je krasen nagovor na novopo. ročenca. Opominjal ju je na težak za. konski stan, ki naj ga z Bogom začneta in z Bogom dokončata. Poroka se je na. daljevala na ženinovem domu, kjer sta Šternov atej in mama preskrbela za dobro jedačo in pijačo. Trajalo je ženito. vanje do zjutraj. Lenci, ki je kolar (ra. dar) bo pa sam zibko naredil da bo ženka zibala haj.tuj.tuja. Mladim poročen, cema khčemo na mnoga leta! Za časa nacističnega preganjanja je bila tudi Sternova hiša težko prizadeta. Bili so izseljeni. Sin France j pa je padel v vojni. Drugi trije so trpeli na raznih bojiščih. Kar jih je bilo doma pa so bili odpeljani v Nemčijo. Pa Bog je ponižal te naduteže. Ugledna in daleč okrog znana Sternova hiša še stoji, na pose. stvu prav napredno gospodarijo. Kmetija je lahko zgled mnogim kmetom. ŽELEZNA KAPLA Na kvaterno nedeljo se je zbrala farna družina v župnijski dvorani. Naši otroci so nam zapeli starodavno pesem iz naših gora, ki še menda nikdar ni bila tiskana: „Tam gori, tam gori 'na cerkev stoji...“ Pesem domače melodije so spremljale simbolične, vaje. Sledila je verska igra „Ljubezen Marijinega otroka". Ljubezen do zemeljske matere raste in najde izpolnitev v junaški ljubezni do prve Matere — brezmadežne De- vice. Da bi danes tudi iz vrst naše mladine prišli mladeniči in dekleta, ki svoje življenje darujejo Kristsusu po Mariji in se odločijo za duhovniški ali redovniški poklic. To je predvsem delo božje milosti, milost pa moramo izprositi, z njo sodelovati in pripravljati tla za duhovniške poklice. Z adventno blago-vestjo in skupno pesmijo smo končali versko igro. Učenci meščanske šole so v župnijski dvorani razstavili lepe jaslice, ki so jih po navodilu g. učitelja tekom adventnega časa izdelali. Bili smo prijetno iz-nenadeni, kaj zamorejo otroci, če jih vodi dober vzgojitelj. Jaslice so bile blagoslovljene in jih bodo zdaj postavili v družinah. Mlado in staro se tega veseli. Starši so g .učitelju hvaležni, da vzgaja otroke v pravem duhu. Omenimo, da se je isti dan vršila nekje druga igra z vsebino, ki nasprotuje vsakemu krščanskemu čutu. Vsebina je bila namreč, da se živali spremenijo v človeka in človek v živali. Ali smo res že tako daleč zašli v zmoto? Čudimo se, da zamorejo katoličani mirno sprejemati vase tak strup zmotnih naukov, ki nasprotujejo nauku krščanstva in so tudi znanstveno že davno uvrženi. Človek se ni razvil iz Živah, Bog Stvarnik je dal človeku življenje, telesu je vdihnil SILVESTROVANJE ODPADE Z ozirom na najnovojša cerkvena navodila, da naj se Silvestrovanja praznuje v cerkvi in ne na plesišču, bo nadomestilo Silvestrovanje družabni večer na praznik Svetih Treh kraljev v prostorih Mohorjeve hiše, Viktringer Ring št. 26, pritličje, s pričetkom ob 7 zvečer. Vsi prisrčno vabljeni! Pripravljalni odbor. neumrljivo dušo. Dušo vsakega človeka ustvari neposredno Bog sam. Ta duša je neumrljiva, živela bo večno. ,,Po sadovih jih boste spoznali". Slišali smo, kako se je v zadnjem času junaško postavila katoliška mladina v mestu Solnograd proti vsakemu blatu tiskanega zapeljevanja mladine in odvračanja od krščanskih načel življenja. Tega