Štev. 51. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 16. decembra 1927. - Leto VI. Leto V. ‘Isiiaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-8ella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik: dr. L. HERCE. POSAMEZNA STEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., Sotrt leta8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. fipUT » ' . . .MALI LIST.- Trie... • o. Co.r.Po..ale HALI OCLANi : 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 4<» stotink beseda: z VELIKIMI CliKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 16. decembra: kvalre; Albina (Zora). — Sobota, 17.: kvalre; Lazar; Vivina. — Nedelja, 18.: 4. adventna; Gracijan; Vunibald. — Ponedeljek, 19.: Urban; Favsla. — Torek, 20.: Evgenij; — Četrtek, 22.: Demetrij in Ilonorat; Flor. - Petek, 23.: Viktorija (Zmagoslava). Sobota, 24.: božična vigilija; Irmin a. MALE NOVICE. Ljudska pratika. Te dni je izšla Ljudska pratika za 1. 1928. Prodaja se po trgovinah po 2 L. Naroči se lahko tudi naravnost pri upravi Malega lista, če se pošlje 2 L z nakaznico ali položnico (treba je pa zapisati izrecno, da želiš «Lj. pratiko* za ti ~ L, da ne nastanejo pomote; manjkati ue sine popolni naslov za pošiljatev po pošti). Sezite takoj po ti priljubljeni pratiki. Ko greste nakupovat za božič ali novo leto, ne pozabite kupiti tudi Ljudsko pratiko! Cerkvene vesti. Župni upravitelj č. g. Edvard Ferjančič. je prestavljen z Bukovega ▼ Štjak. — V Trstu je č. g. kapelan Kazimir Rovis prestavljen od Starega Sv. Antona k Sv. Vincencu. K Staremu Sv. Antonu je imenovan za kapelana č. g. dr. Robert Marušič, ki bo istočasno sodeloval v pisarni škofijske kurije. -— Ravnatelj Malega -semenišča v Kopru, č. g. Ivan Sirotič, duhovnik porcške škofije, je imenovan z« papeževega komornika >: naslovom monsinjor. — župnik v Studenem, č. g. Dominik Janež je imenovan za častnega konzi.stori jalncga svetnika. Glasnik presv. Sroa Jezusovega, glasilo Apostolstva molitve in častivcev presv. Srca bo izhajal v 1. 1928 v pomnoženem obsegu z izbranimi slikami. Poročni bo o posvetitvah družin presv. Srcu, apostolstvu mož, duhovnih vajah itd. Naročnina za 1. 1928 se zniža od 10 na 8 lir, da se more list čim bolj razširiti med vsemi stanovi. List bo prinašal vsak mesec bogat razgled po katoliškem svetu in poročal o bojih in zmagah presv. Sre« Jezusovega. List je namenjen notranjemu življenju sploh. Januarska številka za 1. 1928 izide že pred Božičem. Zato se naročite na Glasnik takoj: Naroča se pri: Apostolat o dellu preghiera, Gori z: a, via Torrcnte e Molino 9. ,,Dušna paša.'1 v nemščini. Kdo ne pozna molitvenika «Dušne paše!* Spisal ga je škof Friderik Baraga za Slovence pred skoro sto leti. V slovenščini se je mnogokrat ponatisnil, letos pa so tudi Nemci dali Baragi in njegovemu delu priznanje, ko so molitvenik prevedli na nemški jezik ' z naslovom «T)le Seeienspeise«; izšlo v Einsiedeln v Švici. To priznanje velikega kulturnega naroda je častno za Slovence. Nove orgle v Trstu. Cerkev Starega sv. Antona v Trstu je dobila te dni nove krasne orgle. Izdelal jih je mojster Mascioni po načrtih organista Dolzanija. Orgle imajo 2 igralnika, 2d pravih ter 8 mehaničnih registrov, vrhu tega razne kombinacije. Stale so 100 tisoč lir. V nedeljo jih je prevzvi-šeni g. škof dr. Alojzij Fogar slovesno blagoslovil, nakar so prvikrat pele k službi božji, kateri je prisostvovala polna cerkev odličnega občinstva. Baska moč. Ruska država ima pod orožjem 562.000 mož, za današnje razmere zelo veliko. Letni račun vojnih stroškov je 634 milijonov zlatih červoncev, po naše več ko 6 milijard lir. Kaj se na n Tržaški parnik aPilzehn. je vozil iz ilombeja v Indiji proti domu. Zalotil ga je strašen vihar, v katerem sc je več drugih ladij potopilo. uPilzen« pod kapitanom Kosovičem je srečno prestal nevarnost. Na ti vožnji je nekega dne opazil daleč na morju nekaj plavajočega z rdečo zastavico. Približal se je in videl, da ni ladja ne čoln, ampak dolg zaboj, V katerem so se nekateri skušali rešiti. Pilo je pet oseb. Te so spravili na krov ttPilznas> in jih vzeli v oskrbo. Eden je kmalo umrl, tako je bil zdelan od strašnih poskušenj. Rešeni so potem pripovedovali mornarjem, kako1 se jim je godilo. Vozili - so se tudi oni od Rombaja na indijski dvojadrnici mPale Mombara». Rilo je 14 oseb na ladji. Iz Rombeja so šli 9. novembra, na 11. jih je zalotil vihar, jim polomil jambore ter potopil barko. Rešilnih čolnov ni bilo. V sili so vzeli dva zaboja, ki sta služila za sladko vodo. V en zaboj jih je šlo 6, v drugega 8. Vihar Velik nered v Velikem Varadlnu. Mesto Veliki Varadin (Nagy Varad) je na Ogerskem, sedaj pod Rumunijo. Tam bivajo tudi Mažari. Rumunski študentje so naredili v Velikem Varadinu veliko zborovanje. Po zborovanju so šli razsajat po mestu proti Mažarom in Judom. Zlo-stavljali so judovskega velikega rabina (verskega načelnika). Uničili so dve tiskarni maža rs ki h ldslov. Tri dni so gospodarili po mestu v imenu nacionalizma in počenjali hudičevo delo, slednjič jih je policaja razgnala. Nekaj ljudi so do smrti končali. V razgrajanju so se odlikovale obsedene študentke. Aretiranih je bilo preko 100 razbijačev, ki pridejo pred vojno sodišče. Več oblastnikov je odstavljenih, ker so zanemarili svojo dolžnost. Francoska oborožba. Francoski državni proračun za 1. 1928. ima za vojno ministrstvo vpisanih 6 milijard 778 milijonov frankov; zvišan je v ti točki proti prejšnjemu za več ko milijardo. Dejansko je zvišanje še večje, kajti dti se ne bi pod naslovom «vojno ministrstvo* brale pregrde svote, so to in ono reč prenesli v račune drugih ministrstev. Tako je vojaško pomembne železniške zgradbe prevzelo ministrstvo javnih del; nabavo vojaških konj pa so deli v račun poljedelskega ministrstva; stroški za žandarmerijo so preneseni pod notranje ministrstvo; podobno še par stvari. Seveda moramo vpoštevati, da je frank zdaj cenejši kakor pred časom; tudi zato se sedanje svote vidijo še večje. Ne bo uič... Izprijeni ljudje, hoteč se razporočiti in vnovič poročiti, beže iz Italije in iščejo tuje državljanstvo, ker italijanska postava tega ne dopušča. Ko se vnovič pre-šuštno poroče, pa ta ali oni zopet zaprosi za italijansko državljanstvo, da bi tako prcvaril zakone.