VEČJI ZASLUŽKI PRI GLIN
Nekateri člani delavskega sveta so sicer bili mnenja, da naj bi povečanje zajelo samo nižje razrede, višjim razredom pa se naj bi postavke ne povečale. Nižja delovna mesta res neposredno ustvarjajo v proizvodnji, vendar brez uspešnih strokovnih služb in priprave dela ne bomo ustvarili pogojev za povečanje proizvodnje in storilnosti in s tem možnosti za povečanje števila zaposlenih in porasta življenjskega standarda.
Pred nami je gradnja velike tovarne ivernih plošč, ki bo pričela obratovati sredi prihodnjega leta. T njej se bo na novo zaposlilo 70 delavcev, potrebovali pa bomo tudi visoko kvalificirane strokovnjake, ki so neobhodno potrebni pri upravljanju in vodenju tako visoko mehaniziranega obrata. Tej tovarni bo čez 2 leti sledila nova, ki bo te plošče oplemenitila, tretja faza pa bo tovarna pohištva, ki bo oplemenitene plošče predelovala v sodobno pohištvo. Od teh dveh tovarn lahko pričakujemo še večje možnosti za zaposlitev in dober zaslužek za vse. To pa seveda zahteva visoko strokovno delo, ki ga pr;i nas primanjkuje predvsem zato, ker strokovnjake slabo plačamo in se ti raje zaposlijo pri drugih podjetjih.
lala nov predlog za povečanje plač. Tako se bo razmerje med največjo in najmanjšo plačo znižalo na 4.2 : 1.
Ker so denarna sredstva omejena, je bilo nemogoče, da bi se plače povečale vsem za isti odstotek s pogojem, da bi najmanjša znašala okrog
800,00	din. Tako se bodo plače v najnižjem razredu povečale za 17 odstotkov, nato pa odstotek povečanja pada do 10. razreda, od tu naprej pa znaša povečanje do 27. razreda samo še 5 odstotkov. Do 10. razreda so namreč razporejena vsa delovna mesta fizičnih delavcev gozdarstva in lesne industrije, v višjih razredih pa so predvsem režijska delovna mesta skrokovnih služb.
Veliko število ljudi se je zbralo ob odkritju spomenika našemu preminulemu rojaku, skladatelju Blažu ARNIČU — Zaleskemu v Lučah ob Savinji.
Vse te probleme bo treba kompleksno reševati, ožjemu vodstvu podjetja pa bo treba dati širša pooblastila glede izbire kadrov, obenem pa od njega zahtevati, da izpolni vsa pričakovanja, ki si jih bomo zadali s svojim perspektivnim planom razvoja.
VALTE FRANC
Delavski svet pri podjetju GLIN Nazarje je na zadnjem zasedanju sklenil, da se oktobra povečajo plače vseh zaposlenih. Januarja letošnjega leta je sicer bil izdelan nov pravilnik, s katerim so se povečali osebni dohodki vseh zaposlenih v poprečju za okrog 15 odstotkov. Postavljeno je bilo tudi razmerje med najvišjo in najnižjo plačo, ki je znašalo 4,6 :1, kar pomeni, da naj bi bila najvišja plača 4,6-krat večja od najnižje. To razmerje ni bilo visoko, saj znaša pri nekaterih podjetjih celo 10 : i.
Na priporočilo občinskega sindikata, da naj ne bo najnižja plača redno zaposlenega manjša kot 800,00
din, je tudi pri podjetju GLIN komisija za delitev osebnih dohodkov na pobudo direktorja podjetja izde-
OTVORITEV NOVE TOVARNE
V okviru programa praznovanja občinskega praznika je bila tudi otvoritev nove tovarne modne konfekcije »Elkroj« v Nazarjah. Same otvoritve, ki je bila v petek 11. septembra, se je udeležilo izredno veliko število vabljenih gostov in občanov Gornje Savinjske doline. Poleg tov. BOLE Toneta, predsednika gospodarskega zbora skupščine SRS, so bili na otvoritvi prisotni tudi predstavniki občinske skupščine, vseh druž-beno-polit^čnih organizacij, delovnih organizacij in ostalih institucij z območja občine in veliko število poslovnih partnerjev delovnega kolektiva »Elkroj«.
V govorih, ki so jih imeli ACMAN Anton, predsednik delavskega sveta, BOŽIČ Fredi, direktor delovne organizacije in DEBERŠEK Jože, predsednik občinske skupščine, je bila še zlasti poudarjena enotna želja vseh. da se mora kolektiv še vnaprej tako uspešno razvijati kot se je doslej.
Priznanju, ki so bila izrečena delovnemu kolektivu, ki je ob občinskem prazniku praznoval svojo doslej najpomembnejšo delovno zmago. so bila zelo laskava. Nekajletna odpovedovanja določenega dela osebnega dohodka, mnogo delovnih ur. ki so jih člani delovnega kolektiva naredili poleg rednega delovnega časa. so sedaj dobili svoje največje priznanje, tudi uradno so-se odprla
Direktor delovne organizacije »Elkroj« BOŽIC Fredi je v svojem uvodnem govoru nanizal večino težav in problemov in uspehov s katerimi se je mlad delovni kolektiv moral srečati na svoji dosedanji razvojni poti.
vrata.nove tovarne, ki že danes nudi lep kos kruha precejšnjemu številu žena in deklet v naši dolini in ki bo v svojem nadaljnjem razvoju zaposlila še več ženske delovne sile. ki zlasti na našem področju predstavlja še vedno precej pereč problem, saj se nima kje zaposlovati.