bo tudi pri nas treba. Saj gre za svetinje našega žitja in bitja. Branimo najdražja izročila naših prednikov: vero in rodni dom. DRAVA OB DRAVI Skozi celo Koroško se vije Drava, in ob tej naši Dravi leži naša Drava. Majhna in neznatna je, zato se malokaj dogodi, kar bi javnost zanimalo. Javno smo pokazali, da še živimo, in da hoče- mo pokazati, da nam je za skupnost V fari in občini. Fara je pokazala, da hoča imeti lepe božje hiše. Cerkev svetega Andreja na Brdu je dobila čedno zunanje lice, notranje pa čaka na vigred* * Farna cerkev pa je postala zunaj in znotraj čedna, a še jnanjka to in ono. Pokopališča smo se lotih, dokončali ga še nismo, ker nas je prehitel mraz. Najbolj pa pogrešamo zvonove, da bi nas budih in klicah. Tudi občina gleda na nas, ko je nam to leto res lepo popravila šolo. Na kvaterno nedeljo so šolarji pokazali, kaj znajo in morejo. Petje in igre in deklamacije so se vrstile. Dve slovenski pesmi sta olepšale prireditev. Veliko vode teče mimo nas, pa smo na vasi skoro brez vode. Za vodovod se bijemo že nekaj časa, pa povsod stavka finančni minister. In tako se bijemo za svoje vsakdanje duhovno in telesno življenje. OBISK V UPRAVI NAŠEGA USTA Te dni se je oglasil v upravi „Našega tednika" sotrudnik in zaupnik našega lista in Krščanske ljudske stranke, ki je ob volitvah v svojem okolišu izvršil vse volilne predpriprave nad vse vzorno in so na njegovem volišču našteli nad sto glasov KLS. Za „Naš tednik" pa je v istem kraju nabral nad 50 na. ročnikov. Ginljivo je bilo, ko je izročil upravi lista še 100 šilingov za tiskovni sklad s pripombo „vem, da se list bori z velikimi gospodarskimi težavami, če pa bomo vsi pomagali, bomo prebredli tudi te težave, mi potrebujemo neodvi. sen slovenski list ,ki bo mogel in hotel stvari prinesti tako, kakor to naš polo. žaj zahteva." Ta možakar pa ni gospodar ali trgo. vec. bil je poljedelski delavec, ki se trdo bori za svoj vsakdanji kruh in je od bo. rega prislužka daroval to lepo vsoto za tiskovni sklad. Priobčujemo ta razvese. Ijiv dogodek v prepričanju, da bo našel posnemalcev v krogu onih, ki bi lažje pomagali, pa se v obilici vsakdanjih skrbi do sedaj niso spominih sklada „Našega tednika". Storimo tudi mi vsak po svojih mo. čeh. Spomnimo se tiskovnega sklada tudi ob ženitovanjih in drugih podobnih prilikah. OPOZORILO! Poverjenike Družbe sv. Mohorja naprošamo, da nemudoma vrnejo koledarje, katere ne bodo mogli razpečati, ker nujno potrebujemo še nekaj izvodov. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Lea Fatur: JUatjažefo (Nadaljevanje) Hladno se je odmaknil Mahmud: „Trmast si. Lahko bi se ti dobro godi. lo. Pa se' ne bom prepiral s teboj. Tu je denar. Splazi se po dvorišču na vrt in preko zidu! Zateci se h kristjanu! Kupi si konja in turško obleko, pa boš že prišel domov." Obrnil se je. Mož pa je planil za njim in še pobral ni mošnje, ki jo je dobil Mahmud od tete. „Domov!“ je kriknil Podkrnec. ,,Domov? Pa ne brez tebe! Ne smem. Odgovoren sem za tvojo dušo...