*Vlada je takim odrekla vrnitev državljanstva. Tako je px-av. Kneginji Torlonia se je pa drugačna smola pripetila. Ušla je v Ameriko; potni list je dobila na obljubo, da gre tja samo začasno na poučno in zabavno potovanje. Ko je bila pa tam, je zvijačno dosegla ameriško državljanstvo z namenom, da se loči od moža in pridrži otroke. Mož je sodnijsko nastopil. Amerikanci so razsodili, da z zvijačo pridobljeno državljanstvo ne velja, zato niso privolili v nameravano razporoko. — Po rojstvu je kneginja Elsie res Aemričanka, a je Italijanka postala, ko je Vzela kneza Torlonia. \ iorju doživi. je kmalu razgnal oba splava vsaksebi. Ti, ki jih je rešil uPilzeim, so se pokrili s pokrovom in valovi so zaprto škatljo gnali in metali po mili volji. Enkrat so videli skozi luknjo luči nekega parnika, a priklicati ga niso mogli. Tako jih je j metalo morje do 22. novembra zaprte v j zaboju in sestradane do groze. Rilo jih je jose/n, « trije so umrli od glada in trplje-j n ja. Sele v jutru 22. novembra se je nao-j rje pomirilo, da so mogli odkriti pokrov. ! Tedaj so postavili pokonen dve palici | kot male jambore in deli gor belo in | rdečo cunjo. Mrliče so vrgli v morje. Dne s 24. novembra popoldne šele jih je našel Pilzen. Rila jih je sama kost in koža. I Parniški zdravnik dr. Ščuka jim je dal prve pomoč z veliko previdnostjo. Šele čez par dni so prišli k moči, da so mogli : pripovedovati svoje doživljaje. V Adenu jih ie Pilzen izkrcal in vzeli so ganljivo slovo od svojih rešiteljev, ki so vozili | naprej v Trst. — Ti bodo pač še na stara j leta pripovedovali, kaj je morje. Čudne štorije. Iz Siene poročajo zagoneten slučaj. Neka deklica, Silvia Giardi, živeča na kmetih v tamošnji okolici, je šla na obisk na drugo kmetijo. Na samotnem kraju je naenkrat začelo leteti kamenje dekletu pod noge. Kar s tal so se kameni dvigali in se kotalili proti nji. Zbežala je s tovarišico, kar so jo noge nesle in pri-(Fožsdn na kmetijo, kamor ie bila namenjena. Ko je splašena pripovedovala do-;godek, so se ji smejali, toda vendar so jo šli spremit skozi tisto samoto. Stvar se je ponovila in so lahko sami videli. Tudi doma niso dekletom verjeli, a naslednji dan so se tudi prepričali na lastne oči. šli so z dekletom tudi orožniki, misleč, da meče kamenje skrit nagajivee. Pa niso mogli dognati, da bi kdo metal, čeprav so preiskovali tam okoli. — Tako poročajo laški časopisi. Stvar skušajo vsak po svoje razlagati, ne da bi doslej mogli kaj gotovega reči. Kako ao denar delali. V Malem Lošinju je bil za jetniškega paznika neki Romolo Fiore, ki je poleg te službe imel malo kavarno. Ta je v družbi z drugimi izvabljal denar iz preprostih ljudi, češ da jim bo preskrbel, da se bodo tajno prepeljali v blaženo Ameriko. Pa ni nič skrbel, ampak se vozaril z avtomobilom po Italiji gor in dol ter se solnčil v žarkih prigoljufanega denarja. Živel je preveč gosposko, orožniki so začeli vohati za njim ter dognali, kako in kaj. Zajeli so več sostrudni-kov, ki so v družbi s Fioretom potegnili iz ljudi okroglo 40.000 lir. — Ljudje, bodite previdni, če pride kdo, ki vam obeta kaj takega. Vam obeta Ameriko, pa jo le zase najde, dokler ga ne zgrabi roka pravice. Velika morska pošast. Morski volk se ,ie ribičem zaletel v mreže. Ves preplašen je bil okoli sebe kot nor in se zapletel še bolj, tako da so ga ribiči lahko obvladali, ga privezali za rep k švoji barki ter ga vlekli h kraju. Parkrat je strašno stresel, tako da je. skoraj zlomil jambor, h kateremu je bil privezan. Vendar so ribiči zmagali. Po-šat meri po dolgosti okoli 8 metrov. Razstavili so jo v Trstu na ogled. Ubožec. Na Reki so našli 15 letnega dečka na cesti nezavestnega. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so dognali, da se je zastrupil z alkoholom. Za tako mladega dvakrat žalostno. MIHEC: Okrnjen dan, predolga noč čez plan In gozd vihar buči, vse ždi, pomladi čakajoč. JAKEC : Zdaj so „Tolmlr.ci“ v vas prišli; družina siuša speva moč: „Pod božjo mislijo smo vsi.“ Prvak šahistov. V Ameriki sta se pulila za prvenstvo v šahovski igri Capablanca in Aljehin. Capablanca, dosedanji prvak, je španskega rodu, Aljehin pa ruskega. Tedne in tedne sta sedela za mizo in premikala figure; določeno je bilo, da bo tisti veljal za zmagovalca, ki prvi dobi 6 popolnih zmag. če se dva taka sprhnela, se pa najraje konča partija brez določne zmage. Slednjič je vendar Capablanca obupal in prepustil šahistovsko žezlo Aljehinu. Ta ima zdaj čast prvega mojstra le igre na svetu. Društvo morskih roparjev. V Velikem Bečkereku je 15 dečkov 'pod vplivom kina in slabih knjig ustano- vilo ldruštvo morskih roparjev*. Dečki so se večkrat skrivaj sestajali v nekem gozdu, kjer so si pripovedovali krvave zgodbe morskih roparjev in njim podobnih rokovnjačev. Imeli so društven pečat z mrtvaško glavo. Dečke je policija zajela ter jih po temeljiti pridigi izpustila. Ni bil mrtev. Pri Haagu na Holandskem je umrl oče devetih otrok v torek. V četrtek, ko so ga hoteli že pokopati, pa so slišali iz še nepokrite krste glasove, kot bi kdo ho-tei govoriti. Naenkrat je vstal mrtvi iz krste in je hotel jesti. Seveda je nastalo velikansko razburjenje, več se jih je onesvestilo. OPOMBE. Nenavadne sodbe. Zimsko zasedanje tržaške porote je prineslo nekaj novega, česar že dolgo ni bilo čuti: morilci so bili obsojeni. Neki Brili, mlad mož, ki je ustrelil svojo ženo Ines i\ Bonivento, je bil obsojen na 6 let in 3 mesece. Zagovorniki so hoteli po vsi sili dognati, da je Brili popoln bebec in blaznik, a porotniki niso hoteli -verjeti. — Pred poroto je bil dalje Anton Bernetič, 19 leten mladenič iz Bazovice, ki je ubil tovariša Antona Križmančiča ter mu pobral 80 lir. Tudi za Bernetiča so hoteli dokazati zagovorniki, da ni čiste pameti, pa uspeli niso; on je obsojen na 10 let in 5 mesecev. - Včasih je bila razvada oprostiti skoro vsakega ubijalca, kar je dajalo le nov povod lahkomiselnosti in potuho lopovom. Zato se je čutila velika krivica, da je bil