Ob sami otvoritvi je bil izveden tudi prisrčen in kvaliteten kulturni program, v katerem so poleg recita-
torjev Vere SLATINŠEK in Janeza ROBNIKA sodelovali še pevci zbora iz Šmihela in godba na pihala z Rečice ob Savinji.
Nekaterim članom delovnega kolektiva, ki so že dalj časa v kolektivu, in tistim, ki imajo za razvoj kolektiva posebne zasluge, so ob otvoritvi izročili skromna darila. Spomnili so se tudi tistih tovarišev, ki so prispevali za razvoj gospodarske organizacije, pa jih sedaj ni več v delovnem kolektivu.
Delovni kolektiv »Elkroj« sestavljajo v pretežni večini ženske. Njihova mladost in delovni elan §ta uspešna in trdna garancija za nadaljnji razvoj nove tovarne v Nazarjih.
ijsiiimiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiijiiimuiiiiiii ES	•	s
I	OBVESTILO	OBČANOM j
Davčna uprava pri Skupščini občine Mozirje razpisuje za dne 21. 10. 1970 od 13. do 13. ure javno razprodajo najdenih E	predmetov:
1.	žensko kolo, znamke Rog, črne barve, s številko 488833;
2.	moško kolo, znamke Rog, črne barve, s številko 42166;
3.	moško kolo, črne barve, znamke Rog, s številko 1186417;
4.	žensko kolo, znamke Rog, sive barve, s številko 146916;
5.	kuhinjski stol z naslonjalom, zelene barve;
6.	žensko kolo, znamke Rog, zelene barve, številka 54852;
7.	moško kolo, znamke Rog, modre barve, številka 993453;
8.	otroško kolo, znamke Pionir, zelene barve, številka
63-02714.	1
Vse navedene predmete si lahko ogledate eno uro pred i začetkom razprodaje pri ekonomu SO Mozirje.
E	Davčna uprava
E	SO Mozirje
iniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naš praznik v besedi in sliki
šole, odkritje spomenika zadnjemu boju savinjskega bataljona na Dobrovljah, tovariško srečanje v Mozirju. Športna srečanja v nedeljo dopoldne in popoldne, pohodi in taborjenje tabornikov, srečanje planincev na Olševi in še marsikaj drugega je bilo v programu praznovanja.
V besedah, ki so bile izrečene v tet dneh v govorih predstavnikov našega družbenega življenja, nas je lahko vseskozi preveval optimizem v naše zmogljivosti, v naše znanje in v našo perspektivo.
Želimo lahko le to, da bo tudi prihodnji praznik naše občine tako bogat pregled doseženih uspehov!
Herček H.
Predsednik SO Mozirje DEBERŠEK Jože je uradno odprl vrata nove šole.
J
Kulturni program ob občinskem prazniku
Učenci novo izgrajene šole v Mozirju so ob otvoritvi izvedli zelo kvaliteten
kulturni program.
Ko smo slavili občinski praznik, smo bili priča raznim prireditvam v proslavo tega dne. Osrednja točka tega slavja je bila vsekakor otvoritev novega poslopja naše osnovne Šole na dan 12. 9. Kulturni program so izvajali zelo učinkovito učenci od 1. do 8. razreda. Obsegal je petje, deklamacije in recitacije. Točke programa so bile med seboj smiselno zelo posrečeno povezane in so bile brezhibno naštudirane ter prav tako dovršeno podane. Množica je s srčnim veseljem in ganotjem izražala priznanje in polivalo ob tem, rekli bi, nepozabnem nastopu mladih recitatorjev, deklamatorjev in pevcev. Poudariti moramo, da je bil tudi v jezikovnem pogledu brezhibno na višku. Vse priznanje in zahvalo članom učiteljskega kolektiva za tako uspešno izvedeno prireditev, ki bi se z njo lahko postavili v vsakem večjem kraju ali mestu.
Vajd Franjo
Ob otvoritvi moderniziranih krajevnih cest v Mozirju se je formirala povorka predstavnikov organizacij in društev iz naše občine.
Mnogo je bilo že izrečenih pobud-nih besed o letošnjem praznovanju občinskega praznika. Nekaj je bilo tudi kritik. Eno je res: praznovanje je bilo dobro organizirano in številno obiskano od strani občanov in povabljenih gostov.
Pestrost tridnevnega programa in zavzetost, s katero so vsi dejavniki v programu sodelovali, je prinesla svoje. Občani smo bili zadovoljni s svojimi dosežki, ki smo jih lahko ob priliki praznovanja proslavili, naši gostje pa so lahko ponovno pre-bilinekaj lepih trenutkov v naši sredini. Še posebej zadovoljni pa so danes vsi tisti mladi — najmlajši, ki obiskujejo pouk v sodobno urejeni šoli, ki jim nudi takšne možnosti za pridobivanje znanja, kot jih imajo otroci v razvitejših krajih.
