276 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 277Molekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • Mineralogija
Slovarček:
Pigment. Molekula, ki zaradi svoje struktu-
re odbija svetlobo določene valovne dolžine, 
kar oko zazna kot spremembo v barvi.
Kloroplast. Organel, prisoten samo v rast-
linskih celicah, kjer poteka proces fotosinte-
ze, s katerim rastline iz ogljikovega dioksida 
in vode ustvarjajo sladkorje. Pri tem procesu 
kot stranski produkt nastaja kisik.
Tehnologija rekombinantne DNA. Nabor 
tehnik, ki jih lahko uporabimo, da združu-
jemo genski material različnih organizmov, 
na primer bakterijskega in živalskega oziro-
ma rastlinskega, s čimer ustvarimo zapise 
DNA, ki jih narava ne bi mogla ustvariti 
sama.
Gen. Del DNA, ki se med prepisovanjem v 
katerikoli živi celici prepiše v RNA. Pona-
vadi z besedo gen označujemo dele DNA, 
ki zapisujejo za protein.
Plazmid. Krožna molekula DNA, ki jo ne-
katere bakterije vsebujejo poleg kromosom-
ske DNA. V laboratoriju plazmide lahko 
uporabljamo kot vektorje, prenašalce dednih 
informacij, med različnimi celicami. 
Citoplazma. Del celice, ki ga zaobjema ce-
lična membrana. V bakterijskih celicah v 
citoplazmi najdemo DNA, morebitne plaz-
mide, ribosome ter veliko ostalih proteinov. 
Pri živalih in rastlinah pa citoplazma vsebu-
je tudi organele, ki v celicah opravljajo po-
sebne funkcije (mitohondrij, endoplazemski 
retikulum in podobno). 
Dr. Marina Klemenčič in  
dr. Aleš Ručigaj sta docenta na 
Fakulteti za kemijo in kemijsko 
tehnologijo Univerze v Ljubljani. 
Marina Klemenčič je biokemik 
in raziskuje, kako potekajo 
molekularni mehnizmi, ki povzročijo 
nadzorovano smrt celic enostavnih 
organizmov, kot so bakterije in 
enocelične alge. 
Aleš Ručigaj je kemijski inženir in 
raziskuje, kako različne strukturne 
lastnosti hidrogelov, pripravljenih 
iz biopolimerov, vplivajo na hitrost 
sproščanja zdravilnih učinkovin iz 
njih.
V dvojni, deveti in deseti številki v prej-
šnjem 82. letniku in prvi številki letošnje-
ga 83. letnika smo začeli obujati spomin 
na rudnik Sitarjevec v Litiji, v katerem je 
pridobivanje rude s prekinitvami trajalo več 
kot štiri stoletja. Sitarjevec je polimetalno 
rudno nahajališče z izrazito oksidacijsko 
cono v obliki železovega klobuka in z nižje 
ležečimi, bolj ali manj oksidiranimi rudnimi 
žilami in rudnimi telesi. Mineralno parage-
nezo tega rudišča sestavljajo primarne rude 
in žilni minerali ter sekundarni minerali, ki 
nastajajo zaradi oksidacije primarnih mine-
ralov. Trenutno je določenih petdeset raz-
ličnih mineralov, vendar večina le v mikro-
skopski obliki. Zaradi tega se v prispevku 
osredotočamo le na najbolj pogoste minerale 
in na tiste, ki nastopajo v makroskopskih 
kristalih. 
Sadra
Ta značilni sekundarni oksidacijski mineral 
je tukaj dokaj redek, še posebej v lepo obli-
kovanih kristalih. To lahko pripišemo od-
sotnosti apnenca oziroma kalcita v rudniku. 
Najdemo jo na stenah rovov v obliki pre-
vlek, ki jih sestavljajo drobni igličasti krista-
li. Redki so primerki s kristali na limonitni 
podlagi, ki merijo do 6 milimetrov. Posa-
mezni kristali z značilnim bisernim leskom 
na ploskvah pinakoida b{010} so do 0,5 mi-
limetra debeli in imajo lističasto obliko, ki 
spominja na kristale sljud. Mnogo kristalov 
je zdvojčenih po dveh različnih zakonih. 
Nekateri so enostavni kontaktni dvojčki po 
ploskvi (100). Ti so podaljšani vzdolž dvoj-
čične ravnine in zrcalno simetrični z ozirom 
na to ravnino. Tovrstne dvojčke poznamo 
pod nazivom »lastovičji rep«. Drugi tip 
dvojčenja so kristali, ki so zdvojčeni po plo-
skvi (010), pri čemer so istočasno zasukani 
za 180 stopinj vzdolž kristalografske c-osi v 
skladu s tako imenovanim karlovarskim za-
konom. 
Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec 
(tretji del)
Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec
Oblika kristalov sadre (A). Risba B prikazuje 
(100)-dvojček oziroma »lastovičji rep«. Dvojčenje po 
karlovarskem zakonu rezultira v kristalih z različno 
orientacijo. Risba C prikazuje desno-, risba D pa 
levosučni dvojček. Kristalografski liki: a{100}, e{120},  
g{ 01}, in k{ 011}.
278 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 279Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Limonit/goethit
Glavni razlog, da omenjamo limonit ozi-
roma goethit na tem mestu, je prisotnost 
eksotičnih speleotemov v obliki stalaktitov, 
stalagmitov in prevlek v opuščenih rudni-
ških rovih. Zgornji deli rudnika (železov 
klobuk) so namreč bogati z železovimi sul-
f idi (piritom in markazitom), ki so izpo-
stavljeni izraziti oksidaciji, ki jo povzročajo 
površinske vode, pronicajoče skozi te plasti. 
Pri tem se sproščajo dvovalentni železovi 
Fe2+ ioni. Raztopine z železovimi ioni se 
pretakajo po omrežju razpok in rudnih žil. 
Brž ko dosežejo odprte prostore, kot so ru-
dniški rovi in jaški, pride z zračnim kisi-
kom do oksidacije dvovalentnih Fe2+ ionov 
v trovalentne Fe3+ ione. Slednji pa niso več 
topni, zato se oborijo v obliki limonitno/
goethitnih prevlek. Hitrost odlaganja že-
lezovih oksidov je velika. Tla v Grollovem 
rovu so popolnoma prekrita z do 50 centi-
metrov debelo plastjo limonita, nekateri sta-
lagmiti pa so v petdesetih letih od opustitve 
rudarjenja zrasli preko enega metra v višino. 
Limonitni speleotemi so slikoviti, hkrati pa 
zelo nestabilni. Votli stalaktiti s premerom 
do 2 centimetra so dolgi več kot meter in se 
že ob rahlem dotiku zlahka odlomijo oziro-
ma prelomijo. Limonitne prevleke prav tako 
prekrivajo jamsko podporje, kar mu navi-
dezno daje večjo stabilnost.  V resnici pa 
so leseni tramovi in stebri strohnjeni, zato 
je te dele jame bolje opazovati le od daleč. 
Nekateri rovi na območju Alme so v poro-
znih plasteh limonita. Tam so našli prostor 
za kristalizacijo drugi minerali. Tudi ti deli 
rudnika so nestabilni, zato lahko v vsakem 
trenutku pride do podorov.
Kristali sadre na limonitni podlagi. Velikost primerka: 60 milimetrov x 35 milimetrov. 
Zbirka: Goran Schmidt.
Izrez prikazuje tanke 
kristale sadre, med 
katerimi so mnogi 
zdvojčeni. Velikost 
izreza: 12 milimetrov.
Stene Glavnega rova so popolnoma obdane z limonitnimi prevlekami. Merjenja višine stalagmita na tej fotografiji med 
letoma 2003 in 2018 so pokazala, da je v tem obdobju rasel s hitrostjo 3 centimetre na leto.  
Foto: B. Zarnik, 2018.
278 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 279Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Limonit/goethit
Glavni razlog, da omenjamo limonit ozi-
roma goethit na tem mestu, je prisotnost 
eksotičnih speleotemov v obliki stalaktitov, 
stalagmitov in prevlek v opuščenih rudni-
ških rovih. Zgornji deli rudnika (železov 
klobuk) so namreč bogati z železovimi sul-
f idi (piritom in markazitom), ki so izpo-
stavljeni izraziti oksidaciji, ki jo povzročajo 
površinske vode, pronicajoče skozi te plasti. 
Pri tem se sproščajo dvovalentni železovi 
Fe2+ ioni. Raztopine z železovimi ioni se 
pretakajo po omrežju razpok in rudnih žil. 
Brž ko dosežejo odprte prostore, kot so ru-
dniški rovi in jaški, pride z zračnim kisi-
kom do oksidacije dvovalentnih Fe2+ ionov 
v trovalentne Fe3+ ione. Slednji pa niso več 
topni, zato se oborijo v obliki limonitno/
goethitnih prevlek. Hitrost odlaganja že-
lezovih oksidov je velika. Tla v Grollovem 
rovu so popolnoma prekrita z do 50 centi-
metrov debelo plastjo limonita, nekateri sta-
lagmiti pa so v petdesetih letih od opustitve 
rudarjenja zrasli preko enega metra v višino. 