obsojen, kogar so za majhne prestopke in pregreške sodili sodniki, oproščen pa, kogar so za uboj ali kaj podobnega sodili porotniki. To očividno krivico so porotniki zdaj odpravili in v tem vtidimo izboljšanje sodnega postopanja. Ne da bi ubogim obsojencem slabo privoščili, želimo pač vsi, da se vselej pravično sodi, da bodo sodbe in kazni tudi drugim v strašilo in opomin. Kako je i Zborovanje v Ženevi. Pred kratkim je svet ali odbor Društva narodov zopet zasedal v Ženevi. Ta seja je vzbujala veliko pozornost, ker so bila istočasno velika politična vprašanja pred evropsko javnostjo. Eno tako vprašanje n. pr. je Spor med IPoljsSco in Litvo. Poljaki so stari'imperialisti. Nekdaj je bila Litva pod njimi. Kdo se ne spomni viteza Podbipjente iz Mišikišek, slavnega junaka iz romana «Z ognjem in mečem«? Bil je Litvirt. Takrat ie bila Litva pod poljsko krono. Iz romana «Potop» Vemo, da je knez Radzivil hotel zopet narediti iz Litve samostojno državo. Pralno je do tega prišlo, so Husi, Nemci in Avstrijci razdelili'vse dežele poljske krone med seboj. Ko se je Poljska samostojnost 1. 1918. obnovila, je tudi Litva postala samostojna država; toda Poljaki so ostali pri starem imperializmu; oni hočej.o vse dežele nekdanje velikanske države zopet združiti pod oblastjo Varšave. Mesto Vilno, ki je bilo od mirovne konference pisojeno Litvi, so močnejši Poljaki s silo ugrabili. Te grabežni pa Litva ni priznala in čeprav se ni dejansko borila z vojsko proti Poljakom, je vendar o: Mia vsaj po besedi do današnjega dne v vojnem stanju s Poljaki. Med tem so Poljaki pridno stiskali litavsko ljudstvo v Vilni in tam okoli, da bi vse s silo popoljačili. Nemilo je Litva na svojih tleh vračala z nedragim Poljakom, lcar jih je v njenih mejah. Vrhu teh sitnosti so obe sosedi ščuvali eno proti drugi Rusi, Nemci, Angleži. Rus drži z Litvo, Anglež s Poljsko. Litvo bi rad spravil podse zopet Rus, kakor jo je že imel pred vojno, odkar je bila stara Po-ljačija razdeljena. Poljak pravi, da Litva gre njemu, Nemec pa mu to zavida in bi raje skoraj sam vzel, če bi tako naneslo. Zadnje tedne je bilo tako hudo, da so se bali oboroženega spopada med Poljaki in Litvini. Zato so v Ženevi vsi ine-Šetili za mir,' predvsem Francija, ki ne bi rada videla, da se tam gori kaj skuha tačas, ko ima.ona drugod opravka. Med Francijo in Italijo. Po sklenitvi francosko-jugoslovanske /veze na eni strani in italijansko-alban-ske na drugi strani se je dosedanje prijazno razmerje med latinskima sestrama Francijo in Italijo precej pokazilo. V državnem zboru v Parizu je Briand vlil nekaj olja na rane, ko je o zvezi z Jugoslavijo govoril v takem tonu, da je namignil, da bi hotel slopiti v dogovore tudi z Italijo. Briandov govor je pomirjevalno učinkoval in v naši državi je odgovorno časopisje njegovo besedo povzelo. V Ženevi je Briand imel dolge pogovore z našim odbornikom Sjalojo. Na en ali drug način je tudi angleški Čem-berlen vplival na razgovore. Ozračje se je s temi razgovori brez dvoma pomirilo. Prišlo je tako daleč, da so v svetovnem PODLISTEK.__________________ “ Mož na strehi. Burka iz našega kraja. Spisal l^r- «Saj bi se, a zdaj ne vem, koga bi vzela, ko sem doslej le nate mislila«. «Tako sem pa nehotč tudi jaz malo kriv, da še nisi šla od hiše«, dč Mihec prijazno. «Kriv, kriv! Kaj hočem zdaj? Mihec, veš kaj, pomagaj mi!» «Prav rad ti pomagam, Pepca. Kar je ▼ moji moči!« Te besede so ji dale veliko srčnost. »Mihec, nekaj bi te prosila, ako bodeš »olčal«. «To pa tol Molčati znam, ako je treba*. «Ti imaš dosti prijateljev med fanti, in gotovo bi se rad kateri oženil dobro. Nasvetuj mu mene!« Mihec je vedel, kaj govore fantje o Zormanovih dekličih, in se je nasmehnil: cTo ,ie težko nasvetovati«. «Zakaj? Jaz ti bom hvaležna, Mihec!« 3 politiko. časopisju že napovedali sestanek med Briandom in Mussolinijem. Uradno se ta vest ni potrdila in zdi se, da tega sestanka ne bo še takoj, vendar diplomacija dela na to, da pride do njega. Časopisje mnogo razpravlja o pogojih in podlagah zbližanja med latinskima sestrama. «Agenzia Stefani« javlja, da je neki francoski časnikar poročal, kakšne pogoje bo stavila Italija. Po njegovih informacijah bo Italija zahtevala sledeče; 1. Francija mora priznati, da je Italija glavna velesila z interesi na Balkanu in v Jadranskem morju. 2. V skladu s tem priznanjem naj Francija menja dosedanjo politiko v ti reči. 3. Francija naj neha podpirati protiitalijansko politiko jugoslovanske države. 4. Uredi naj se vprašanje Italijanov v francoski Tuniziji (o. ur.: Francozi silijo tam naseljene Italijane, naj se pofrancozijo Italija pa zahteva zanje pravico, da ostanejo italijanski državljani). 5. Nehati se mora francoska gonja proti fašizmu. Francoski dnevnik «Temps» piše zdaj tudi prijazneje, ko razmotriva o izjavah Benita Mussolinija v prid splošne latinske zveze. «Temps» pritrjuje in meni, naj bi se sklenila zveza o nenapadanju, prijateljstvu in razsodišču med Italijo in Francijo. Na obeh straneh naj bi se razumelo, da je medsebojen sporazum potreben za ohranitev miru in obrambo latinstva. , Rusija. Pomeljiv političen dogodek je bil v Ženevi tudi obisk ruskega zastopnika Litvinovega. Boljševizem je na umiku. Kakor je kapituliral z Marxovo teorijo, tako je moral odjenjati tudi v premnogih drugih zadevah. Pred leti so se boljševiki zarekli, da ne prestopijo švicarske meje. To zarečeno pogačo je Litvi nov pojedel, ko je šel v Ženevo. Znano je, da so boljševiki odjenjali tudi Francozom, ko so odpoklicali iz Pariza poslanika Bakovskega. Z Anglijo so boljševiki svoječasno pretrgali vse diplo-matične vezi. Zdaj so jih začeli nazaj iskati. Propadli so tudi s svojo rdečo propagando na Kitajskem; tam so skraja dosegali uspehe, dokler ,ie bila parola nova; ko se je Kitajcem zdelo dovolj komunizma, so pokazali boljševikom hrbet — na Kitajskem je zmagala angleška trezna in vstrajna diplomacija. Prihod Litvinovega na sejo Društva narodov je torej zapečatil celo vrsto bolj-ševiških neuspehov. Soldki so pošli in treba .je zapadnim kapitalistom pokazati prijazno lice, da se dobi kaj kredita. 