Otvoritev nove tovarne modne konfekcije »Elkroj« v Nazarjah, koncert komornega moškega pevskega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja, otvoritev asfaltiranih cest v Mozirju, otvoritev nove
O K r O B E R 19 7 0
mm novice s
Naselje Ljubno ob Savinji je gravitacijski center širšega zaledja. V matičnem okolišu Ljubnega prebiva danes okoli 2.700 prebivalcev, predvideni razvoj pa kaže, da bo na tem področju živelo čez 30 let okoli 3.400 prebivalcev. Na Ljubnem živi danes okoli 630 prebivalcev, predvideva pa se porast na 1.250 prebivalcev.
Gravitacijsko območje Ljubnega obsega 64 km2, v katerem sta večji naselji samo Radmirje in Okonina. Vsi ostali prebivalci žive v večjih ali manjših zaselkih.
V tem okolišu žive prebivalci, ki gravitirajo na Ljubno, kot upravni, trgovinski, zdravstveni, kulturni in delovni center. Težnje so, da bi se čim več prebivalstva zaposlilo v ma-
—	stanovanjska sedanja
in bodoča gradnja	16,70	ha
—	industrijski in obrtni
predel	4,70	ha
—	hotelska cona	3,60	ha
—	šolski kompleks	0,50	ha
—	rekreacijske in parkirne
površine	3,80	ha
—	rezervati bodočih večanj
naselja	4,90	ha
Skupaj:	34,20	ha
Posamezni predeli predvidenega razvoja se raztezajo. Področje nove stanovanjske zazidave obsega predel severno od naselja, t. j. med Ljub-nico in cesto v Rastke, nadalje predel severno od ceste II. reda proti Lučam.
Pri načrtovanju cestnega omrežja je stremeti, da se tranzitni promet loči od lokalnega, da tranzitni promet ne loči posameznih stanovanjskih predelov, da je vsaka točka naselja dosegljiva in da so cestni profili dimenzionirani na predvideno obremenitev in razdelitev prometa.
Zaradi tega se je pri Ljubnem predvidela obvoznica ob južnem robu naselja. Obvoznica se predvideva z odcepom pred mostom čez Savinjo, delno po sedanji cesti proti klavnici, delno po kmetijskih površinah na desnem bregu Savinje, preko Savinje ter se pri Savinjskem mostu nad Ljubnim priključi na staro traso. Del sedanje ceste pa postane glavna krajevna cesta. Ostale vpad-
tičnem okolišu in tako zmanjšal vedno večji odtok delovne sile v večja industrijska središča.
Da bi se kraju omogočil nadaljnji razvoj, je bil v letu 1965 izdelan ureditveni načrt Ljubnega. V letu 1966 pa na podlagi tega še zazidalni načrt za stanovanjski coni 3 in 4. Oba projekta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje.
Z večanjem števila prebivalstva oziroma splošnim razvojem naselja predvideva ureditveni načrt posamezne predele, nia katerih naj se razvijajo posamezne gospodarske panoge oziroma stanovanjska izgradnja. Nekatere površine so naslednje:
Hotelski coning zajema predel med cesto II. reda proti Lučam in Savinjo.
Za potrebe nadaljnjega razvoja obrti in možnosti lažje predelovalne industrije pa je predviden predel v Savini med cesto II. reda in Savinjo.
Za potrebe šolstva je predviden predel okoli sedanjega šolskega objekta.
Cestno omrežje
Za sodoben in varen promet je predvsem važna razdelitev cestne mreže v hitre prometne poti ter ceste lokalnega pomena.
nice, kot cesta proti Rastkam, ostanejo neizpremenjene oziroma na se-danjjiih trasah.
Vodovodno omrežje
Obstoječi vodovod na Ljubnem je bil zgrajen leta 1908. Ob tej priliki je bil zgrajen vodohram s prostornino 60 m3 ter vodovodno omrežje z litoželeznimi cevmi'0 60 mm. Leta 1928 je bilo v bližini prvega zajetja zgrajeno še drugo zajetje, v letu 1942 pa še tretje.
Vsa ta zajetja in profili cevi niso zadoščali za vedno večjo porabo vode v naselju. Zaradi tega se je že pred leti pristopilo k izgradnji no* vili zajetij in izmenjavi dotrajanih (Nadaljevanje na 5. strani)
Urbanistični in zazidalni načrt naselja Ljubno
Električno omrežje
Naselje se bo, kot je v urbanističnem načrtu predvideno, precej povečalo. S povečanjem naselja se bo povečal tudi odvzem električne energije.
ZADRUŽNE NOVICE
Kako izgleda v praksi pašno-košni način rabe travinja in kako se počuti goveja živina v moderniziranih hlevih, so si ta mesec prišle ogledat skupine kmetov iz domžalskega in sevniškega območja. Kazno je, da so se vračali obogateni z novimi izkušnjami, ki jih bodo lahko s pridom uporabili v svoji lastni praksi.
V začetku avgusta se je v letošnjem letu že drugič sestal odbor hranlilno-kreditne službe in odobril prosilcem nadaljnjih 52 milijonov S-din kreditov. Skupna vsota letošnjega kreditiranja zasebnih kmetij se je tako povzpela že na 110 milj. S-din.