“ Mahmud se je otresel jetnikove roke: „Neumen si. Kaj naj tlačanim tam, ko sem tukaj lahko vehk gospod. Smrti te hočem rešiti in imam to v zahvalo." „Smrti — mene? Saj glej, kako pre. žijo nate! Nisi njih krvi, iznebih se te bodo o prvi priliki. Turška vera! Jaz pa umrjem rad, v mukah, v gladu — ko bi le rešil tvojo dušo." Klic „Matjažek!“ je donel bolestno za Mahmudom. Ustavil se je skoraj nehote. Bedni, izstradani mož je hitel: „Mar res ne maraš domov, Matjažek? Se li res več ne spominjaš, kako lepa je naša Koroška? Naše gore, naša jezera so dom vil, rojenic, zakladov, svetih mož in žena, prastirih cerkev in slavnih samostanov. O sveta Hema, odpri s svojim čudežnim prstanom zaslepljencu oči! O blažena Liharda, razsvetli mu razum! Kliči ga. Gospa Sveta, prestol naših knezov, vzbudi mu zavest...“ Izgubljeni sin pa je bežal, da bi mu ne prodrli ti klici v dušo. Pa sledih so mu, ga opominjah ponoči, ga vzbudili rano z vprašanjem: se je rešil? In če se ni — se je izgovarjal — si je prav sam kriv. Prepričati se pa ni mogel in ni maral. Izvedeli bodo pač v teku dneva, ko bo karavana že na potu, in če bo beg tudi sumil — saj on, Mahmud, se ne vrne več v Valjevo. Na poti v Carigrad je bilo Mahmudu nedopovedljivo težko pri srcu. „Čemu se oziraš?" ga je vprašal Ha. fis, ko so bili že iz Valjeva. „Pravijo, da se np vrne, kdor se ozi. ra.“ — „In Leka bo jokala," je dostavil hudobno Mustafa. Mahmud je pogledal oba in se prestrašil. Kakor hudobna brata v pravljici se mu zdita, in zebe ga pod soncem, in strah ga je spremstva. Tolažilo ga je pa nekaj: to, kar je Čudi. lo in vznemirjalo brata. Kjer so se na. mreč ustavili na počitek ah prenočišče, se je pojavil jezdec, turban globoko v čelo, plašč na ramah in puško počez. Jezdil je mimo njih in ni pozdravil in se ni ustavil. „To bo hajduški ogleduh," je trdil Hafis, „čakali nas bodo na povratku, če nas ne napadejo poprej." Mah. mudu pa je bil samotni neznani jezdec ljub. Kakor varuh se mu je zdel, ki ho. di za njim. V samotni soteski so se zbirale ujede, s krakanjem in žvižgi so se klicale sku. paj. Bhžale so se. truplu, ki se je preme, tavalo po tleh. „Izpile mu bomo črne oči," so se veselile, obletavale, se bli. Žale. Že je obležalo truplo negibno, tur. ban se je razvil, oči zaprle. Zdaj... Pa se je pojavil na cesti jezdec, sledil kri. ku ujed, jih preplašil, skočil s konja, s6 nagnil nad ranjencem in vzdihal, klical: „Matjažek! To je turška vera" ... Mahmud se je zavedel. Začuden je gledal nad seboj raztrgan strop, sebi nasproti viseča vrata, v kotu pa kozo, ki je topo zrla nanj, na steni križ in poleg sebe moža v turški obleki. Pregleduje mu rano v rami. „Matjažek!“ se razveseli mož.Podkrnec, „še si živ, rana, od turških spremljevalcev zadana, je sicer huda, pa ozdravel boš: hajduki ima. jo gadovo mast." Matjažek kakor v megli gleda raztr. gani strop, preprosti križ na steni, raz. vehana vrata in kozo v kotu. Zastoka: „Kje sem?" „V hajduški koči," mu odgovori zna. ni glas." „Hajduki me bodo ubili?" vpraša že skoraj nezavesten. „Zdaj si jim brat, Matjažek," vzdihne olajšano Podkrnec. „Ti si?