Limonitni speleotemi so slikoviti, hkrati pa 
zelo nestabilni. Votli stalaktiti s premerom 
do 2 centimetra so dolgi več kot meter in se 
že ob rahlem dotiku zlahka odlomijo oziro-
ma prelomijo. Limonitne prevleke prav tako 
prekrivajo jamsko podporje, kar mu navi-
dezno daje večjo stabilnost.  V resnici pa 
so leseni tramovi in stebri strohnjeni, zato 
je te dele jame bolje opazovati le od daleč. 
Nekateri rovi na območju Alme so v poro-
znih plasteh limonita. Tam so našli prostor 
za kristalizacijo drugi minerali. Tudi ti deli 
rudnika so nestabilni, zato lahko v vsakem 
trenutku pride do podorov.
Kristali sadre na limonitni podlagi. Velikost primerka: 60 milimetrov x 35 milimetrov. 
Zbirka: Goran Schmidt.
Izrez prikazuje tanke 
kristale sadre, med 
katerimi so mnogi 
zdvojčeni. Velikost 
izreza: 12 milimetrov.
Stene Glavnega rova so popolnoma obdane z limonitnimi prevlekami. Merjenja višine stalagmita na tej fotografiji med 
letoma 2003 in 2018 so pokazala, da je v tem obdobju rasel s hitrostjo 3 centimetre na leto.  
Foto: B. Zarnik, 2018.
280 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 281Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Pirit
Prisoten je v kristalih, ki ne presežejo veli-
kosti dveh centimetrov. Največji imajo obli-
ko enostavnih kock z nekoliko ukrivljenimi 
ploskvami, ki pa niso značilno narebrene. 
Manjši kristali, ki so kombinacija kristalnih 
likov kocke in pentagonskega dodekaedra, 
pa so narebreni. Pogosto se pojavlja v kro-
glastih skupkih, ki so vključeni v baritu in 
galenitu in v premeru lahko dosežejo nekaj 
centimetrov. Te skupke sestavljajo kristali, 
ki žarkasto izraščajo iz njihove sredine in so 
večinoma močno oksidirani.
Svetlikajoči se skupek 
goethita na limonitni 
podlagi. Primerki 
goethita takšne 
kakovosti so redki, 
ne glede na splošno 
prisotnost železovih 
oksidov v Sitarjevcu. 
Velikost primerka: 
47 milimetrov x 
37 milimetrov. 
Zbirka: Igor Dolinar.
Zelo zanimiv primerek skorje železovih oksidov – limonita - po cerusitu. V kislem okolju so se cerusitovi kristali 
raztopili in tako je ostala samo limonitna skorja, ki jih je nekoč pokrivala. V zaključku so se na limonitu izkristalizirali 
še conirani kristali barita. Velikost primerka: 60 milimetrov x 50 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. 
Večji kristali pirita so enostavne kocke (A). Manjši (B in C) so kombinacija kristalnih likov kocke a{100} in 
pentagonskega dodekaedra d{210}.
280 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 281Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Pirit
Prisoten je v kristalih, ki ne presežejo veli-
kosti dveh centimetrov. Največji imajo obli-
ko enostavnih kock z nekoliko ukrivljenimi 
ploskvami, ki pa niso značilno narebrene. 
Manjši kristali, ki so kombinacija kristalnih 
likov kocke in pentagonskega dodekaedra, 
pa so narebreni. Pogosto se pojavlja v kro-
glastih skupkih, ki so vključeni v baritu in 
galenitu in v premeru lahko dosežejo nekaj 
centimetrov. Te skupke sestavljajo kristali, 
ki žarkasto izraščajo iz njihove sredine in so 
večinoma močno oksidirani.
Svetlikajoči se skupek 
goethita na limonitni 
podlagi. Primerki 
goethita takšne 
kakovosti so redki, 
ne glede na splošno 
prisotnost železovih 
oksidov v Sitarjevcu. 
Velikost primerka: 
47 milimetrov x 
37 milimetrov. 
Zbirka: Igor Dolinar.
Zelo zanimiv primerek skorje železovih oksidov – limonita - po cerusitu. V kislem okolju so se cerusitovi kristali 
raztopili in tako je ostala samo limonitna skorja, ki jih je nekoč pokrivala. V zaključku so se na limonitu izkristalizirali 
še conirani kristali barita. Velikost primerka: 60 milimetrov x 50 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. 
