GDK: 587.7 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Mapping and Studying of Forest Vegetation Lado KUTNAR • Izvleček Kutnar, L.: Uporaba fotointerpretacije aeropo- snetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučeva­ nju gozdne vegetacije. Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 28. V preteklosti je bila vegetacija naših gozdov kar- tirana v različnih merilih. Za celotno gozdno povr- šino Slovenije je bila izdelana le karta v merilu 1 : 100.000, kar pa za današnje potrebe ne zadošča. Razvoj tehnike je prinesel različne nove možnosti proučevanja in kartiranja vegetacije. Prispevek predstavlja različne načine obravnavanja vegeta- cije ob uporabi fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik v kombinaciji s terenskimi popisi. Ne- kateri izmed teh postopkov so predstavljeni tudi na primeru vodozbirnega območja enega od prito- kov potoka Mošenik pri Kočevski Reki. Na razi- skovalnem objektu, ki je bil izbran za celostni mo- nitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosiste- me v Sloveniji, smo pri izločanju sestojnih tipov, osnovnih vegetacijskih enot, pri razmejevanju ohranjenih sestojev od spremenjenih, proučevanju reliefnih in hidroloških razmer kombinirali terenske analize s fotointerpretacijo aeroposnetkov. Za ob- jekt je bil izdelan tudi prostorski informacijski si- stem, ki vsebuje različne podatkovne sloje. Ključne besede: gozdna vegetacija, kartiranje vegetacije, fotointerpretacija aeroposnetkov, pro- storski informacijski sistem. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Začetki kartiranja gozdne vegetacije pri nas segajo že v prvo polovico tega stoletja, saj je Gabriel Tomažič leta 1932 izdelal • K. L., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slove- nije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 502 GozdV 54, 1996 Synopsis Kutnar, L.: The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Map- ping and Studying of Forest Vegetation. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 28. ln the past the vegetation of Slovenian forests was mapped on different scales. For the entire Slovenian forest area only one map was elabora- ted on a scale of 1 : 1 OO 000, which is insufficient for the present needs. With the development of techniques severa! new possibilities of vegetation studying and mapping have become possible. Va- rious way s of dealing with vegetation by way of the photointerpreation of aero-photogaphs and GIS techniques in combination of terrain inventories are the issue of this article. Some of these proce- dures are shown on the example of a water accu- mulation area of one of the tributary streams of the Mošenik brook at Kočevska Reka. ln the research object- selected for integral monitoring of the im- pacts of polluted air on ecosystems in Slovenia- terrain analyses were used in combination with photo-interpretation of aero-photographs in selec- ting stand types, the basic vegetation units, in the delimitation of preserved stands from the changed enes, in the studying of relief and hydrological conditions. A spatial information system, which inc- ludes various data levels, has been worked out for the object, too. Key words: forest vegetation, vegetation map- ping, photointerpretation of aero-photographs, geo- grafic information system. prvo fitocenološko karto Golovca po nače­ lih standardne srednjeevropske metode (SMOLE 1985), kar je prvi poskus fitoceno- loškega kartiranja na Balkanu (ZORN 1974). Doslej je pri nas kartiralo gozdno vegeta- cijo več različnih inštitucij. Po ocenah je okoli 70% kart v merilu 1:10.000 izdelal Biro za gozdarsko načrtovanje, Biološki in- Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije štitut ZRC SAZU približno 20 %, delež dru- gih pa je