1 o ponižanje boljševiške dosedanje nadutosti so diplomati izrabili ter našteli ruskemu zastopniku cele litanije zahtev. Čem-berlen je voljan obnoviti diplomatične vezi, toda stavil je trdne pogoje. Anglija se ne more zadovoljiti s prenehanjem ruske propagande v Angliji, ki jo sploh smatra za nenevarno, in tudi ne s skle- «Hm, hm. Tak ti bi rada moža« — Mihčeve oči so se poredno smejale. «Rada, ker mi doma ni več obstati! Kaj ne, da mi ga izbereš?« «Veš, Pepca, zato, ker sva prijatelja, se bom pa potrudil. Veš, pa če ti ne bo všeč popolnoma, jaz ne bom odgovoren, ker težko se dobe, da bi bili popolni«. «Saj vem! Saj vem! Mihec, ti ga boš že znal dobiti!« V soboto večer so se shajali fantje na vasi, da povasujejo, da zapojo. Vonj cvetoče pomladi je napajal ozračje, in šibka svetloba mlade lune je trepetala po strehah in drevju. Za hišami in hlevi so se raztezale dolge sence. Tudi v mladeniških srcih je kraljevala vseobetajoča pomlad. Brezskrbni mladeniči so se ra-dovali, smeh jim je uhajal, šegavost in norčavost se jim je vsipala iz usl. Na vas pride tudi Rekarjev Mihec. Sc nekaj tednov, pa ne bode ondi več mesta zanj; zato se je hotel še sedaj naužiti fantovske prostosti. «Mihec, kdaj ti bomo zapeli v slovo?« vpraša eden iz trope. nitvijo paktov nenapadanja na vzhodu Evrope. Najvažnejša točka je, da garantirano preneha protiangleška sovjetska propaganda v Aziji, in sicer ne samo na Kitajskem, temveč tudi v Afganistanu in v severnozapadni Indiji. Tudi ni mogoče, da bi se sovjetska vlada stalno skrivala za tretjo internacijonalo in trdila, da nanjo ne more vplivati. Angleška vlada ima dovolj dokumentov v rokah, med njimi šest dokumentov, ki jih je izstavila n podpisala sovjetska Rusija v pokritje propagandnih stroškov tretje internacijo-nale v Aziji. Ta propaganda .ie po splo-šneih mednarodnem pojmovanju absolutno sovražno dejanje, na katero bi se nekoč odgovorilo z vojno napovedjo. Zmernost angleške vlade prepoveduje tak korak, vendar ji ni dana nobena možnost, vzpostaviti odnošaje v Rusijo, dokler le-ia ne preneha s sovražnim delovanjem. Chamberlain je nato še namignil, da bi v tem slučaju angleška vlada ne imela ničesar proti nemeravanemu kreditu 15 milijonov funtov pri neki londonski ban- Kaj n am z NOVICE s Pivke. V Studenein so imeli 27. novembra lepo cerkveno slavnost. G. Dominik Janež, ondotni župnik, je praznoval 25 letnico svojega pastirovanja kot župnik v Stu-denem. Župljani so mu podarili ob ti priliki lep spominski kelih v zahvalo za vnemo, s katero on vodi pri njih dušno pastirstvo že 25 let. Nadškof goriški je častitljivega jubilarja imenoval za duhovnega svetovalca v priznanje njegovih trudov v dušnem pastirstvu. Na mnogo let! V Košani in Slavini so dobili nove po-deštate. Košansko občino je prevzel g. Karel Colombo, carinski ravnatelj v pokoju, slavinsko pa g. Agosta, lastnik spe-dicijske tvrdke. Oba gospoda uživata v Postojni ugled in spoštovanje. Upati' ie, da bodo tudi v Košani in Slavini Občinarji zadovoljni. Tudi v Postojni bo vzel ■g. Mario Marini, kakor se sliši, v najkrajšem času slovo od občinske hiše. Njegovo mesto prevzame baje novi ravnatelj bolniške blagajne v Postojni. V vaseh pod Javornikom in Snežnikoiti, kjer se ljudje pečajo z gozdarstvom, so se začeli bolj klaverni časi. Lesna kupčija in obrt hirata, žage ustavljajo obrat, konji dremajo po hlevih, vozniki posedajo po ognjiščih, dolgčas pa je sedel za mizo v gostilni. Cena lesa je tako padla, da se lastnikom gozda ne izplača več prodajati les. Tudi kmetom-voznikom gre trda: "konje so kupili za drag denar, nekateri so dali zanje osem do deset tisoč. Večinoma so še ta denar vzeli nai posodo, Ker so delali premnogi tako, kakor da vožnje in denarja nikdar ne bo kraj, so vračilo predolgo odlašali. Zdaj ko živina ne zasluži niti za seno, je pa še nje cena tako padla, da je kmet v dvojni stiski: prodati bi kazalo, pa v zgubo; posojila vračati, pa ni kje vzeti. PODGORJE. Dne 5. t. m. .je zatisnila oči daleč okoli znana Ana Geržetič, mati našega poštarja in pevovodja. Že v sredo jo je zadela srčna kap. 5 dni je silno trpela v nezavesti. Lepi pogreb je pričal, kako je bila pokojnica spoštovana. Domači pevci so «Ne vem. V skrbeh sem«. (dzbegni, siko te ne veseli! Tako prost ne bodeš nikdar več!» «Tudi prostosti se človek naveliča! V skrbeh sem pa vendar sedaj in ne vem, kako bi se odločil«. «Saj si si jo sam izbral«. «Je že res. Eno sem si jaz izbral, neka druga je pa mene izvolila. Pa imaš vraga!» «Hohoho! Katera pa?» oNe uganete! Res ne vem, kaj bi naredil. ker obljubo sem ji vendar dal. In sedaj sem v močniku!« <(Taka lahkomišljenost!« ((Povedal sem ji sicer, da je jaz ne vzamem, toda moža sem ji pa vendar obljubil«. "Huhaha!» «Kdo ,io hoče?« « Katero?« ( Zormanovo Pepco«. «Brrr!.... Haliaha!... Hehehe!.... Ho- lioho!«. In potem pove tovarišem, kako je bilo. ki. Litvinov je to vzel na znanje in bo o tem poročal v Moskvi. Prihodnja odločitev mora torej pasti v Moskvi. Prijazneje, a v bistvu enako je z Litvi-novim govoril Briand. Glavno je, da se neha boljševiška prevratna propaganda, potem se bo govorilo o kreditih in vzpostavi se lahko staro razmerje, diplomatične in konzularne vezi in kar je takega. Se celo v Društvo narodov nekateri vabijo Rusijo in izključeno ni, da nadaljni razvoj dovede do tega. Pričakovati je, da bo sedanja ruska vlada, ki doma že preganja komuniste, tudi v zunanjem svetu opustila to propagando s tem da bo ukinila dotok boljševiškega vladnega denarja. Napačno bi bilo misliti, da je s katastrofo komunizma in boljševizma tudi Rusija kot taka prišla v škodo. Nasprotno: polom boljševizma odpira ruskemu narodu nove nade na političen, gospodarski in kulturni preporod. Sele prerojene Rusije se bodo v prihodnjosti resno bali. dežele pišejo ji zapeli ganljive žalostinke N. p. v m! Domačega župnega patrona smo. počastili v ponedeljek z domačo pa prisrčno slovesnostjo. Med slovesno sv. mašo, ki jo je daroval č. g. župnik iz Klanca, je mArljiVo prepeval vrli domači zbor. Naša preprosta a prijazna župna cerkev je bila za ta praznik primerno okrašena; upamo, da jo bomo prebelili, ko