Večji kristali pirita so enostavne kocke (A). Manjši (B in C) so kombinacija kristalnih likov kocke a{100} in 
pentagonskega dodekaedra d{210}.
282 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 283Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Piromorfit
Nevpadljivi prizmatski kristali niso tako 
redki, kakor so včasih menili. Pogosto jih 
najdemo na podlagi limonita ali peščenja-
ka, redko pa skupaj s slamnatim cerusitom. 
Manjši kristali so brezbarvni do rahlo rjavi. 
Tisti, ki so priraščeni na limonitu, so lahko 
rumenkasto zeleno obarvani. Največji kri-
stali so rjave barve. Velika večina kristalov 
so enostavne šesterokotne prizme, ki jih 
odrežejo ravne ploskve pinakoida c. Manj-
ši kristali imajo robove terminacij nekoliko 
odrezane s ploskvami bipiramide p{101}, ro-
bove med prizmami pa z ozkimi ploskvami 
prizme b{110}. Nekateri kristali imajo igli-
často obliko, ki je kombinacija prizme a in 
Večina kristalov piromorfita 
ima prizmatsko obliko z 
ravnimi terminacijami (A). Več 
kristalografskih likov opazimo 
na manjših kristalih (B). Risba 
C prikazuje igličasti kristal 
bipiramidalne oblike. Kristalni 
liki: a{100}, b{110}, c{001}, 
p{101} in q{h0l}.
Enostavni prosojni, toda lepo razviti prizmatski kristali piromorfita. Velikost izreza: 14 milimetrov x 12 milimetrov. 
Zbirka: Igor Dolinar.
Sodčkasti kristali 
piromorfita s cerusitom. 
Velikost izreza:  
17 milimetrov x  
17 milimetrov.
Zbirka: Prirodoslovni 
muzej Slovenije v 
Ljubljani. 
Redka oblika kristalov 
piromorfita iz rudnika 
Sitarjevec, ki je sicer dokaj 
pogosta v drugih svetovnih 
nahajališčih. Kristali 
so izrazito odebeljeni 
na sredini. Njihove 
terminacije so razcepljene 
v posamezne kristale, ki 
so značilno zasukani v 
skladu s kristalno simetrijo 
piromorfita. Velikost izreza: 
10 milimetrov x  
7 milimetrov.  
Zbirka: Igor Dolinar.
282 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 283Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
Piromorfit
Nevpadljivi prizmatski kristali niso tako 
redki, kakor so včasih menili. Pogosto jih 
najdemo na podlagi limonita ali peščenja-
ka, redko pa skupaj s slamnatim cerusitom. 
Manjši kristali so brezbarvni do rahlo rjavi. 
Tisti, ki so priraščeni na limonitu, so lahko 
rumenkasto zeleno obarvani. Največji kri-
stali so rjave barve. Velika večina kristalov 
so enostavne šesterokotne prizme, ki jih 
odrežejo ravne ploskve pinakoida c. Manj-
ši kristali imajo robove terminacij nekoliko 
odrezane s ploskvami bipiramide p{101}, ro-
bove med prizmami pa z ozkimi ploskvami 
prizme b{110}. Nekateri kristali imajo igli-
často obliko, ki je kombinacija prizme a in 
Večina kristalov piromorfita 
ima prizmatsko obliko z 
ravnimi terminacijami (A). Več 
kristalografskih likov opazimo 
na manjših kristalih (B). Risba 
C prikazuje igličasti kristal 
bipiramidalne oblike. Kristalni 
liki: a{100}, b{110}, c{001}, 
p{101} in q{h0l}.
Enostavni prosojni, toda lepo razviti prizmatski kristali piromorfita. Velikost izreza: 14 milimetrov x 12 milimetrov. 
Zbirka: Igor Dolinar.
Sodčkasti kristali 
piromorfita s cerusitom. 
Velikost izreza:  
17 milimetrov x  
17 milimetrov.
Zbirka: Prirodoslovni 
muzej Slovenije v 
Ljubljani. 
Redka oblika kristalov 
piromorfita iz rudnika 
Sitarjevec, ki je sicer dokaj 
pogosta v drugih svetovnih 
nahajališčih. Kristali 
so izrazito odebeljeni 
na sredini. Njihove 
terminacije so razcepljene 
v posamezne kristale, ki 
so značilno zasukani v 
skladu s kristalno simetrijo 
piromorfita. Velikost izreza: 
10 milimetrov x  
7 milimetrov.  
Zbirka: Igor Dolinar.