“ zašepeče ranjeni. ,.Vedel sem. — Žejen! — Mraz! — Boli!" Začne ga spet kuhati vročina. Blede in postane spet otrok ... Sanja, da mu oče sledi. Brkati možje prihajajo, se solze, ko jih prosi: „Ne! Stric Turek, ne! Saj bom priden! Majhen deček sem T Glej, mama, kačo! Miška, na kruhka! Prinesi mi ključ! Boter Andraž mi dela hlačice... Grem na svatbo. Stric Ma. tjaž, tudi jaz jih bom, Turke grde. Črna kraljica... Bav.bav — ženske! Nisem Mahmud — Matjažek sem! Korošec!" Tako blede in smrt preži nanj iz kota. Najbolj pa gane hajduke, ko se vse. de bolnik v postelji in strmi z blestečimi očmi v križ na steni in vzkhka: .,Ves žari! Kri kaplja od njega! Bodi češčena, Rešnja kri!" * V gozdu že diši po jeseni, ko spet spi ranjenec pravo spanje zdravega. Spi dolgo. Prebujen pa gleda očeta, strop, kozo — in poda očetu shujšano roko: „Vse vem! Rešil si me. Sanjal sem o Matjažu, o puntu." „Ubogi Matjaž!" vzdihne Podkrnec. ,,Dve leti zatem, ko so odvedli roparji tebe, so pridrveli Turki spet v velikih četah. Prišle so pa tudi kobilice, in ti. sto leto je. bilo zelo hudo za Koroško. Matjaž je zbral 3.000 mož in čakal Tur. ke pri Kokovem. Toda tisto noč pred turškim prihodom je ušla večina kme. tov, ostalo jih je le kakih 600. Te so Turki deloma polovili, nekaj pobili, nekaj pa odpeljali. Ne vemo, ali je Matjaž še živ." Ranjenec pomisli in razsodi: „Ma. tjaž ni umrl!" Podkrnec objame sina kakor takrat, ko je rekel kot majhen deček: „Tudi jaz jih bom!“ In spet potrdi sam: ..Matjaž ni umrl! Dokler živi še kak Korošec, živi Matjaž!" „Oče pojdiva domov!" zaprosi mlade, nič kot nekdaj otrok na svatbi. Podkr. nec ne gleda shujšanega telesa in ne mi. sli na medle noge. Živahilo pritrdi: „Domov! In če bi te nosil na hrbtu — domov! In če bi se plazila oba po rokah in po nogah — domov! Preko gora, močvirij, rek. preko nevarnosti in zased — domov! Romala bova kakor v svetišče in poljubila bova svetla tla na. še Koroške!" (Konec) Novoletna voščila Blagoslovljeno, srečno sveio leto želi vsem koroškim Slovencem, ki so blage volje Orenova družina v Udmatu pri Podravljah. Konečnik Jurij, kovač v Globasnici želi srečno in blagoslovljeno novr leto vsem znancem in izseljencem. Želim vsem prijaieljem in znancem širom domovine, blagoslovljeno novo lelo profesor Joža Hutter, Št. Pavel. Želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem prav srečno novo leto in se priporočam tudi za naprej Franc Haderlap, krojač, Celovec, Koschatstr. 71. Srečno novo leto želim vsem svojim gostom, prijateljem in znancem Uranšek Franc, gostilničar v Globasnici. Srečno in blagoslovljeno novo leto želim svojim znancem in prijateljem Čebul Boštjan, žagar v Globasnici. Malle Šiman, posestnik in stavbarski mojster v Kožentavri želi vsem svojim znancem, prijateljem in izseljencem blagoslovljeno in srečno novo lelo. Vsem svojim faranom, prijateljem, sobratom in znancem želim srečno in blagoslovljeno novo leto provizor Čebul Avgust. Drava. Lesni trgovec Peter Olip v Selah želi vsem svojim znancem in prijateljem srečno novo leto. Č. g. Matevž Nagele, župnik v Mariji na Zilji želi svojim sobratom, prijateljem in znancem blagoslovljeno novo leto. Blagoslovljeno in srečno iateljem novo leto želim vsem znancem in pri-Janko Tischler, cand. iur. Gradec. Podi/ig