bomo, če Bog da, na pomlad slovesno posvetili nov oltar presvetega Srca Jezusovega. BAZOVICA. Vozniki, namenjeni v Trst, pogosto prenočujejo v Bazovici, da se zjutraj zgodaj podajo v mesto. Večkrat se pa slišijo zadnje čase pritožbe, da vaški dečaki ponoči stikajo okoli vozov ter eno ali drugo reč ukradejo. Za utfled vasi bi bilo dobro, če bi se porednežem tako delo preprečilo zlepa ali zgrda, kajti drugače jim priraste- slaba navada in bo njim samim v pogubo. Hudo se je ponesrečil neki deček v Padričah. Našel je naboj streliva, ki se je vnelo in ga oslepilo. Starši, poučite in posvarile otroke, naj bodo pazljivi! DOL-OTLiCA. Zadružno mlekarno smo ustanovili vendar. Zahvaliti se moramo posebno Francu Žnidarju in Bizjaku, ki šla veliko pripomogla. Seveda so tudi taki pri nas, ki bi raje podirali kakor gradili. Pa upamo, da že pridemo na trdno. —- Naša občina je visoko, pa še više sega revščina; kamor pogledaš, je kup kamenja. Letina, tudi če je drugod dobra, pri nas ne vrže kaj prida. Ljudstvo prihaja iz tujine, drugo spet odhaja iskat zaslužka. Živi-n or e j bi so v stiski vsled nizkih cen živine. Pri vseh težavah in nadlogah pa moramo vzdrževali še nekaj gosti len, tako da nam res nič ne ostaja. PODGRAJE pri Bistrici. Že dolgo ni bilo glasu iz naše vasi, kakor da bi vse izmrlo, med tein ko beremo poročila z vseh strani. Dobrih novic je malo. Letina je bila kakor podru-god. Nekaj zaslužka je prišlo v te kraje, ko so jeli graditi cesto iz Zabič na Klano. Seveda nas je zaslužka potrebnih pre- «Miha! Ta te bode pa tožila, saj veš, kako so Zormance hude! In obljuba dela dolg«. «0, kar sem obljubil, bom tudi storil. Pepca me že ne bo lovila za besede! Kateri jo hoče?« ((Nobeden! Kaj boš krošnjaril & njol* «Moram! Moža sem ji obljubil in ga tudi dobi, samo pomagajte mi!» «Mihec, kje ga boš pa vzel?» (■Dobi ga! Veste, kakšnega? Slamnatega ji preskrbim«. «Hahaha!» «Pa še nocoj, ako mi pomagate!« ((Tisto pa precej! Haliaha!« Bazodel jim je načrt, ki si ga je bil zasnoval. In sklenjena je bila nova fantovska norčija, katerih je polno naše vaško življenje. Mihec je peljal fante na skedenj. Pripravil je bil stare obleke in slame. Med smehom in zabavljanjem so delali slamnatega moža, tlačili, šivali in vezali, d« je bilo veselje. ((Dober j e!» reče Miha in primaže s palico moža. t Biseromašnik Sancin. as lz Ricmanj prihaja vest o smrti vpoko-..ienega župnika Jožefa Sancina. Ni prišla nepričakovano; pokojnik je dosegel zares častitljivo starost, Rojen je bil v Dolini 8. marca 1842.; izpolnil je torej svojih 85 let in 9 mesecev. V mašnika je bil posvečen 22. decembra 1866. ter je letos 2. januarja v Riemanjah slovesno obhajal šestdesetletnico svoje nove maše. Služboval je v teh 60 letih v Milah, v Buzetu, n-> Plavjah, v Ricmanjih, na Ri-i.ani. V Predloki je bil za župnika 32 let. Sedaj je i ii že 9 let v pokoju ter je bival v Riemanjah. Ricmanje so mu bile najbolj priljubljene; vabili so ga svojčas v Dolino,, njegov rojstni kraj, pa je vendar ostal v Ricmanjah. Za vsa dušnopastir-skn opravila ni bil več sposoben radi visoke starosti, sv. mašo pa je opravljal skoro do zadnjega. Tako ga je po dolgem, skušenj bogatem življenju Bog poklical k sebi dne 7. decembra 1927. ob siveli zjutraj. Pogreb se je vrši! na 9. t. m. ob 10. dopoldne s sv. mašo. Pogreba se je udeležilo 13 duhovnikov in zelo številno občinstvo. Maša zadušnica za •osmino je bila v četrtek 15. 1. m. Naj v miru počiva! več. Ko so nastopila slaba vremena, so skoro vse domačine v dela odslovili, lo se nam seveda ne zdi prav in želimo, da bi se kaj ukrenilo zopet v našo korist. ^ (ilede obnašanja deklet so stare pritožbe. Posebno neprimerno je žensko ponočevanje. Grajati moramo starše, ki so vse premehki, vse dovoljujejo, vse potr-pe, namesto da bi bolj ostro in odločno nastopili. Za veliko modnih neumnosti •denar mečejo, če je pa kakšen drugi •strošek, pa stokajo in vzdihujejo; Kje bomo vzeli....! «ORICš. Sv. Andrej je privabil tudi letos mnogo ljudi v Gorico. Železnica je ta dan zaslužila več kakor druge dneve; mnogo lir so vtaknili v žepe tudi lastniki avtomobilov. Dočim pa železnica vozi po istem redu in isti ceni, si avtomobilski gospodarji dovoljujejo nekaj širše polje iniciative ali podjetnosti. Pri Ribijevem podjetju n. pr. so za tisti dan »pošle« vse retur-karte, ni jih bilo dobiti. Za Poleni so ga pa nesli z veliko slovesnostjo v drugo vas, kjer je bila doma Zormanova Pepca. Za trak širokega klobuka, je bil zataknil Mihec bel list, skozi rokave so pa bili napeljali polovico •obroča. «Aaj, aj, to bo Pepca vesela!« Bilo je že polnoči in daleč naokrog vse tiho in mirno, ko so prinesli fantje moža na vas. Molčali so, da koga ne stbude, da se ne izdado. «Kam ga postavimo? Pred vrata?« «() kaj šel Kdo bi ga videl potem? Na streho ž njim!« veli Mihec. Fantje so komaj pridržavali smeh. Mihec pa pograbi moža in ga nese za hišo. Tam pravi fantom: «Eden naj ostane pri meni, da mi bode pomagal spraviti moža na streho, drugi pa pojdite pred hišo. Delajmo kar najbolj mogoče Varno in tiho, ako bode pa kaj ropota in šiima, zapojte, da jih zmotimo«. Fantje gredo pred hišo, Mihec in tovariš j>n |M)d sosedov kozelc po dolgo !®st vo. Pri Zormanovih je vse spalo. potnike je retur gotov denar; če pa takih kart «slučajno» manjka, tisti denar menja »pozicijo«. Po voznem redu bi morala oditi korjera v Komen ob 2. popoldne; ko so ljudje prišli v garažo, so zvedeli ustnim potom, da bo šla šele ob 3.30 ker je Sv. Andrej.... Sploh se pritožbe o nerodnostih pri avtomobilskem javnem prometu vedno bolj množe. — Semenj Sv. Andreja je bil ogledalo razmer v deželi. Ljudje so pričeli varčevati. Gena govedi je bila nizka; za 800-1000 lir si dobil kravo, ki je pred dobrim letom stala 2. tisočaka. Mladi prašiči pa so bili dragi, mir 250-300 lir, znak, da so domači "ospodarji preveč opustili to rejo. Kramarski sejni je bil seveda zelo živahen, tudi komedij je bilo dosti. VRABČE. Pri nas je neka oseba, ki ima svoje veselje v tem, da druge ljudi spravlja s n ep ri like in jih ovaja radi resničnih ali domišljenih prestopkov. Namena vselej ne doseže, a grdo je, da bližnjega zalezuje. Sicer pa se moti, ako meni, da se bo prikupil pri višjih, ki že sami vedo, kaj jim je delati in kaj ne. Avstrije ni več, dragi mož, in kar bi ti rad bil, gotovo ne boš. JAVORJE. Ponoči od 6. na 7. t. m. sta dva zlikovca hodila okoli hiše Antona Ljubiča z očividnim namenom, da ob ugodnem tre-notku vdereta in poskusita kaj ukrasti. Domači pa so čutili, da se nekaj pripravlja in so pravočasno odpodili lopove, ki sta naglo zbežala in še pustila tam svoje, palice. Zlikovci naj se varujejo v pozni noči oblegati hiše, ker bi utegnilo biti smrtno nevarno. Iz PREBENEGA. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Ta pregovor se je uresničil v zadnjih dneh. V naši vasi so se že dolgo časa kar zadrugoma ponavljale tatvine. Ljudje so sumili, kdo je tat; a nihče si ni upal javno izgovoriti, ker se je vsakdo bal maščevanja. Pri teh tatvinah ni bil en sam udeležen, ampak jih je moralo bili več. Prejšnji teden pa, v noči od četrtka na petek, so tatovi zopet bili na delu, kradli so kokoši. Gospodar se je zbudil, tekel za tatovoma — bila sta dva — in spustil nekaj strelov iz revolverija za njima. Tatova sta zbežala revolverja za njima. Tatova sta kokošmi na neki njivi. Eden od tatov, ki je bil ranjen v vrat, se je sam obsodil. Iz stra. hu pred kaznijo, ker ga je neki delavec isto jutro srečal na potu vsega krvavega, in radi sramote, ker ie bil naš domačin, se je v pelek zjutraj blizu carinarnice v Žavljah vrgel pod istrski vlak, in tako žalostno končal svoje nesrečno življenje. Nihče ga ne pomiluje, ker je imel že več stvari na svoji vesli in je tudi ' svojo ubogo ženo večkrat pretepal. Drugi tat je izginil, a je prav gotovo tudi iz naše vasi, neki pokvarjeni mladenič, ki je strah in trepet naše vasi. Prejšnji dan sta se še s pokojnim vozila v avtomobilu po mestu. Vsi želimo, da bi tudi tega tatu zadela -"dčna kazen; šele potem se bomo oddahnili. ftTJAK. Smrtna kosa. V zadnjih mesecih je umrlo več oseb, večinoma gospodarjev, kakor: Jožef Hrib od Hribov, Ivan Sara-žin iz Štjaka, Anton Lipanje iz Ilazgorov, Alojzij Renar s Krtinovice. Ta slednji dal je v življenju zgraditi več kapelic ob potih in je kupil kip sv. Alojzija v skoro naravni velikosti, stoječ v cerkvi na stranskem oltarju. Bog mu bodi plačnik. Pogrebe so imeli gospodje iz, sosednjih duhovnij: g. Virgilij Šček iz Avbcra, g. dekan Breitenberger iz Vipave, g. Alojzij Kralj iz Goč. Koncem avgusta poko- Mihcc je bil kmalu na strehi in za njim je vzdigoval tovariš moža. Slamnata streha ni šumela, ker jo je bila rosa napojila; samo tramovje je škripalo in pokalo, ko sta kobalila Mihec in tovariš sleme. Kobaleč sta se pomikala na konec strehe, ki je obrnjen na vas. Včasih je počilo, da sta se kar prestrašila in jima .ie glasno utrijialo srce. «Kaj, če jih kdo zaloti?« »Pst! — Pst!« je opozarjal Mihec tovariše, ki so stali pred hišo, gledali na streho in si tiščali usta, da se niso krohotali. Mihec bi bil bolj brez skrbi, ako bi bili peli in delali šum. Skoraj sta prikobalila že na konec slemena, tedaj pa začujejo fantje v hiši govorjenje: «Stari! Ali ne poka naša streha?« «Beži, beži, menda se ti sanjal« «Poslušaj no, mene je kar strah!«. Tedaj pa fantje zunaj zakrožijo s polnimi grli, da se ni slišalo šumenje strehe in pokanje tramov; «Zdaj pa imaš moža, pa s’ ga žalostna » paii smo najmlajšo hčerko bivšega župana Ivana Počkarja iz Sela. Vsem pokojnim Bog daj večni mir. Dobe se ljudje v naši duhovniji, ki niso več s to duhovnijo zadovoljni, ampak se žele priključiti Kazljam, češ da Štjaka nič več ne rabijo. Pripominjamo: Vaši mrliči imajo v Štjaku brezplačno svoj kotiček zemlje, v Kazljah ga morate šele kupiti. Mrliče tudi lahko doma zagrebete, res, toda vemo, da dandanes mora še žival biti naznanjena. Preureditev meja med duhovnijami je slednjič stvar šlcofijstva. Če bi to pristalo, moralo bi se dati pa tudi vsem na glasovanje, ki so prizadeti.' Odločiti pa morajo tudi oni, kamor se želite priključiti, če vas hočejo sprejeti. Ta reč ni tako preprosta kakor mislijo nekateri. DIVAČA. V nedeljo 27. nov., smo imeli jusarji občni zbor, na katerem smo si izvolili nov odbor. Priznati moramo, da dosedanji odbori res niso vedno vršili svoje dolžnosti. Tudi niso vedno dovolj odločno poudarjali jusarskih pravic pri merodajni gosposki. Vendar pa krivde ne sinemo iskati le pri odboru, tudi na nas samih je dobršen del. Kako pa naj tudi odbor žanje uspehe, če ima za seboj, mesto tesno strnjenih vrst samoglavce katerih vsak hoče piskati na svojo piščal. Le v slogi ter odločnem, a ne trmastem nastopu bomo kaj dosegli. In marsikje nas čevelj žulj. Vzemimo le vprašanje zakupnine našega sejmišča. Občina nam dolguje na zakupnini sejmišča že lepo vsoto in to že za par let nazaj. Težkoča je le v tem, da se z občino ne moremo, oziroma ne znamo zediniti glede višine zakupnine. Medtem pa, ko se tako pravdamo, čas hiti, na vrata trkajo novi davki, naše gospodarstvo propada, a zaslužka ni nikjer. Ne bi-li zato kazalo, da bi sami malo popustili ter sc približali predlogu občine? Če bomo preveč trmasto vztrajali pri svojem, nazadnje še kosti ne dobimo. Boljše pa je nekaj ko nič. O tem naj novi odbor premišljuje. BUKOVO. Bodi nam dovoljen majhen prostorček v Malem listu, da se enkrat oglasimo tudi mi v njem. Dne 10. t. m. se je od nas poslovil č. g. župni upravitelj Edko Ferjančič, premeščen v Štjak na Krasu. Le malo nad eno leto je preteklo, odkar smo ga slovesno sprejeli v našo župnijo v nadi, da ostane dalj časa med nami. Prišlo je drugače in bridko nas je zadelo, ko smo dober dušni pastir. V cerkvi in šoli si je doznali, da že zopet odide. Bil nam je pridobival vedno večje spoštovanje in ljubezen župljanov. Rad je pomagal ubogim. Vsem je dajal dobre zglede in svete. V tako kratkem času njegovega delovanja so se že vidno poznali uspehi. Tpžko ga bomo pozabili. Tamošnjim duhovljanom ga moremo le priporočiti. Naj hi tudi tam užival spoštovanje in ljubezen in božji blagoslov spremljaj njegovo delo! Istočasno izrekamo udano hvaležnost Prevzvišenemu knezu-nadškofu!, da je takoj poslal k nam drugega duhovnika v osebi g. Petra Šorlija, dosedaj kapela-na v Tolminu. Novemu gospodu kličemo: Dobrodošel! Ljudska pratika je izšla. :: Zahtevajte jo povsod! :: Pepca in sestre so zaslišale petje. Brž so bile na nogah, kakor bi jih bila zmet vrgla kvišku. Jejdata! Slišite, nocoj so pa mimo nas zapeli!