284 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 285Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
zelo strme bipiramide q. Zelo zanimive kri-
stale so našli pred nekaj leti v rovu Alma. 
Imajo sodčkasto obliko, kar je značilni ha-
bitus piromorfita iz mnogih drugih nahaja-
lišč po svetu. Kristali so nabrekli v sredini, 
proti terminacijam pa se ožajo, pri čemer se 
slednje pogosto značilno razcepijo. Največji 
kristali piromorfita dosežejo v dolžino do 
15 milimetrov in v premeru do 3 milimetre.
Kremen
Mirno lahko zatrdimo, da je kremen odi-
gral vlogo grobarja rudnika. Bil je vsesplo-
šno navzoč v obliki tektonsko napokanih in 
brečastih plasti kremenovega peščenjaka. 
Vrtanje skozi te plasti je pri rudarjih pov-
zročalo silikozna obolenja predvsem v za-
dnjih letih delovanja rudnika. V nasprotju 
s tem pa kremen v makroskopskih kristalih 
ni bil pogost. V zgornjih oksidiranih delih 
rudnika ga skoraj ni bilo. Pogostejši je bil 
v spodnjih delih, kjer pa kristali tudi niso 
presegli 2 centimetrov v dolžino in 1 cen-
timetra v premeru. Večinoma so bili mleč-
ni in prizmatske oblike; le redki so imeli 
prozorne terminacije. Kremen s tega mesta 
uvrščamo v tako imenovani tip Bambauer, 
za katerega je značilna odsotnost ploskev 
trapezoedra. Na ploskvah prizme so razvi-
te značilne linije – strije, ki pa so značilne 
za tip kremena Friedlaender. Odločilno po-
drobnost predstavljajo ploskve bipiramide in 
lamelarna struktura na ploskvah prizme, ki 
potrjujejo dvojčenje po brazilskem zakonu. 
Praviloma so dobro razviti kremenovi kri-
stali v združbi z večjimi kristali barita in s 
cinabaritom.
Siderit
Enostavni romboedrski kristali so rjave 
barve in ne večji kot 2 milimetra. Pogosto 
predstavljajo podlago, iz katere izraščajo 
kristali aragonita. Kristali svetlo rjave barve 
so nekoliko večji in merijo do 5 milimetrov 
v premeru. Ti so sploščeni po ploskvi pina-
koida c in bogatejši s kristalnimi liki.
Zahvala
Mnogo ustanov, strokovnjakov in zbiralcev 
nam je pomagalo s podatki o zgodovini ru-
dnika, z dokumentacijo in s primerki mi-
neralov. Na tem mestu se zato prisrčno za-
hvaljujemo Claudii Dojen (Landesmuseum 
Kärnten v Celovcu), Moniki Feichter, Fran-
ku Melcherju in Johannu Raithu (Montau-
niversität v Leobnu), Uweju Kolitschu (Na-
turhistorisches Museum na Dunaju), Bern-
du Moserju (Joanneum v Gradcu), Biserki 
Radanović - Gužvica (Hrvatski prirodoslov-
ni muzej v Zagrebu), Jiříju Sejkori (Národni 
Museum v Pragi), Mateji Golež (Zavod za 
gradbeništvo v Ljubljani), Francu Habiču 
(Ljubljana), Matjažu Kirmu (Litija), Gre-
gorju Koblerju (Ljubljana), Ivanu Kramžarju 
(Litija), Francu Krivogradu (Prevalje), Mati-
ji Križnarju (Prirodoslovni muzej Slovenije 
v Ljubljani), Jožetu Leniču (Ihan), Davorinu 
Preisingerju (Kranj), Viliju Rakovcu (Kranj), 
Goranu Schmidtu (Ljubljana), Tini Šuštar-
šič (Mestni muzej v Litiji), družini Vidrih 
(Studeno) in Blažu Zarniku (Občina Litija).
Viri:
Brunnlechner, A., 1885: Beiträge zur Charakteristik der 
Erzlagerstätte von Littai in Krain. Wien: Jahrbuch der 
k.k. geol. Reichanstalt, 35. Band, Heft 2: 387-396.
Dolinar, I., Zrnec, M., 2011: Minerali rudnika 
Sitarjevec v Litiji. Društvene novice, 44: 17-22. Tržič: 
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič.
Fabjančič, M., 1972: Kronika Litijskega rudnika. 
Tipkopis, 854 str. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana. 
Grafenauer, S., 1963: O mineralnih paragenezah Litije 
in drugih polimetalnih nahajališč v posavskih gubah. 