kmelijslia potom zboljšanja in modernizacije gospodarjenja V nasprotju s prekomorskimi deželami je kmetijstvo pri nas, oziroma v Evropi sploh, precej zaostalo. Amerika, Avstralija, tudi Rusija in druge dežele uvajajo na svojih farmah in kolhozih racionalni, znanstveno - strovni način proizvodnje in so s tem v stanu spraviti svoje proizvode za zelo nizke cene na svetovni trg. Minuli so časi, ko domače kmetijstvo radi stremljenja držav po avtarkiji ni občutilo konkurence inozemskih trgov. Ker v tem času ni bilo možnosti uvažati kmetijskih izdelkov, je povpraševanje za njimi bilo zelo veliko in so se cene radi tega držale zelo visoko, tako da so lahko krile drag način zastarele, deloma nestrokovne kmetijske proizvodnje. Ne farme in ne kolhozi ne odgovarjajo našemu načinu življenja ter potrebam in okoliščinam na naši zemlji. Najti je treba torej pot, ki bo tudi našemu kmetu omogočila znižanje izdatkov za njegove proizvodnje in ga usposobila za konkurenco. Da pa je nujno potrebno, vzdržati zdravo kmetijstvo, to so pokazale katastrofe zadnjih dveh svetovnih vojn. Uveljavilo se je docelo tudi spoznanje, da kmet ni le krušni oče naroda, marveč kot najbolj zdrava korenina, steber narodnega telesa, iz katerega poganjajo vedno nove, zdrave in mlade sile. Za vedno so minuli časi, ko so se nizke cene živilom omogočile s tem, da so se zaposlile delovne moči za skrajno nizke plače, kot je to bil slučaj v kolonijah ali v Vzhodni Nemčiji, kjer so za pruske „junker-je“ predstavljali kot „manj-vredni narod" Poljaki ..delovno živino". Zadnji poizkus v tem pravcu je napravil Hitler, ki je navozil milijone modernih sužnjev iz vzhoda. Danes je treba hoditi novih poti, ki jih nakaže znanost. Ti problemi zavzemajo danes vsepovsod široko mesto pri raznih raz-motrivanjih in načrtih, ki se pletejo za zgraditev Evrope. Radi važnosti tega vprašanja je n. pr. tudi v Maršalovem planu kmetijstvu posvečena velika pozornost in so zanj odkazane visoke vsote. Naš kmet ob tem razvoju ne sme stati ob strani. Dolžnost je, da ga poučimo in mu razjasnimo potrebe in možnosti, da jih bo tudi on zagrabil. Odpreti se mu mora pomoč, ki je stavljena na razpolago in „Naš tednik" bo v te svrhe prinašal vrsto člankov in objav. V teh vrstah se danes naj le orišejo glavni obrisi tega vprašanja. Temelja kmetijski proizvodnji sta zemlja in delovna moč človekova. Od teh dveh zavisi v glavnem donosnost kmetijstva. Vsak kmet bi moral poznati svojo zemljo, kaj ji koristi in kako je treba z njo ravnati. V današnji moderni dobi ni nobena težava, da se zemlja kemično in biološko preišče. S tem se še le točno ugotovi, česar „grunt“ rabi, da se mu lahko doda s umetnimi gnojili ali s tem, da pravilno razporedimo semena in trave (n. pr. deteljo, lucerno, lečo i. dr.). Delovne moči na kmetih primanjkujejo. Ta nedostatek se med drugim nadoknadi še posebno s uporabo strojev. Ob enem se ravno s uporabo strojfev v marsičem lahko zboljša način obdelovanja zemlje. Tako je splošno znano, da je železni plug, ki zemljo obrne, dvignil plodovitost, da sejalni stroj bolj štedlji vo uporabi seme in ga zaseje bolj enakomerno