ocenjen na 1 O %. Vendar pa v tem merilu ni bila kartirana celotna gozdna površina Slovenije, temveč le del. V celoti je slovenski gozdni prostor pokrit z Gozdnovegetacijsko karto Sloveni- je v merilu 1:100.000, ki jo je izdelal Biro za gozdarsko načrtovanje leta 1974 (ZORN 1975, SMOLE 1988). Zaradi novih spoznanj, sprememb v kla- sifikaciji gozdnih združb, razvoja tehnike in potreb po podrobnejšem fitocenološkem kartiranju se kažejo potrebe po reviziji ob- stoječih kart in izdelavi kart v večjih merilih, ki bi dopolnjevale že obstoječe. Z uporabo klasičnih tehnik kartiranja v kombinaciji s fotointerpretacijo aeroposnet- kov in uporabo računalniške tehnike je mož- no zmanjšati porabo časa in denarja. Ob ustreznem razmerju med njimi pa je na ta način možno doseči celo boljše, objektiv- nejše rezultate. 2 UPORABA DALJINSKEGA ZAZNAVA- NJA PRI PROUČEVANJU GOZDNE VE- GETACIJE 2 THE APPLICATION OF REMOTE SENSION IN FOREST VEGETATION STUDY 2.1 Splošno o problematiki 2.1 General remarks on the top ic Vegetacijo je možno kartirati tudi ob po- moči fotointerpretacije aeroposnetkov. Fo- tointerpretacija je namreč dejavnost, pri ka- teri se analizira aeroposnetke ali samo nji- hove dele, da bi identificirali objekte na njih, njihov značaj ali medsebojno povezanost. Fotointerpretacija je v gozdarstvu zelo uporabna, ker je gozd na aeroposnetkih direktno viden. Vegetacijo lahko na ta na- čin proučujemo z različnih vidikov. Metode daljinskega pridobivanja podatkov nam slu- žijo za izdelavo različnih tematskih kart, za ugotavljanje dendrometrijskih kazalcev in lesnih zalog ter za oceno propadanja goz- dov (HOČEVAR 1992). Z aeroposnetki imamo veliko večji in ob- jektivnejši pregled nad določenim terenom. Kombinacija aero posnetkov in terenskih za- pisov, ki so rezultat detajlnega proučevanja terenskih razmer, nam lahko daje kvalitet- ne in objektivne karte. Kartiranje vegetacije lahko opravimo na več različnih nivojih. Na aeroposnetkih manjših meril razmejujemo predvsem gozd- na od negozdnih zemljišč. Pri tem lahko ugotavljamo stopnjo gozdnatosti in razčle­ njenosti gozdnega roba. Na aeroposnetkih večjih meril pa je mož- no razmejevati tudi posamezne tipe vege- tacije. Pri tem oblikujemo enote glede na videz in zgradbo vegetacije. Najpogosteje izločamo le osnovne vegetacijske tipe (ze- liščna, grmovna, drevesna vegetacija) ali pa upoštevamo razpoznavne sestojne pa- rametre (razvojna faza, mešanost, sklep) in kartiramo posamezne sestojne tipe. 2.2 Kartiranje gozdnih združb ob fotoin- terpretaciji aeroposnetkov 2.2 Mapping of forest associations by photo-inter- pretation of aero-photographs Pri kartiranju fitocenoloških enot ob fo- tointerpretaciji aeroposnetka lahko sežemo do nivoja gozdne združbe (asociacije), ki je sorazmerno jasno določena enota. V dolo- čenih primerih, ko gre za večje rastiščne gradiente, pa lahko kartiramo oz. izločimo celo posamezne subasociacije. Pri tovrstnem kartiranju je potrebno de- tajlno poznati skupne ekološke dejavnike, ki prevladujejo na obravnavanem območju. Poleg tega pa moramo imeti na voljo kvali- teten material (aeroposnetki, satelitski po- snetki), ki ga obdela sposoben in izkušen fotointerpretator (VUKELIC 1985). Kartiranje gozdnih združb poteka v treh fazah: a) pripravljalna faza (kabinetna fo- tointerpretacija), b) faza terenskega dela in c) zaključna faza (sinteza) (VUKELIC 1985): a) V pripravljalni fazi je potrebno temeljito proučiti splošne ekološke (hidrološke, pe- dološke, klimatske, ... ) osnove in že znane podatke o vegetaciji področja, ki ga bomo kartirati. Potem na stereomodelu (stereopar aero- posnetkov) določimo geomorlološke para- metre (relief, ekspozicija in inklinacija, nad- morska višina), ki so pomembni za identifi- kacijo in razširjenost posameznih gozdnih