« »Kako lepo pojo! Kateri so neki?« Pepca se je bila posebno vzradostila in je skrivaj mislila: »Gotovo je moj zraven«. Obšla jo je hvaležnost do Mihca. Tedaj je pa n.ien «mož» že sedel na strehi tam gori nad kapo in stezal roke v temo. Ko sta Mihec in tovariš odnesla lestvo, sta se pridružila drugim fantom, pa so odpeli naprej po vasi. «Meni se je pa zdelo, da streha poka«, je dejala potem mati. «Kako sem se premotila!« «Ti si vedno neumna!« ji reče oče in smrči dalje na peči. Metka in Rezika sta se pa še malo pokregali, ker sta vsaka svojo trdili, kateri so peli mimo hiše. Samo Pepca je bila vsa srečna. Zadovoljnost jo je prešinjala. «0, saj sem vedela, da Mihec drži obljubo«. Sveta nedelja je bila. Ljudje radi poleže ob nedeljah in zato mudč k prvi Nova knjiga. «Domače in tuje živali v podobah. I. del: Sesavci«. Cena trdo* vezani knjigi Din 30.—. Za uprav malenkostni znesek Din 30,— nudi ta zanimiva zbirka na 29 tabelah izvršenih v naravnih barvah 156 vrst četveronožnih živali t. j. samih sesav-cev. Seveda ne obsega zbirka samo četveronožnih živali naših krajev, temveč tudi udomačene in divje živali vsega tujega sveta. Tu se seznanimo z vsemi važnejšimi četveronožnimi živalmi gorkega juga in tropičnih dežel. Spoznamo pa tudi žilvalstvo ledenega severa in juga in pogledamo v morske globočine, kjer najdemo med večnim snegom in ledom razne sesavce čudne vnanjosti in posebnih manir. Med njimi' razne morske velikane, podobne deloma ribam, ki jih pa moramo prištevati med četveronožne živali ali sesavce, ker imajo toplo rdečo kri, pljuča za dihanje in ker žive v svoji mladosti od materinega mleka. Za našo mladino ni lepšega in koristnejšega božičnega ali novoletnega ali godovnega darila, kakor ta nazorna zbirka. Če bo našla zbirka med občinstvom zanimanje in priznanje, kakršno zasluži, bo izdalo založništvo tudi nadaljne prirodopisne zbirke v isti obliki in opremi n. pr. ptice, ribe golazen, hrošče, metulje itd. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ZANIMIVOSTI. Dijaštvo v Zagrebu. Na zagrebški univerzi je velika večina dijaštva brezverska in lahkomiselna. Odločnih katoliških dijakov je manjšina, a zato pa so bolj resni, idealni in složni med seboj. Pri volitvah v odbor dijaškega podpornega društva so katoliški akademiki zbrali na svojo listo 230 glasov. Kot organizirana skupina so se izkazali najmočnejši. Hudi pivci. V Sloveniji se potroši za alkoholne pijače vsako leto milijarda dinarjev. Na vsakega Slovenca pride nekako 1000 dinarjev alkoholnih izdatkov. Ker pa otroci in ženske le malo pijo, je izdatek tem višji na odrastle moške. «Mav’ ga je dobr’», a to malo je prekleto veliko. Kaj bi se dalo narediti samo s polovico tiste milijarde! Češko šolstvo na Dunaju. Iz uradnega poročila dunajskega mestnega šolskega sveta je razvidno, da vzdržuje dunajska občina 13 čeških šol, ki imajo 77 razredov, 102 učitelja in 1869 učencev. Poleg tega je 12 zasebnih šol češkega šolskega društva »Komen-sky». Končno so na Dunaju češka realna gimnazija, realka, trgovska šola in ženska obrtna šola. Koliko je kinematografov. V Evropi je 9500 kinematografov. Od tega odpade na Italijo 2000, kar je izredno veliko. Na španskem jih je 1500, na Češkem 720, v Avstriji 500. maši. Gredoč se ne utegnejo ozirati, ampak hite, da ne zamudč preveč maše. »Mož« se je širokoperil na Zormanovi strehi, ljudje so pa hiteli mimo, samo tisti, ki so bili zraven, so škilili na streho in se skrivaj smejali, ko so videli, da se ,mož’ dobro drži. Mihec in nekateri drugi so šli iz radovednosti k prvi maši. Gredoč od maše se pa ljudje že bolj počasi majejo, ozirajo se, iščejo druščine in gredo v večjih gručah, da je več govorjenja in smeha. Prve trope so prispele na vas, na trg pred Zormanovo hišo. «Lcjte! Lejte!......... Kaj je na Zormanovi strehi!« zavrešči tenko neko dekle. Ljudje obstojč, se ozro na streho in strme. «Kaj pa je to? Kaj to pomeni?« so vpraševali vsi vprCk, in za njimi so prihajale druge trope, da se je nabral v hipu poln trg ljudi; «Kaj pa je? Kaj p« je? Kaj pa je?« (Konec prihodnjič). 4 < M A L I LIST* HIIIMIIlilHHII I lllllll lllll HlllMUllllllMillim Zobozdravnik os»rfiw»i»a m Trsta« via M. R. Imbriani IG Sil (Prej via S. Giovanni) cccaaaooEoioooaoocaB Kje pa vi kupujete obutev? 0 Najboljšo čevljarni«« v Trstu ima {yi Matija Pahorl Trst — "Via Arctitii lt> — Trst |J. j LASTNA IZDELOVALNICA 0 i aiBatete. Čevlji delani ssnto na w 1 Bi. . «*• 0 Tvrflha znono po ustil podE-, žeishihsejmih. U Velika izbera. II (mi |J Prijazna postrežba — Zmernegcene. Q i0a0C3aa0W0C3I0il300C3C30» Zima prikima ptičke spodi. Do Forcesain«. čl o vok hiti. Gospodarstvo Slamoreznice Čevljarnica FORCESSIM odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Tl*St — »ia Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst Obligacij e. Beneške obligacije od voj- i ne odškodnine imajo borzno ceno 12. decembra (59.20, t. j. za 1000 L v obligacijah dobiš 692 L v golovih bankovcih, če obligacije prodaš. — Obligacije držav-uega konsolidiranega dolga, ki se obrestujejo po 5%, imajo prodajno ceno 81, t. j. za stolirsko obligacijo dobiš, če jo prodaš 81 lir v bankovcih. Državna renta (3>/2% obresti) se prodaja po 70.50 *a sto. Cene na debelo. V Italiji so se cene r trgovini na debelo močno znižale. V decembru 1926. so bile 618.6, v jan. 1927. 602 v juniju 1927. 509.4, v juliju 1927. 491.3, v avgustu 485.5. Od avgusta do novembra so se le malo znižale, namreč na 482.7. A če primerjamo te cene z avgustom lanskega leta, so se znižale od 100 na 78, to je za 22%. Žal da v trgovini na drobno ni opaziti tolikega znižanja. Cena zlata po tržaški borzi 12. de(-cembra je 356.15 L v papirja za 100 L v zlatu. Počem je živež Po statistiki Delavskih zadrug v Trstu je določena mera živil stala pred vojsko 30.90, po vojski 1. 1920. 