Ljubljana: Rudarsko-metalurški zbornik, 3: 245-260. 
Grošelj, F., 2011: Čebelarska pravda. 300 str. Litija: 
Čebelarsko društvo Litija.
Herlec, U., Dolinšek, M, Geršak, A., Jemec, M., Kramar, 
S., 2006: Minerali žilnih rudišč v Posavskih gubah in 
rudnika Sitarjevec pri Litiji. Scopolia – Suplementum, 3: 
52-65. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2007: 
Zgornjekarbonska flora Grajskega hriba v Ljubljani. 
Geologija, 50: 8–19.
Mlakar, I., 1987: Prispevek k poznavanju geološke 
zgradbe Posavskih gub in njihovega južnega obrobja. 
Geologija, 28/29: 157–182.
Mlakar, I., 1994: O problematiki Litijskega rudnega 
polja. Geologija, 36: 247-338. 
Mohorič, I., 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na 
Slovenskem. 1. knjiga. Ljubljana: Založba Obzorja. 
Müllner, A., 1903: Das Bergwessen in Krain. Laibach: 
Argo, No. 6.
Peskar, J., 1976: Dolenjski odred. 573 str. Ljubljana: 
Knjižnica NOV in POS.
Preisinger, D., 2010: Opuščeni rudniki v Sloveniji. 149 
str. Golnik: Založba Turistika. 
Ravnateljstvo, 1905: Kranj: Izvestje mestne nižje realke 
v Idriji.
Rečnik, A., Daneu, N., Herlec, U., 2014: Die Blei- und 
Zinkerzlagerstätte Sitarjevec bei Litija, Slowenien. 
Mineralien Welt, 25 (3): 56-69. Salzhemmendorf: Bode 
Verlag.
Riedl, E., 1886: Littai. Wien: Oesterreichische Zeitschrift 
für Berg- und Hüttenwessen, No. 21: 333-343.
Schmidt, A. 1888: Zinnober von Serbien. Zeitschrift für 
Kristallographie, 14: 433-448.
Tornquist, A., 1929: Die Blei-Zinklagerstätte der 
Savenfalten vom Typus Litija. Wien: Berg und 
Hüttenmänische Jahrbuch, 71. 
Valvasor, J. V., 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. 
Cap. XXVII, 189-190. Laybach.
Voss, W., 1889: Das Mineralvorkommen von Littai in 
Krain. Laibach: Mitteilungen des Musealvereins für 
Krain, 351-357.
Voss, W., 1895: Die Mineralien des Herzogthums Krain, 
101 p.p. Verlag von Ig. Laibach: V. Kleinmayr & Fed. 
Bamberg.
Weiss, A., 2015: Die Mineraliensammlung der 
ehemaligen Berghauptmannschaft Klagenfurt und ihre 
Bestände. Der steirische Mineralog, 30-35. Graz: 
Vereinigung Steirischer Mineralien und Fossiliensammler.
Wiesthaler, F., 1893: Izvestje c. kr. Državne nižje 
gimnazije v Ljubljani. 
Zepharovich, V. v., 1880: Baryt von Littai in Krain. 
Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 30: 
67-68.
Zepharovich, V. v., 1885: Cerussit von Littai in Krain. 
Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 34: 
81-85. 
Zepharovich, V. v., 1893: Mineralogisches Lexicon für 
das Kaiserthum Österreich, Band III., 478 p.p. Wien.
Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., 2018: Oblike kristalov 
nekaterih mineralov iz Sitarjevca, 26-33. I. strokovni 
simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest, 
Litija.
Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., Vrabec, M., 2021: 
Sitarjevec – bei Litija – Bleierze und Zinnober aus 
Slowenien. 
Kremenovi kristali s Sitarjevca so prizmatski. Na 
ploskvah prizme m so razvite strije v obliki navpičnih, 
nekoliko nalomljenih ravnih linij. Laminacije v obliki 
odprte črke V potrjujejo brazilski tip dvojčenja. Odsotnost 
ploskev trapezoedra in prisotnost ploskev bipiramide s 
v dvojčičnih legah potrjujejo tip kremena Bambauer. 
Kristalni liki: m{100}, r{101}, s{111} in z{011}.
Enostavni kristali siderita imajo razvite le ploskve romboedra r (A). Bolj zanimivi so tisti z dominantnimi ploskvami 
pinakoida c in s ploskvami romboedra r, ki so modificirani s ploskvami prizme a ter še nekaterimi ploskvami pozitivnih 
in negativnih romboedrov (B). Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, n{012}, q{106} in r{101}.