združb. Sledi fotointerpretacija slikovnih parame- Gozd V 54, 1996 503 Uporaba fotointerpretacije aeroposnelkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije trav (ton preslikavanja krošnje, sestojoa tek- stu ra, sence, ... ), ki nas že lahko pripelje do gozdnih združb na določenem območju. b) Da bi se prepričali o veljavnosti doblje- nega rezultata, je potrebno v naslednji fazi opraviti terenske raziskave. Opraviti mora- mo rekognosciranje terena in pri tem pre- veriti veljavnost gozdnih združb, ugotovlje- nih v prvi fazi. c) V zaključni fazi sintetiziramo podatke, pridobljene v kabinetu in na terenu. Korigi- ramo rezultate kartiranja iz prve faze in na osnovi tega izdelamo končno obliko fitoce- nološke karte. 2.3 Uporaba geografskega informacijske- ga sistema pri opredelitvi gozdnovege- tacijskih enot 2.3 The use of geographical information system in the defining of forest-vegetation units Pri kartiranju gozdno-vegetacijskih enot pa lahko uporabimo tudi računalniško pod- P.rt geografski informacijski sistem (GIS) (HO- CEV AR 1992). To je sistem za vnašanje, hranjenje, obdelavo, analiziranje in prika- zovanje prostorskih podatkov (CONGAL- TON, GREEN 1992). Z dobro zasnovanim GIS-om lahko dobi- mo določene rastiščne enote že s samim prekrivanjem (metoda presekov) izbranih podatkovnih slojev. Torej moramo najprej zbrati in ovrednotiti podatke o rastiščnih dejavnikih (geologija, relief, hidrologija, pe- dologija, klima, .. ) ter izdelati sloje. Načini za pridobivanje podatkov so različni. Po- datke lahko pridobimo s terenskimi snema- nji ali pa uporabimo že obstoječe zapise (karte, rezultati meritev, ... ). V naslednji fazi je potrebno podatke pre- tvoriti v ustrezen digitalni (računalniški) za- pis. Posamezni zapisi predstavljajo podat- kovne sloje, ki jih prekrivamo, in s tem do- bimo rastiščne enote. Na koncu posamezne enote tudi preveri- mo na terenu. Čim kvalitetnejši je GIS (veli- ko najrazličnejših, zanesljivih podatkov), tem bolj se posamezne enote približujejo dejanskim razmeram na terenu. Aeroposnetkov in satelitskih posnetkov pa ne uporabljamo samo za enkratno ugo- tavljanje stanja gozda, temveč tudi za pro- učevanje trendov. Za ugotavljanje površin- 504 GozdV 54, 1996 ske razširjenosti, strukture in poškodova- nosti gozdov lahko uporabljamo že posnet- ke iz dveh zaporednih cikličnih aerosne- manj. Pri tem lahko primerjamo različne parametre in na osnovi več časovnih pri- merjav ugotavljamo trende spreminjanja. Z uporabo tehnik GIS je sorazmerno eno- stavno primerjati časovno spreminjanje pro- storskih parametrov, saj to dosežemo že s samim prekrivan jem tematskih slojev. 2.4 Uporaba simulacije pri proučevanju vegetacije 2.4 The use of simulation in vegetation study Tehnike GIS pa nam omogočajo tudi pri- pravo nekaterih modelov za proučevanje gozdne vegetacije. Tako lahko simuliramo razvoj možne vegetacije pod določenimi po- goji (BRZEZIECKI, KIENAST, WILDI 1993, KIENAST, BRZEZIECKI, WILDI 1994). Z modelom je npr. možno napovedovati sta- nje vegetacije v prihodnosti ob trajnem glo- balnem spreminjanju klime. Za ugotavljanje razvoja vegetacije je po- trebno najprej izdelati ekološko-vegetacij- ski model, ki z določeno verjetnostjo napo- veduje rast določenega tipa vegetacije gle- de na dane rastiščne pogoje. Rezultat je digitalna vegetacijska karta. Postopek izdelave simulirana karte pote- ka v štirih korakih (KIENAST, BRZEZIECKI, WILDI 1994): a) V prvi fazi je potrebno iz razpoložljivih podatkov za rastiščne dejavnike izdelati kvaliteten GIS za določeno področje. GIS naj vsebuje čimvečje število rastiščnih de- javnikov, ki so odločilni za razvoj gozdnih združb. b) Sledi izdelava matematičnega mode- la, ki vključuje vse razpoložljive podatke. Slučajnostni model povezuje v