112.15, '20. septembra letos 134.46, 20. oktobra letos 134.23, 20. novembra letos pa 134.03. Koku. Za kurjavo se rabi v mestu v ▼eliki meri koks, ki ga pripravljajo plavži in plinarne. Škedenjski plavži v ; Trstu pripeljejo vsakemu kupcu na dom j 20 qu koksa po 22.50 L «alla rinfusa*, po ; 25 L pa v plombiranih vrečah. Piccolo Opozarja na čudno dejstyo, da se pri tej razmeroma nizki ceni domačega blaga prodaja tuje blago po 38 1>. Ali je ta razlika cen utemeljena v stvari? Zdi se, da je lu vmes umazana špekulacija n« žepe Tržačanov, ki kurijo s koksom. TržaSke cene, ukazane od občine in veljavne od 5. 12.: sladkor v kristalih «.60, močnat 6.80; riž 1.50 in 1.60; testenine 2.80; kava 21.20, 22.20, 24.50; moka, postavna 1.80, fina koruzna 1.20; kruh! postaven v kosih po 200 gr 2 L, v kosih po V2 kg 1.80, ržen 2L; fižol 2.10, 1.80, 1.70; olje tovarniško 5.70, oljčno 8.30; mast 9.60, 8.80; Špeh domač 8.40, ameriški 8.20; surovo maslo 17.50, 16.50; sir «reggiano» lanski 17.50, predlanski 26.50, «emental» domači 13; mleko 1.40. Dobiček železnice. Hačunsko leto uprave italijanskih železnic se je letos končalo z dobičkom. Železnice so po tem računu prislužile v enem letu čistega 156 milijonov lir. Vojna odškodnina dobila je nov mnogokratnik. Za naše pokrajine bo veljalo 2.80, ali 280%, cenitve. Ta mnogokratnik velja za nova dela, ki se izvrše od. 17. decembra dalje. Občinske doklade. Država je davek na nemljišča in poslopja nekaj znižala. Dosledno bi morale tudi občine znižati svoje doklade h tem davkom. Ker so pa mnoge občine zelo v slabem denarnem stanju, imajo dovoljenje, da v 1. 1928. poberejo doklade še po prejšnji višini. Gene po Istri. Črno vino: Paz 200, Ho-▼Jmj 200-210, Qprtalj 200, Koper 250-370, Črni vrh 200-220. Belo vino: Paz 800, Sv. Vinčenat 160-200, Rovinj 190-200, Oprtal j 190, Koper 230-250, Črni vrh 160-180, Pola 200-220. Olje 8-10 lir liter. Seno 30-60 lir stot. Govedo na živo vago 200-350 lir stot. Semenj u Bistrici 14. in 16. nov. Prignanih je bilo: 137 volov, 260 krav, 10 telet, 313 prašičev. Cene: prašiči za rejo 80-150 lir glava. Kupčija dobra. Varftevanje v Sloveniji. Glasom Statistike znašajo vloge v denarnih zavodih Slovenije 2 milijardi in pol dinarjev. Od tega je po zadružnih hranilnicah 1100 .milijonov, po regulativnih (mestnih) hranilnicah 600 milijonov, po bankah pa •00 milijonov. Številke dokazujejo, da se je zadnje čase gospodarski položaj izboljšal, dokazujejo pa tudi veliko moč zadružništva. Slabo pa je to, da velik del teh prihrankov pride v denarne zavode po daljši poti skozi — oštarijo. Kdor zmrzovati noče v nogž, hitro nabavi čevlje novd. Cena je prav i, dobro blag6. Vsi Forcessinu hvalo dajo. 6DBKMKHHGMBOI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via ligo Polonio 6. Državni dolg. Amortizacijska blagajna pri finančnem ministrstvu je nakupila dozdaj za 300 milijonov lir papirjev državnega dolga. Ti papirji (obligacije) se bodo brisali iz knjige državnih dolgov in bodo na 15. t. m. sežgani. Tako se državni dolg zniža za teh 300 milijonov lir. in več sto nožev (klinj) za slamoreznice. Velika izbera modernih PLUGOV sve-tovnoznane tovarne EBERIIARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na ž-eljp se da plug tudi na p o skušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge. Matija Valenčič, Ribnica s. St. Peter na Krasu. Tajništvo in naša pošta. Zagoda Katarina - Godovič. Vaše prošnje še nima v evidenci finančna in-tendanca v Trstu, ne vojnoodškodninski ne rekvizicijski urad. Prijava vojne škode kakor tudi prijava rekvizicij se gotovo nahaja še v Gorici v davčnem uradu. Posredujte sami ali pa obrnite se na tajništvo delavske in kmečke zveze v Gorici, Via Mamelli št. 5. Skilan Josip - Trst. Zglasite se v našem uradu! Skubin Ivan - Skrljevo. Ako se hočete izseliti v Avstrijo ali kam drugam, morate imeti delovno pogodbo iz tiste države. Pogodbo mora potrditi italijanski konzul. -— Mlajši sin pojde zopet k vojakom, ko se starejši vrne. Seveda se mu odbijejo meseci, ki jih je že odslužil. — Kragelj Franc iz Tolmina je tudi dosti drugih namazal. J. K. Drežnica. Glede dveh razglednic ste bili pravilno kaznovani: tretja pa je bila pravilno frankirana, ker vsebuje samo štiri besede. Taksiranje vaše pošte je bilo torej neupravičeno. Drugič se lahko pritožite na pošti. Uvoz sadnega drevja. Pojde težko. Obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, Corso Verdi št. 37. P. A. Senožeče. Delovna pogodba za izselitev mora biti sestavljena pri notarju. Pogodbo mora potrditi italijanski konzul, če imate v Ameriki sorodnike, je treba vsaj iisLinc — sestavljene pri notarju in potrjene od italijanskega konzula — ki izkazuje, da vas bodo sorodniki lahko vzdrževali. Druge dokumente dobite na županstvu in na sodniji. Semec Josip - Volčjigrad. št. 2395-S, škoda na zemljišču. Rebula Stefan. - Volčjigrad. Št. 5032-S, škoda na hiši in zemljišču. Vrabec. Ivan - Volčjigrad. Št. 5534-S, škoda na zemljišču in hiši. Pipan Marija - Volčjigrad. št. 5533-S, škoda na hiši in zemljišču. Jurca Andrej - Volčjigrad. St. 5172-S, škoda na hiši in dveh zemljiščih. Prošnje vseh imenovanih se obravnavajo kot rekvizicije. Konkordat boste sklenili r rckVizicijskem uradu. Finančna intendahca nas obvešča, da je bilo do-sedaj sklenjenih okoli 4000 konkordatov za rekvizicije, izmed katerih je do danes okoli 800 plačanih. Konkordati se sklepajo po redu kakor so bile prošnje vložene ali pa zavrnjene po vojnoodškodninski komisiji, kot vojna škoda in stavljene pod rekvizicije. Podbeže. Te vrste dopisi nam niso povšeči. Berite dopise iz raznih krajev in naučite se iz boljših, kako se kaka reč da v javnost. ACQUA DELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Stekli’ niča po 6 !ir — se dobiva v lekarni Cn sleilanovich, lastnik F. Boltafio, Trst, V: Giuliam 42. — V Gorici, Via Oardu 100 avstr, šilingov 255 )) )) 1 dolar 18.20 » » 1 angleški funt 89.50 » Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. nuiiiiiiiiiifliuiHiniiiiniiiiiiiiiiiii!!Kii!iii;i/:iiiiiiiiiiiiiHii!iiiiiiitiiHiiiini!iii!ii:iiiiiiiiiii]ii]iiiiisij MALI OGLASI