PRVO RUŠENJE
V letošnji sedmi številki »Savinjskih novic« smo pisali o tem, da je občinska skupščina razpravljala in sklepala o problematiki črnih gradenj. Na tej seji je bilo med ostalim sklenjeno, da pristojni upravni organi občine pri novo začetih gradnjah nemudoma in energično ukrepajo in takšno gradnjo takoj porušijo. Točno tako smo zapisali v »Savinjskih novicah«. Nekateri temu, izgleda, niso kaj preveč verjeli. Neredki pa edinole v takšni urbanistični politiki vidijo dosledno uveljavljanje sprejetega programa razvoja urbanistične politike v naši občini.
Zaradi možnosti nemotenega napajanja električnih porabnikov bo potrebno postopno zgraditi na Ljubnem še štiri transformatorske postaje, in to za posamezne predele: stanovanjska cono, hotelsko cono in obrtno cono.	Vidmar B.
Ko se je pred nedavnim mudila v Sloveniji skupina romunskih kmetijskih strokovnjakov, je dvodnevno bivanje posvetila tudi ogledu gornje-savinjskih krajev in kmetij. Glavni namen njihovega obiska je bil — proučiti naša kooperacijska razmerja v perutninarski proizvodnji.
Živinorejske razstave v Sodražici — znanem rejskem središču sivorja-vega goveda — se je udeležilo 35 kooperantov. Obisk razstave je biil koristna vzpodbuda za naše živinorejce, ki si želijo podobnih rejskih uspehov.
Plaznik L.
(Nadaljevanje s 4. strani) cevi. Ta dela na rekonstrukciji vodovoda še potekajo.
Z navedenim vodovodnim omrežjem se oskrbuje z vodo sam trg oziroma predel na levem bregu Savinje. Predel na desnem bregu Savinje pa se oskrbuje večinoma s svojimi zajetji in omrežjem.
Kanalizacijsko
omrežje
Kanalizacijsko omrežje na Ljubnem je razširjeno. Kljub nekaterim pomanjkljivostim daje videz precejšnje sistematičnosti. Kraj nima skupnega rajonskega zbiralnika. Posamezni kanali ločeno vsak zase odvajajo odpadno ter meteorno vodo v Ljubnico .ali Savinjo.
Trenutno Ljubno nima kanalizacijskega načrta. Idejno so rešene samo možnosti ureditve kanalizacijskega omrežja. Izdelana študija predvideva kot najbolj primeren mešani sistem kanalizacije, skupno odvajanje fekalniih in meteornih vod. Neposredna bližina večjih naravnih odvodnikov Savinje oziroma Ljubnice omogoča gradnjo čistilne naprave v neposredni bližini.
OBISK PREDSEDNIKA KMETIJSKEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA IZ VALJEVA
V spremstvu predstavnikov Kmetijskega poslovnega združenja iz Ljubljane, se je mudil prli nas na študijskem potovanju predsednik poslovnega združenja za kmetijstvo iz Valjeva (Srbija). Želel se je seznaniti z našo akcijo specializacije v živinoreji. Po ogledu nekaterih kmetij in razgovorih z gospodarji, je izrazil prepričanje, da je naš model gospodarjenja koristen zgled, kako bi kazalo zastaviti podobne korake tudi na njihovem področju.
SEJA ODBORA ZA ZADRUŽNIŠTVO
Mozirje je bilo ta mesec gostitelj seje odbora za zadružništvo in kooperacijo pri republiški gospodarski zbornici. Udeleženci so nadaljevali že poprej začeto razpravo o dolgoročnem razvoju kmetijstva in vlogi gozdarstva na visokogorskih kmetijah. Ob zaključku so si ogledali nekaj vzorčnih kmetij in se v razgovorih soočili s problemi, ki so vsakodnevni spremljevalci življenja in dela na našem podeželju. P. L.
Občinski upravni organi so ugotovili, da je G. M. s Prihove začel z gradnjo gostinskega objekta — bifeja, za katerega ni imel ustreznega lokacijskega dovoljenja. Občinski urbanistični inšpektor je ugotovil, da je investitor kljub temu, da je bil seznanjen s sklepom komisije za lokacije, ki je odklonila izdajo lokacijskega dovoljenja, pričel z gradnjo objekta. Investitorju je bila od strani upravnih organov izdana odločba o odstranitvi pričete novogradnje. Iz zapisnika, urbanističnega inšpektorja oziroma uradne zabeležbe 2. 9. 1970 je razvidno, da je investitor z gradnjo kljub sprejeti odločbi o odstranitvi nadaljeval.
Ob situaciji, kakršna je nastala, se je občinski upravni organ, oddelek za gospodarstvo in finance, po-služil zadnje možnosti za zaščito interesov po občinski skupščini sprejete urbanistične politike in je dal objekt porušiti.
Sigurno je, da je ta akcija občinskega upravnega organa izzvala med našimi občanli različne komentarje. Dejstvo je, da do tega ne bi bilo prišlo. če bi vsi občani enako spoštovali red in pravice, ki smo si jih s sprejemom občinskega urbanističnega programa predpisali.
Herček H.