matematič­ nem razmerju ohranjeno, nespremenjeno gozdno vegetacijo in rastišče. Model pred- stavlja matrika, v kateri kot neodvisne spre- menljivke nastopajo rastiščni dejavniki, kot odvisna spremenljivka pa tip vegetacije. Za posamezen tip vegetacije je s tem določe­ na možna ekološka niša. Model določa npr. pri kakšnem nagibu, nadmorski višini, pH itd. je možno pričako­ vati določeno gozdno združbo. Ob istih ra- Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije stiščnih pogojih pa se lahko z različno ver- jetnostjo pojavlja več različnih tipov vegeta- cije. c) V naslednji fazi je potrebno izdelani model preverjati na terenu. V ta namen izberemo ustrezen vzorec testnih območij in na njih primerjamo modelno stanje s sta- njem vegetacije, ki smo jo določili na tere- nu. Sledijo korekcije modela. d) Korigiran model lahko uporabimo za izdelavo simulirana karte vegetacije za šir- še območje. S simulacijo lahko ugotavljamo tudi stop- njo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozd- ne vegetacije. Primerjamo lahko namreč aktualno, v določenem času in prostoru ra- stočo vegetacijo, s simulirano, možno ve- getacijo. Ta primerjava nam da odgovor na vprašanje, koliko današnja vegetacija od- stopa od nekega naravnega stanja, ki je izključno rezultat edafskih in klimatskih de- javnikov. 3 PRIMER UPORABE GOZDARSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI OB- RAVNAVI VEGETACIJE 3 AN EXAMPLE OF THE USE OF GEOGRAP- HICAL INFORMATION SYSTEM IN VEGETA- TION STUDY 3.1 Prostorski informacijski sistem za območje Mošenik - Kočevska Reka 3.1 Spatial information system for the Mošenik- Kočevska Reka region Primer uporabe fotointerpretacije aero- posnetkov predstavlja raziskovalni objekt - vodozbirno območje enega od pritokov po- toka Mošenik pri Kočevski Reki, ki meri okoli 55 ha {slika 1}. Za objekt, ki je bil izbran za celostni mo- nitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v Sloveniji, je bil izdelan pro- storski (geografski) informacijski sistem (PIS oz. GIS}. PIS sestavljajo naslednji in- formacijski sloji v digitalni obliki: meja vo- dozbirnega območja, mreža raziskovalnih ploskev, gozdnogospodarska ureditev (eno- te, oddelki}, lastniška struktura, sestojna · karta, karta fitocenoloških enot, prikaz stelj- niških stadijev, hidrološka mreža, karta geo- loških in pedoloških enot, digitalni model Slika 1: Raziskovalni objekt - vodozbirno ob- močje pritoka potoka Mošenik. Figure 1: Research area - a water accumulation region of tributory stream of the Mošenik area. reliefa, ortofotografija in topografska karta (slika 2}. Sloje smo pripravili v ustrezni obliki s pro- gramskim paketom ARG/INFO tako, da smo vsakemu dodali ustrezne atributivne znake (informacije o enotah, ki sestavljajo informacijske sloje, npr. oznaka vegetacij- ske enote - ime asociacije latinsko, sloven- sko, subasociacija, značilne rastlinske vrste, ... ). Za vizualizacijo zgrajenega prostorskega informacijskega sistema se uporablja pro- gramski paket ARCVIEW, ki nam omogoča prikazovanje, prekrivanje informacijskih slo- jev ter selektivni prikaz prostorskih podat- kov glede na postavljene pogoje v atributiv- nibazi. Gozd V 54, 1996 505 Uporaba fotointerpretaclje aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije 3.2 Vegetacijska podoba vodozbirnega območja pritoka potoka Mošenik 3.2 Vegetation image of a water accumulating re- gion of the Mošenik brook's tributary stream Pri proučevanju vegetacije in izgradnji in- formacijskih slojev PIS smo si v veliki meti, pomagali tudi s fotointerpretacijo aeropo- snetkov nazivnega merila 1 : 17500. Aero- posnetki so nam služili kot pripomoček za izločanje sestojnih tipov, osnovnih vegeta- cijskih enot, za razmejevanje ohranjenih se- stojev od spremenjenih (npr. zasmrečeni sestoji, steljniki z značilno strukturo), za proučevanje reliefnih in hidroloških razmer. Aeroposnetek pa predstavlja v razpačeni obliki (ortofotografija) tudi samostojen in- formacijski sloj PIS. Na proučevanem objektu smo ugotavljali možno in sedanjo vegetacijo. Kot osnova pa so nam služili rezultati meritev in opisov, ki smo jih izvedli na raziskovalnih ploskvah mreže 100x100 metrov. Poleg dendrome- trijskih meritev smo izdelali tudi fitocenološ- ke popise po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet), pri čemer smo poleg splošnih sestojnih razmer določili vrst- no sestavo grmovnega, zeliščnega in ma- hovnega (brez mahov na skalah, deblih, koreničnikih in lesnih ostankih) sloja s pri- padajočo kombinirano oceno številčnosti in pokrovnosti. Na vsaki točki mreže je bila popisana površina v obliki kroga (ca. 400 m2). Za določitev gozdnovegetacijskih enot smo uporabili kombinacijo fotointerpretaci- je aeroposnetkov in razmejitev enot na te- renu (slika 3). V primeru kartiranja fitoce- noloških enot se seveda ne moremo zado- voljiti samo z aeroposnetki, kjer ne vidimo pritalne vegetacije, ki je odločilna za fitoce- nološko določanje. Na večjem delu kompleksa so rastiščne razmere pogojevale razvoj t.i. acidofilnega bukovega gozda z rebrenjačo (8/echno-Fa- getum HORVAT 1950). Na območju nekarbonatnih kamnin (perm- ski kremenovi konglomerati, peščenjaki, Slika 2: Prikaz prostorskih informacij na ekranu. Figure 2: A presentation of space intormations on display 506 Gozd V 54, 1996 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in G!S tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije meljevci in skrilavci) so značilne razgibana reliefne oblike (strma do položna pobočja, pre rezana z globokimi jarki, ki ponekod pre- hajajo v manjše izravnane dele). Razgiban relief, pestre talne razmere in večja ali manj- ša prisotnost vode v tleh predstavljajo pod- lago za razvoj bukovega gozda z rebrenja- čo v različnih smereh. Na proučevanem objektu je najpogosteje navzoča osnovna oblika bukovega gozda z rebrenjačo (8/echno-Fagetum typicum) (sli- ka 4), ki je razvita predvsem na blažje nag- njenih pobočjih, jarkih in ravnicah, pogoste- je na nekoliko hladnejših legah. Obliko z belkasto bekico (8/echno-Fage- tum luzuletosum) zasledimo na strmejših pobočjih ter izrazitejših grebenih, pretežno na sušnejših legah (slika 5). Subasociacija ima v okviru združbe najlabilnejši rastiščni kompleks. Še bolj ekstremne razmere kot v ome- njenem primeru so privedle do izoblikova- nja združbe gradna s trstikasto stožko (Mo- linio-Quercetum petraeae ŠUGAR 1972), katere fragment prikazuje slika 6. To vege- tacijsko enoto je mogoče zaradi tipičnega vzorca ločiti tudi na aeroposnetku. Po mnenju ŠUGAR-ja (1973) naj bi združ- ba predstavljala trajni degradacijski stadij prvotnih acidofilnih bukovih gozdov. V na- šem primeru gre za zelo neugodne rastišč­ ne razmere. Strm greben tvorijo predvsem permski kremenovi konglomerati, ki se po- javljajo na površju v obliki skal do balvanov večjih dimenzij. Poleg neugodnih naravnih danosti je tudi človek dodatno prispeval k int~nzivnim degradacijskim procesom. Ze po naravi vrzelasti sestoji so omogo- čili bujen razvoj pritalnega rastja (trstikasta stožka, orlova praprot, rušnata masnica), ki je nekdaj predstavljal dobro možnost za pridobivanje nastilja. Dodaten zaviralni mo- ment so bili tudi požari, ki so kar nekajkrat v preteklosti zajeli območje Mošenikov. Poleg teh zaviralnih procesov je svoje prispevala tudi divjad, ki prezimuje na pri- sojnih pobočjih Mošenikov. Na karbonatni matični podlagi, ki zajema manjši del raziskovalnega objekta, je razvit gozsJ bukve s tevjem (Hacquetio-Fagetum KOSIR 1961) (slika 7). Razmejitev te fitocenološke enote od aci- dofilnega