i. t. d. Pravilna shramba semen, njih čistost in prava izbira so ogromne važnosti. Še deloma kmetje ne znajo povsod pravilno ravnati g plevelom in ne posvečajo dovolj pažnje hlevskemu gnoju ali pripravi komposta. Manjkajo zato še naprave za gnojico in gnoj. Enako skrb potrebujejo travniki in krma za živino. Zdravi hlevi so predpogoj za uspevanje govedi in svinj. Tudi pri živini — kot pri žitu — je treba gojiti le dobre pasmi. Kar je plemenske živine, mora biti zdrava in mora po količini in kvaliteti biti od nje dober donos, ker se pač tako dobre kot slabe lastnosti podedujejo. V vseh teh le na kratko orisanih vprašanjih nudi moderna znanost in tehnika dalekosežno pomoč. Biti kmet, danes ni lahko. Minula je doba, ko se je govorilo o „neumnem“ kmetu. On mora biti vsestransko podkovan, dober poznalec svoje stroke, ob enem pa znati preračunati, kako bo sejal in žel. kako prodajal in dohodke smotrno uporabil v gospodarstvu, da bo lahko shajal in si zasigural gospodarski obstoj. Večkrat bo treba zadružnega duha, ki bo zmogel med sosedi to, česar eden ne more sam. Kmetu in posebno mlajši generaciji je treba strokovne knjige in lista. „Naš tednik" pa se je nadejal nalogo, da bo pomagal s podbudami in nasveti. Iz teh vidikov bo skrajni čas, da naši kraji dobijo že zdavnaj obljubljeno slovensko kmetijsko šolo, da se v radiju upelje tudi ura za' našega kmeta in sicer ob takem času, ko bo imel čas, da posluša to oddajo, ki za nemško govoreče kmete naši deželi že dolgo obstoja. Druge potrebe so za našega kmeta v slovenskih krajih, kot n. pr. Zgornji Koroški. Zato naj tu pridejo do besede naši gospordarji, ki poznajo našo zemljo in naše kmetije. Vam, našim izkušenim gospodarjem in zadružnikom velja poziv, da priskočite in pri vseh teh nalogah pomagate. Povejte svoje izkušnje in svoje želje in pišite na naslov „Našega tednika". Tako se v tem pravcu strnimo v zadružnem duhu, ki pri nas cveti že desetletja, da si poiščemo novih poti in možnosti, si zasidramo pomoč, ki je v svrhe zbolj. šanja kmetijstva stavljena na razpolago iz raznih fondov. Tako si bomo utrli pot v srečno ali vsaj znosno bodočnost. Vemo, da bo pri tem treba vsekakor našega trdega dela, predvsem pa ljubezni do zemlje in doma, kajti ravno ta daje obstoju naših slovenskih kmetij najbolj trdne korenine. K. H. PADANJE CEN Od volitev sem napovedujejo padanje cen. V trgovinah in pri industrijskih iz. delkih tega še. nismo opazili. Pač pa je v zadnjem času vlada ukrenila nekaj ukrepov, da uvozi iz inozemstva živila kakor meso, jajca, lečo in drugo. Pojavlja pa se vprašanje, če ne bi bilo gospodarsko koristneje, da bi znižali cene industrijskim izdelkom in stem kmetu omogočili, da bi mogel svoje pro. izvode ceneje prodajati. Vse statistike kažejo, da so se cene industrijskim iz. delkom od leta 1937 mnogo bolj povi. šale, kakor cene kmečkim proizvodom. .................... OTVORITVENO NAZNANILO Cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele naznanjam, da sem odprl v Celovcu na Velikovški cesti 16 (staro župnišče) nasproti Elizabetinske bolnice —• trgovino z različno posodo, gospodarskimi in