Pričeta novogradnja, gostinski objekt — bife, za katerega lastnik ni imel ustreznega lokacijskega dovoljenja, je bila po nalogu upravnih organov porušena, ker investitor kljub opozorilom ni spoštoval urbanističnega reda.
V SPOMIN ZADNJEMU BOJU SAVINJSKEGA BATALJONA II. GRUPE ODREDOV NA DOBROVLJAH
Na dan občinskega praznika je bil na Dobrovljah — na Tolstem vrhu odkrit spomenik zadnjemu boju Savinjskega bataljona II. grupe odredov na Dobrovljah. Slovesnost, katere se je udeležilo precejšnje število borcev II. grupe odredov, tabornikov, mladine in občanov, je pričel s svojim govorom generalpodpolkovnik Janko SEKIRNIK — Simon, ki je opisal pot bojev in zmag savinjskega bataljona.
Za naše bralce objavljamo krajši izvleček iz knjižice Zadnji boj savinjskega bataljona, ki jo je ob priliki odkritja spomenika izdal Odbor
II.	grupe odredov.
Janko SEKIRNIK — Simon je v imenu borcev II. grupe odredov odkril spomenik na Tolstem vrhu na Dobrovljah in ga izročil v varstvo občinski skupščini.
Sovražnik je namreč spričo čedalje drznejših partizanskih napadov in pa svoje dobro organizirane obveščevalne službe že v noči na 7. november zbral proti savinjskemu bataljonu poleg orož-ništva, vermanšafta in vojske iz bližnje in daljne okolice še dva bataljona 19. policijskega polka, III. bataljon 1. policijskega polka, III. bataljon 24. policijskega polka ter 1. in 3. orožniško rezervno motorizirano četo »Alpenland«.
Po prvem spopadu partizanske predhodnice pri prelazu Lipa se je bataljon vrnil ter se na Krešicl vrh Krefljeve domačije uredil na obrambne položaje v visoki travi med redkimi smrekami, štori in leščevjem. Moralo je biti okrog enajstih dopoldne, ko so se proti partizanskemu oporišču pričele zgrinjati v vedno večjem številu sovražnikove skupine.
Prvi na sovražnika ustreli mitraljezec 1. čete Slavko Pintar-Robin, takoj za njim pa še Jože Peskar-Fric iz 3. čete. Kljub rafalom se nekaj sovražnikov kar zaleti v ogenj. Razvije se divji spopad. Povsod grmenje in pokanje, napadajoči Nemci se mečejo ob tla, se zopet dvigajo, kričijo, streljajo, mečejo bombe. Trikrat se zaletijo v napad, a ne prodro. Kmalu začno še z lahkimi minometi in tromblonkami. Tu in tam bolestni kriki ranjencev. Od nekod povelje za umik. Nekateri se že dvigajo, a jim komisar Tomaž ukaže nazaj na položaje. Sovrag
pa se nevarno približuje. Sedaj se skušajo borci obraniti z ročnimi bombami. Položaji se redčijo, primnajkuje streliva. To je najhujša zagata. V tem trenutku se štab le odloči za preboj glavnine proti Menini planini, za skupen preboj s položajev druge, Džekove čete. Nemci seveda opazijo premike na partizanski strani in še srditeje udarijo tja, kjer skorajda ni več partizana. Udarjajo tudi po umikajočih. Najhujši pritisk je nasproti 1. in 3. čete, kjer se sovražnik končno le zagozdi proti vrhu. Tam se zbira bataljon za prebojni juriš. Oni s severne strani pa že ne morejo več navzgor do glavnine — odrezani so. Povelj sploh rii več slišati. Tedaj se skupina kakih desetih borcev prva kot klin zareže v sovražnikove vrste. Sklonjeni, drug za drugim se z vso ihto poženo v dolino in so rešeni. Sovražni ogenj jim zaradi silovitega naleta ne pride več do živega. Prhnejo v gozd pa naprej v greben.
Veličkova četa vztraja na položajih. Krije umik glavnine. Zanjo najbrž ni več izhoda, je popolnoma obkoljena. V ostrem boju vpije komandir Lojze Haf-ner-Veličko, naj štedijo s strelivom. Nemci so tik qb njih. Samo ne živ pasti v njihove roke! Čedalje jasneje postaja, da ne bo moč dolgo zdržati. Prigovarjajo komandirju, naj ukaže jurišati v preboj.' A jih zavrne, da brez komande ni umika. Bliža se grozni konec. Streliva zmanjkuje, strojnica utihne, ogenj povsod pojenjuje. In Nemci se oblegancem reže približujejo, počasi, a zagotovo, z vseh strni. Izgledajo kot zverine. Partizani in Nemci, oboji skočijo pokonci in se grabijo med seboj. Sovražnikov obroč je tako na gosto strnjen, da se bo le malokdo rešil skozenj. Začne se borba za življenje z bajoneti, puškinimi kopiti, z rokami, z zobmi, mož na moža. Kdor bo močnejši, bo zmagal. Po vsakem borcu grabi že več Nemcev. Blisk se otepa kar treh. Opazi, kako spodnesejo soborca Cata in ga vežejo. V tistem se Blisk reši Nemca, ki se z njim puli za puško, pritisne na petelina, se otepe še naslednjega, zatuli in se zažene iz gneče. Za bežečim ne streljajo, v metežu bi zadeli svoje. Dolgi skoki proti dolini. Rešen, čeprav ranjen nad kolenom, se Ve-ličko požene navzdol hkrati z zadnjim rafalom in se reši. Igor s prestreljenimi prsti, ki mu kar visijo z roke. Vsak po svoje. Kitak in Marta sta že ob robu čistine, a ju obkolijo. Kitak odvrže bombo in odskoči med drevje, Marto pa zajamejo.