bukovega gozda iz aeroposnet- kov je v tem primeru praktično nemogoča, zato smo poleg fitocenoloških popisov in določitev enot na terenu uporabili tudi po- datke o talnih razmerah. Ta del je namreč izrazito prehoden. Tu se namreč meša karbonatna in nekarbo- natna podlaga, kar se kaže v prisotnosti mnogih acidofilnih in bazifilnih zelišč. To je tipičen primer postopnega prehaja- nja enega tipa vegetacije v drugi tip. V takih primerih lahko razmejimo vegetacijske eno- te le na osnovi rekognosciranja terena in temeljitih fitocenoloških popisov. Za gozd na prevladujoči karbonatni pod- lagi je značilna veliko večja vrstna pestrost pritalne vegetacije, kot je to v primeru aci- dofilnega bukovega gozda z rebrenjačo, medtem ko v drevesnem sloju ni značilnih razlik. Torej teh razlik, ki so odločilne za izločitev in razmejitev vegetacijskih enot, ne moremo zaznati na aeroposnetkih, tem- več si moramo pomagati z izsledki s same- ga terena. Na popisnih ploskvah na območju buko- vega gozda na karbonatni podlagi se v po- pisanih vegetacijskih slojih praviloma po- javlja prek 50 vrst, v ohranjenem acidofil- nem bukovem gozdu pa po navadi pod 20 vrst. Tudi pokrovnost vrst v pritalnem sloju je mnogo manjša pri slednjem. ~ovzetek Kartiranje vegetacije je v preteklosti temeljila predvsem na izsledkih terenskih analiz. Razvoj računalniške tehnike, tehnike aerosnemanj in no- vih spoznanj je privedlo do sodobnejših načinov proučevanja vegetacije. Z uporabo izsledkov da- ljinskega zaznavanja, računalniških in drugih teh- nik se poraba časa in stroški vegetacijskega karti- ranja zmanjšajo v primerjavi s klasičnim fitoceno- loškim kartiranjem. Prvi pogoj za tovrstno kartiranje so kvalitetni aeroposnetki oz. satelitski posnetki določenega merila, ki jih obdela izkušen fotointerpretator. V nekaterih primerih lahko na ta način osnovne ve- getacijske enote izločimo že na aeroposnetkih. Za ustrezno določitev enot pa je potrebno vegetacijo proučiti tudi na terenu, saj le na ta način lahko ugotovimo, kaj predstavlja določeni homogen vzo- rec na posnetku. Kvalitetno vegetacijsko kartiranje dosežemo le z optimalnim kombiniranjem teren- skega dela in uporabe aeroposnetkov ter sprem- ljajočih računalniških tehnik. Za celovito spremljanje prostorske problemati- ke uporabljamo t.i. geografske (prostorske) infor- macijske sisteme (GI S oz. PIS), ki jih tvorijo različ- Gozd V 54, 1996 507 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in G IS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije Slika 3: Fitocenološka karta (zgoraj) Figure 3: Vegetation map (above) Slika 6: Gozd gradna s trstikasto stožko (Mo- linio-Quercetum petreae) (desno/righQ. Slika 7: Gozd bukve s tevjem (Hacquetio-Fage- tum) Slika 4: Bukov gozd z rebrenjačo (Biechno-Fagetum typicum) (spodaj/be/mv). 508 GozdV 54, 1996 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije Slika 5: Bukov gozd z rebrenjačo - oblika z belkasto bekico (Biechno-Fagetum luzuletosum) (spodaj desnolbelow righ~. ni podatkovni sloji. Tehnike GIS nam omogočajo s prekrivan jem različnih slojev izločanje enot s spe- cifični mi ekološkimi pogoji, ki se odražajo tudi v pojavi jan ju več ali manj enotnega tipa vegetacije. GIS služi tudi kot podlaga za izdelavo modelov, ki napovedujejo razvoj vegetacije ob spreminjanju ekoloških pogojev v prihodnosti ali modelov, ki z določeno verjetnostjo napovedujejo prisotnost do- ločenega tipa vegetacije ob danih rastiščnih raz- merah. Gozdarski inštitut Slovenije je izdelal prostorski informacijski sistem za raziskovalni objekt - vo- dozbirno območje pritoka potoka Mošenik pri Ko- čevski Reki. Objekt, ki je namenjen celostnemu monitoringu vplivov onesnaženega zraka, je bil proučen z različnih vidikov. Pri zasnovi PIS so bili uporabljeni