kuhinjskimi potrebščinami. Se priporočam, želeč vsem srečno novo leto 1950! Valentin Tarman. ................... Župnija Marija na Zilji potrebuje dobrega organista in mežnarja. Kdor se zanima, naj se javi pri župnem uradu.. L h $ M ¥ 1J PRETEŽAK KRIŽ Joža: „Oh, gospod župnik, tako sem nesrečen, moja žena je vsak dan bolj divja!" Župnik: „Joza, ljubi moj Joža, moraš pač svoj križ potrpežljivo nositi!" Joža: „Oh, zdaj jo pa še nositi? Na-a, gospod župnik, tega pa ne morem! 100 kg mesa — ne, ne!“ iiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiimimiiimmii KRIŽANKA ..Božično drevce" Besede pomenijo: Vodoravno: 1 dan v tednu; 5 zelo lep; 10 vzklik ob bolečini; 11 kratica za dok. tor ja; 12 reka v sev. Italiji; 13 ognjenik na Siciliji; 15 draga tkanina; 16 pa. peška krona; 18 kralj živali; 19 utežna enota; 23 gol, brez obleke; 24 grška čr. ka; 25 dva enaka soglasnika; 26 moli! (latinski); 28 lesena posoda; 31 preteklega leta; 33 kratica za besedo „blaže. ni"; 34 prva ženska; 36 kraj v cerkvi; 38 večja ploskovna enota; 39 Kajnov brat; 41 kratica za „vsota“; 43 boljša tkanina; 45 uhata žival; 48 mesto v Jadranskem Primorju; 50 strupene žuželke; 51 latinska nikalnica; 52 pritrdil, niča; 53 nikalnica; 55 kožni izpuščaj; 56 vrsta pesnitve; 58 velelnik glagola dati; 61 vzklik; 62 vedno beži; 63 pritr. dilnica; 64 ne naravnost, indirektno; 65 prve dve črki v abecedi; 66 ozklik (druga črka je h); 73 mohamedanski bog; 74 izraz pri nazdravljanju; 76 zgodaj zjutraj; 77 domače moško ime; 78 rusko ime; 80 slonov zob; 81 žival, ki se pomika zadensko; 82 plod, kal življenja; 83 dolina (nemški); 84 domača ob. lika Janeza. Navpično: 1 najpriljubeljenejša bo. žična pesem; 2 konice ,ostri predmeti; 3 rodovitna pokrajina v Jugoslaviji; 4 latinski pozdrav; 5 vprašalnica po ose. bi; 6 dva enaki črki; 7 latinski pozdrav; 8 krajša oblika za Edvarda; 9 glasilo „KLS“; 14 Mojzesov brat; 15 del noge; 17 žensko ime; 18 dobe s katerimi merimo starost; 20 turški oblastnik; 21 kot pri isti številki vodoravno; 22 kralj ptičev; 2 reka v Rusiji; 27 prvi dve Srki; 29 izraz pri kartanju; 30 podložništvo, breme, tudi vprega; 31 neka maščoba; 32 izraz pri kartanju; 35 naselje; 36 ptič pevec; 37 moško ime; 40 druga in prva črka v abecedi; 41 poziv neljubim gostom; 42 pripomočki za učenje jezika ali prevajanje; 44 brž, nemudoma; 45 del voza; 46 dolina ob Dravi; 47 konica; 49 južni sadež; 52 slovnični izraz za dvojino; 54 skrajšano žensko ime. igralna karta; 58 neka številka; 59 sta. ro slovensko ime za pogana; 60 druga oblika za Ivana; 63 prva pevska nota; 65 celina, ,.Novi svet"; 67 enoten, iz enotne snovi; 68 opravek, delo; 69 piv-ska mera; 70 svetlobna nit; 71 gora na Notranjskem; 72 ošabnež; 74 lesena meja; 75 znamka avtomobilov; 79 žensko ime. 1 tl List jwi>aia vsako sredo - Naroča se pod naslovom „Naš tednik". Celovec Viktringer Ring 26, levo - Cena mesečno- 1.60 S. — Posamezna Številka 40 groSev — Lastnik in izdajatelj Krščanska ljudska stranka, Celovec. Viktringer Ring 26. — Odgovorni urednik: dr. Valentin Inzko, Celovec. Viktringer Ring 26. — Tiska: Tiskarna , Carinthia". Celovec.