Ves spopad se je razvijal z izredno naglico. Odločati se je bilo treba iz trenutka v trenutek. Sam preboj ni trajal dalj kot kakih pet minut. Sovražnikova obkolitev je imela več obročev, po vsem okolišu pa je bilo še več zased. Medtem ko se je glavnina rešila le z enim mrtvim, je bilo med borci Veličkove čete, med drugimi skupinami ali posamezniki, ki so se prebijali v druge smeri, mnogo več žrtev. Sovražnik je ranjence večidel pobijal. Tiste, ki so mu padli v roke, je obvladal največ zato, ker jim je zmanjkalo streliva.
Po spopadu so se vermani in policisti zbrali pri Krefljevi domačiji. Tja so zvlekli tudi mrtve partizane. V kaki uri so jih kar za noge navlekli okoli deset in jih polagali v vrsto na travo pred kletjo, .ßfled njimi je bil tudi bivši komandant bataljona Janko Stariha, narodni heroj. Pet ujetih: Leopolda Stre-la-Grega, Jurija Zlobka-Pera, Avgusta Hrovatina-Cata in Ivana Kastelica-Janeza ter partizanko Anico Pesko-Marto so z vrvjo povezali za vratove ter jih postavili ob klet, zadaj za mrtvimi partizani, ter jih fotografirali. Potem so jih odgnali na Vransko, od tam pa v celjske
zapore. Naslednji dan so v Celje prepeljali tudi mrtve.
Po nemških poročilih je padlo sedemnajst partizanov, ujeli pa naj bi jih sedem. Z orožniške postaje Vransko so dva dni po borbi sporočili, da so od 19 ustreljenih partizanov našli samo dvanajst ter jih prepeljali v Celje, pet pa da je bilo ujetih. Tudi podatki o številu padlih po partizanskih poročilih oziroma izjavah preživelih so zelo različni, štab II. grupe odredov je 23. novembra 1942 poročal: ». . . Ubitih je sicer 12 Nemcev; vendar mi pogrešamo še vedno okrog 25 mož. Nemci pravijo, da so jih ubili deset, ujeli pa dvanajst živih. Od puško-mitraljezov je pet rešenih, eden je pogrešan ...« Vsekakor drži število ujetih — pet. Koliko jih je padlo, pa ni moč ugotoviti. Na ohranjenih fotografijah ujetih partizanov, ki so jih Nemci sredi novembra 1942 zvezane vodili po celjskih ulicah, da bi jih izpostavili zasramovanju in mučenju, je tudi nekaj borcev II. grupe odredov, ki so jih približno ob istem času poloviti na Kozjanskem. Med njimi je bila tudi narodni heroj Tončka Čečeva, sekretarka okrožnega komiteja KPS za Kozjansko, ki so jo biti Nemci ujeti ranjeno in izdano konec avgusta 1942.
Z glavnino savinjskega bataljona se je usmerilo proti Moravškemu nekaj ranjencev, ki so jih spremili na Dolenjsko, medtem ko so se preostali pridružili moravškemu bataljonu. Iz tistega dela borcev savinjskega bataljona, ki se je prek Menine planine umaknil proti Koroškemu, se je v drugi polovici novembra formirala prva koroška partizanska četa.
Po vrnitvi ranjenega komandanta Franca Rozmana-Staneta s Pohorja je štab II. grupe odredov razpravljal o boju 7. novembra, a o vzrokih neuspeha člani štaba niso soglašali. Stane in Skala sta menila, da je vzrok v tem, ker se bataljon po uspelih akcijah ni umaknil daleč vstran od Dobrovelj in se tako vnaprej izognil odločilnemu spopadu, Tomaž pa je menil, da je neuspeh pripisati neodločnosti bataljona, češ da ni dovolj udaril po sovražniku in se je s položaja prehitro umaknil.
Kakor je nemški okupator z okrepljenimi silami načrtno obkoljeval in preiskoval posamezne predele in so se njegove ofenzivne akcije vrstile druga za drugo do razbitja savinjskega bataljona na Dobrovljah pa do uničenja pohorskega bataljona v začetku januarja 1943 ter dela kozjanskega bataljona sredi februarja 1943 in naj je bilo stanje še fako brezupno, tako se je partizan kmalu spet povsod pojavil, razrastle so se čete in bataljoni.
Pomembna obletnica
Pred dnevi je kolektiv gradbenega podjetja »Gradbenik« z Ljubnega ob Savinji praznoval pomemben praznik. Od takrat, ko je bil kolektiv ustanovljen pa do sedaj, je minulo 20 let uspešnega dela.