284 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 285Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del)
zelo strme bipiramide q. Zelo zanimive kri-
stale so našli pred nekaj leti v rovu Alma. 
Imajo sodčkasto obliko, kar je značilni ha-
bitus piromorfita iz mnogih drugih nahaja-
lišč po svetu. Kristali so nabrekli v sredini, 
proti terminacijam pa se ožajo, pri čemer se 
slednje pogosto značilno razcepijo. Največji 
kristali piromorfita dosežejo v dolžino do 
15 milimetrov in v premeru do 3 milimetre.
Kremen
Mirno lahko zatrdimo, da je kremen odi-
gral vlogo grobarja rudnika. Bil je vsesplo-
šno navzoč v obliki tektonsko napokanih in 
brečastih plasti kremenovega peščenjaka. 
Vrtanje skozi te plasti je pri rudarjih pov-
zročalo silikozna obolenja predvsem v za-
dnjih letih delovanja rudnika. V nasprotju 
s tem pa kremen v makroskopskih kristalih 
ni bil pogost. V zgornjih oksidiranih delih 
rudnika ga skoraj ni bilo. Pogostejši je bil 
v spodnjih delih, kjer pa kristali tudi niso 
presegli 2 centimetrov v dolžino in 1 cen-
timetra v premeru. Večinoma so bili mleč-
ni in prizmatske oblike; le redki so imeli 
prozorne terminacije. Kremen s tega mesta 
uvrščamo v tako imenovani tip Bambauer, 
za katerega je značilna odsotnost ploskev 
trapezoedra. Na ploskvah prizme so razvi-
te značilne linije – strije, ki pa so značilne 
za tip kremena Friedlaender. Odločilno po-
drobnost predstavljajo ploskve bipiramide in 
lamelarna struktura na ploskvah prizme, ki 
potrjujejo dvojčenje po brazilskem zakonu. 
Praviloma so dobro razviti kremenovi kri-
stali v združbi z večjimi kristali barita in s 
cinabaritom.
Siderit
Enostavni romboedrski kristali so rjave 
barve in ne večji kot 2 milimetra. Pogosto 
predstavljajo podlago, iz katere izraščajo 
kristali aragonita. Kristali svetlo rjave barve 
so nekoliko večji in merijo do 5 milimetrov 
v premeru. Ti so sploščeni po ploskvi pina-
koida c in bogatejši s kristalnimi liki.
Zahvala
Mnogo ustanov, strokovnjakov in zbiralcev 
nam je pomagalo s podatki o zgodovini ru-
dnika, z dokumentacijo in s primerki mi-
neralov. Na tem mestu se zato prisrčno za-
hvaljujemo Claudii Dojen (Landesmuseum 
Kärnten v Celovcu), Moniki Feichter, Fran-
ku Melcherju in Johannu Raithu (Montau-
niversität v Leobnu), Uweju Kolitschu (Na-
turhistorisches Museum na Dunaju), Bern-
du Moserju (Joanneum v Gradcu), Biserki 
Radanović - Gužvica (Hrvatski prirodoslov-
ni muzej v Zagrebu), Jiříju Sejkori (Národni 
Museum v Pragi), Mateji Golež (Zavod za 
gradbeništvo v Ljubljani), Francu Habiču 
(Ljubljana), Matjažu Kirmu (Litija), Gre-
gorju Koblerju (Ljubljana), Ivanu Kramžarju 
(Litija), Francu Krivogradu (Prevalje), Mati-
ji Križnarju (Prirodoslovni muzej Slovenije 
v Ljubljani), Jožetu Leniču (Ihan), Davorinu 
Preisingerju (Kranj), Viliju Rakovcu (Kranj), 
Goranu Schmidtu (Ljubljana), Tini Šuštar-
šič (Mestni muzej v Litiji), družini Vidrih 
(Studeno) in Blažu Zarniku (Občina Litija).
Viri:
Brunnlechner, A., 1885: Beiträge zur Charakteristik der 
Erzlagerstätte von Littai in Krain. Wien: Jahrbuch der 
k.k. geol. Reichanstalt, 35. Band, Heft 2: 387-396.
Dolinar, I., Zrnec, M., 2011: Minerali rudnika 
Sitarjevec v Litiji. Društvene novice, 44: 17-22. Tržič: 
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič.
Fabjančič, M., 1972: Kronika Litijskega rudnika. 
Tipkopis, 854 str. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana. 
Grafenauer, S., 1963: O mineralnih paragenezah Litije 
in drugih polimetalnih nahajališč v posavskih gubah. 