Proslave tega visokega jubileja se je udeležilo veliko število ljudi, članov delovnega kolektiva s svojimi zakonskimi tovariši in gostov. Ob pestrem kulturnem programu, ki so ga izvedli z domačimi silami, so vsi preživeli prijeten dan.
Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo v tej številki Savinjskih novic podati obširnejšega poročila o praznovanju tega jubileja. O njem boino pisali v naslednji številki.
Herček H.
Moji spomini na partizansko Solčavo
V tej številki našega glasila pričenjamo z objavljanjem serije člankov o spominih Martina KOŠIRJA na partizansko Solčavo. Upamo, da bo članek pri naših bralcih ugodno sprejet. Z njim želimo današnjo mlajšo generacijo, ki živi m dela v Gornji Savinjski dolini, seznaniti z bojem in trpljenjem partizanov in gornjesa-vinjčanov med NOB. Vse borce, ki so sodelovali v bojih v tej dolini in domačine vabimo k sodelovanju. Spomine na tiste čase, ki še živijo v vas, prenesite na papir in jih objavite v našem glasilu. Vaše sestavke pošljite na Uredništvo Savinjskih novic.
UREDNIŠTVO
ko smo si nabirali novih moči, da bi bili kos bodočim nalogam. Zima in nemška ofenziva sta nas do kraja izčrpali. Napore smo resnično komaj premagovali. Mnogi so omagali, nekateri celo zmrznili.
Na kmetiji Bukovnik smo se nekoliko okrepčali z dobrotami pravkar minulih pustnih dni. Nato pa smo se spustili po zamrznjenem in zaledenelem bregu v dolino. Pot je bila naporna in različno smo jo prehodili. Nekateri na nogah, drugi pa kar po zadnji plati. Slednje se je zgodilo tudi mehi. Ukaz komandanta Janežiča, naj počakam II. bataljon, mi je bil kar všeč; med čakanjem sem namreč v resnici počival. Mislil sem si, da bo približno v pol ure za I. bataljonom prišel II. bataljon Tom-
šičeve brigade. Solčave in ljudi v teh krajih nisem poznal. Tudi o tem nisem bil obveščen, če so v bližini sovražne postojanke. Poznal sem le nalogo iti to je bila tudi edina moja skrb. V meni pa je vendarle tlela Želja, da bi se nekoliko ogrel, si odpočil in potešil lakoto. Stal sem na razpotju med Solčavo in črno, ali bolje rečeno, na vogalu hiše krojača Johana. II. bataljona pa ni in ni biio. Tako sem vstopil v hišo krojača Johana (Klemenšek Ivan). Ljudje so sočustvovali z mano, toda hkrati jih je bilo tudi strah in spraševali so se, sem ali nisem partizan. Sem v resnici pripadnik 14. divizije? O njej je bilo takrat mnogo govora. Veliko se je pisalo, da je divizija uničena. Pripovedoval sem jim, da smo izmučeni, premraženi in lačni, da je moja enota že odšla, da imam posebno nalogo in da si želim le nekaj hrane. (Nadaljevanje v naslednji številki)
S.	H.
Konec februarja je del 14. divizije na svojem pohodu na Štajersko prešel prek Raduhe mimo kmetije Bukovnik ter po kratkem počitku nadaljeval pot proti Bistri na Koroškem, od tod pa po Globači v Solčavo. Ko-maridant I. bataljona tovariš Janežič mi je zapovedal, naj kot kurir počakam na križišču v Solčavi na prihod
II.	bataljona ter naj ga napotim proti vasi Luče. Bila je huda zima. Borci so bili zaradi neprestanih pohodov in bojev izmučeni. Predvsem pa smo bili za zimo slabo oblečeni in nam je bil sleherni počitek v olajšanje. Ta-
Že drugič poražen
V	okviru praznovanja dvajsetletnice obstoja gradbenega podjetja »Gradbenik« Ljubno ob Savinji, je bliila med ekipama sindikalnih organizacij »Gradbenik« in »Smreka« Gornja grad, organiziran tekma v nogometu. Srečanje se je končalo z visoko zmago 5 : 1 za »Gradbenik«. To je bilo že drugo srečanje obeh ekip. Tudi prvič je zmagal »Gradbenik« z Ljubnega ob Savinji.
H.	H.
Mednarodni šahovski mojster Stojan Puc v naši občini
V	sklopu kulturnega in fizkultur-nega programa praznovanja občinskega praznika, je mednarodni šahovski mojster Stojan Puc odigral simultanko z 38 šahisti naše občine. Po tri in pol urni borbi je partijo z njim dobil le ing. Jože UR ANK, remizirali pa so Roman LESNIKA, Ernest ŠPEH ml. in Tone IRMANC-NIK.
Na zaključku tega šahovskega srečanja so se domači šahisti dogovorili, da bodo organizirali pokalno šahovsko tekmovanje med posameznimi kraji v naši dolini.	H. H.
HMELJ JE OBRAN
Letošnji pridelek hmelja sicer ni presegel pričakovanj, je pa za večino gornjesavinjskih hmeljarjev kar zadovoljiv.
Najstarejši gornjesavinjski hmeljar »Žjavčnik« iz Kokarja.