Ljubljana: Rudarsko-metalurški zbornik, 3: 245-260. 
Grošelj, F., 2011: Čebelarska pravda. 300 str. Litija: 
Čebelarsko društvo Litija.
Herlec, U., Dolinšek, M, Geršak, A., Jemec, M., Kramar, 
S., 2006: Minerali žilnih rudišč v Posavskih gubah in 
rudnika Sitarjevec pri Litiji. Scopolia – Suplementum, 3: 
52-65. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2007: 
Zgornjekarbonska flora Grajskega hriba v Ljubljani. 
Geologija, 50: 8–19.
Mlakar, I., 1987: Prispevek k poznavanju geološke 
zgradbe Posavskih gub in njihovega južnega obrobja. 
Geologija, 28/29: 157–182.
Mlakar, I., 1994: O problematiki Litijskega rudnega 
polja. Geologija, 36: 247-338. 
Mohorič, I., 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na 
Slovenskem. 1. knjiga. Ljubljana: Založba Obzorja. 
Müllner, A., 1903: Das Bergwessen in Krain. Laibach: 
Argo, No. 6.
Peskar, J., 1976: Dolenjski odred. 573 str. Ljubljana: 
Knjižnica NOV in POS.
Preisinger, D., 2010: Opuščeni rudniki v Sloveniji. 149 
str. Golnik: Založba Turistika. 
Ravnateljstvo, 1905: Kranj: Izvestje mestne nižje realke 
v Idriji.
Rečnik, A., Daneu, N., Herlec, U., 2014: Die Blei- und 
Zinkerzlagerstätte Sitarjevec bei Litija, Slowenien. 
Mineralien Welt, 25 (3): 56-69. Salzhemmendorf: Bode 
Verlag.
Riedl, E., 1886: Littai. Wien: Oesterreichische Zeitschrift 
für Berg- und Hüttenwessen, No. 21: 333-343.
Schmidt, A. 1888: Zinnober von Serbien. Zeitschrift für 
Kristallographie, 14: 433-448.
Tornquist, A., 1929: Die Blei-Zinklagerstätte der 
Savenfalten vom Typus Litija. Wien: Berg und 
Hüttenmänische Jahrbuch, 71. 
Valvasor, J. V., 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. 
Cap. XXVII, 189-190. Laybach.
Voss, W., 1889: Das Mineralvorkommen von Littai in 
Krain. Laibach: Mitteilungen des Musealvereins für 
Krain, 351-357.
Voss, W., 1895: Die Mineralien des Herzogthums Krain, 
101 p.p. Verlag von Ig. Laibach: V. Kleinmayr & Fed. 
Bamberg.
Weiss, A., 2015: Die Mineraliensammlung der 
ehemaligen Berghauptmannschaft Klagenfurt und ihre 
Bestände. Der steirische Mineralog, 30-35. Graz: 
Vereinigung Steirischer Mineralien und Fossiliensammler.
Wiesthaler, F., 1893: Izvestje c. kr. Državne nižje 
gimnazije v Ljubljani. 
Zepharovich, V. v., 1880: Baryt von Littai in Krain. 
Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 30: 
67-68.
Zepharovich, V. v., 1885: Cerussit von Littai in Krain. 
Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 34: 
81-85. 
Zepharovich, V. v., 1893: Mineralogisches Lexicon für 
das Kaiserthum Österreich, Band III., 478 p.p. Wien.
Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., 2018: Oblike kristalov 
nekaterih mineralov iz Sitarjevca, 26-33. I. strokovni 
simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest, 
Litija.
Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., Vrabec, M., 2021: 
Sitarjevec – bei Litija – Bleierze und Zinnober aus 
Slowenien. 
Kremenovi kristali s Sitarjevca so prizmatski. Na 
ploskvah prizme m so razvite strije v obliki navpičnih, 
nekoliko nalomljenih ravnih linij. Laminacije v obliki 
odprte črke V potrjujejo brazilski tip dvojčenja. Odsotnost 
ploskev trapezoedra in prisotnost ploskev bipiramide s 
v dvojčičnih legah potrjujejo tip kremena Bambauer. 
Kristalni liki: m{100}, r{101}, s{111} in z{011}.
Enostavni kristali siderita imajo razvite le ploskve romboedra r (A). Bolj zanimivi so tisti z dominantnimi ploskvami 
pinakoida c in s ploskvami romboedra r, ki so modificirani s ploskvami prizme a ter še nekaterimi ploskvami pozitivnih 
in negativnih romboedrov (B). Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, n{012}, q{106} in r{101}.