60 ha zadružnih hmeljišč je dalo okrog 93 ton »zelenega zlata«, oziroma v povprečju 15,5 q na hektar. Da je pridelek letos nekoliko nižji, je vzrok v tem, ker je 6 ha nasadov že starih in potrebnih izkrčitve, 7 ha pa je prvo- in drugo-letnih in še niso dosegli polne rodnosti.
Hmelj, ki je bil prepozno obran, je malce utrpel na kvaliteti, vendar se tej nevšečnosti ni dalo izogniti zaradi pomanjkanja obiralcev in neugodnih vremenskih razmer.
Nižinska hmeljišča pogodbenih kooperantov so nekoliko bolje obrodila. Povprečen pridelek ocenjujemo na preko 16 q na hektar. Žal se površine pod hmeljem iz leta v leto zmanjšujejo, prav tako tudi število pridelovalcev. Od leta 1964, ko je imelo 72 kooperantov skupaj 27 ha hmeljišč, so sele-te skrčile na 11,5 ha v letošnjem letu, zasebnih hmeljarjev pa je ostalo le še 32. Hmelj je namreč intenzivna kultura, ki zahteva veliko ročnega dela. Delovne sile je na kmetih čedalje manj, zato je tudi vse manj interesa za obnovo hmeljišč.
Plaznik L.
POPRAVEK
Cenjenim bralcem se oproščamo za napake, ki je do njih prišlo v zadnji številki, tiskarski škrat nam je ponagajal na, več mestih.
V	članku »Obhod mozirskih trških mej nekoč«, ki ga je prispeval VAJD F., se pravilno glasi letnica obhoda 1801 ne pa 1901 kot je bilo možno prebrati v SN.
V	članku »Polletni uspeh v GLIN Nazarje« smo napisali, da so porabili v prvem polletju 1970 za 277,8 % več sredstev, ustvarili pa so za 30,5 % več podjetniške akumulacije. Stavek se glasi pravilno: V prvem polletju leta 1970 smo porabili za 27,8 % več sredstev, ustvarili pa smo za 30,5 % več podjetniške akumulacije.
Avtorjema člankov, Vajdu F. in Valte F. se oproščamo.
UREDNIŠTVO
PRED OBČNIMI ZBORI
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Gostje in prebivalci Mozirja so si z zanimanjem ogledali prostore nove šole.
Letos poteče dveletna mandatna doba sedanjim vodstvom osnovnih organizacij sindikata v vseh delovnih organizacijah. Zato je potrebno še pred koncem leta izvesti v vseh osnovnih organizacijah občne zbore. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo v teh dneh obravnavalo vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na občne zbore. Cilj te razprave bo v tem, da se bo osnovnim organizacijam čimbolj pomagalo pri kvalitetni izvedbi občnih zborov.
Osnovni vsebinski poudarek bo ob občnih zborih usmerjen v realizacijo ciljev in smernic, ki so bile sprejete na drugi republiški konferenci slovenskih sindikatov. Med temi cilji v tem trenutku zlasti izstopajo prizadevanja sindikatov za najnižji osebni dohodek v višini 800 dinarjev, povečanje števila zaposlenih oziroma zmanjševanja števila nezaposlenih, nadaljnjemu utrjevanju samoupravljanja in samouprav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii;>
ne zakonodaje v delovnih organizacijah.
Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi izbiri tovarišev, ki jih bomo za naslednjo dveletno mandatno dobo izvolili v vodstva osnovnih organizacij sindikata. Dosedanje izkušnje v sindikalnem delu kažejo, da je edino tista sindikalna organizacija v celoti uspešna pri svojem de-
lu, ki ima v izvršnem odboru in za predsednika takšne delovne tovariše, ki imajo v delovni organizaciji ugled in ki jim je pred očmi razvoj celotne delovne organizacije, ne pa samo osebni interesi.
Z občnimi zbori je v vseh delovnih organizacijah potrebno zaključiti do konca tega leta.	H. H.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ob odkritju spomenika Blažu ARNIČU je o liku našega rojaka govoril POLJANŠEK Miloš, predsednik Kulturno prosvetnega zbora slovenske skupščine. Veličasten spomenik je delo kiparja Stojana BATIČA.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje
Nedelja, 18. 10. MERMAL Jože, dipl. vet. LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 25. 10. LUKAN Drago, dipl. vet. GORNJI GRAD Nedelja, 1. 11. RESNIK Tone, dipl. vet. MOZIRJE Nedelja, 8. 11. MERMAL Jože, dipl. vet. LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 15. 11. LUKAN Drago. dipl. vet. GORNJI GRAD
SLUŽBA Sf ALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 12. 10. do 19, 10. Od 19. 10. do 26. 10. Od 26. 10. do 2. 11. Od 2. 11. do 9. 11. Od 9. 11. do 16. 11.
od 7. do 7. od 7. do 7. od 7. do 7. od 7. do 7. od 7. do 7.
ure zjutraj ure zjutraj, ure zjutraj ure zjutraj, ure zjutraj ure zjutraj, ure zjutraj ure zjutraj, ure zjutraj ure zjutraj.
Dr. Frane URLEP
Dr. Franc KOCUTAR Dr. Ivan BUT Dr. Franc SIRKO Dr. Franc URLEP