podatki terenskega snemanja in fotoin- terpretacije aeroposnetkov v merilu 1 : 17500. Raz- pačen aeroposnetek je bil izdelan s programskim paketom PCI. Večino informacijskih slojev je bilo potrebno iz ustreznega kartnega gradiva digitalizi- rati. To smo naredili s programom ROOTSPRO, Informacijski sloji so bili pripravljeni v ustrezni obli- ki s programskim paketom ARC/ INFO, v katerem smo jim dodali tudi ustrezne atributivne baze. Za vizualizacijo zgrajenega prostorskega informacij- skega sistema se uporablja programski paket ARCVIEW. Ta nam omogoča prikazovanje, pre- krivanje informacijskih slojev ter selektivni prikaz prostorskih podatkov glede na postavljene pogoje v atributivni bazi. THE USE OF PHOTOINTERPRETATION OF AERO-PHOTOGRAPHS AND GIS TECH- NIQUES IN MAPPING AND STUDYING OF FOR- EST VEGETATION Summary ln the past vegetation mapping was primarily based on the findings of terrain analyses. The de- velopment of computer techniques, the technique of aero-photography and know-how have led to modern ways of vegetation study. The use of the results of remote perception, computer and other techniques diminishes time consumption and the costs of vegetation mapping in comparison with classical phytocoenologic mapping. A precondition for such mapping is aero-photo- graphs or satellite photographs on a certain scale and of high quality, which have to be treated by an expert in photo-interpretation with a lot of expe- rience. ln this way basic vegetation units can so- metimes be picked out already in aero photo- graphs. Yet a precise definition of units requires the study of vegetation in terrain because only in this way it can be established what a certain ho- mogenous sample ina photograph represents. Ve- getation mapping of high quality can only be achie- ved by optimal combination of the terrain part and the use of aero-photographs and accompanying computer techniques. ln integral monitoring of spatial topics the so GozdV 54, 1996 509 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije called geographical (spatial) information systems (GI S and PIS) are used, which consist of different data layers. The GIS techniques enable by way of superimposing of various layers the exclusion of the units with specific ecological conditions, which are reflected in the occurrence of a more or less uniform vegetation type. GIS also serves asa basis for the elaboration of mode Is which predict the development of vegeta- ' tion in changing ecological conditions in the future or models which- with certain probability- predict the presence of a certain vegetation type in given site conditions. The Forestry Institute of Slovenia has worked out a spatial information system for a research object- the water accumulating area of a tributary stream of the Mošenik brook at Kočevska Reka. The object, which is intended for integral monito- ring of the influences of polluted air, has been studied from various aspects. ln conceptualizing PIS the data ofterrain studies and the photo-inter- pretation of aero-photographs on a scale of 1 : 17500 we re used. A flatened aero-photograph has been made with the PCI program package. Most of information layers had to be digitized from cor- responding maps. The latter was performed with the ROOTSPRO program. Information layers we- re prepared in a corresponding form by means of the ARG/INFO program package, to which the ne- cessary attributive bases we re supplemented. The ARCVIEW program package is used for the visua- lization of the spatial information system built. The former is used for the presentation, superimposing of information layers and selective presentation of spatial data as to the conditions set in an attributi- ve base. LITERATURA 1. * 1992: ARG/INFO: GIS Today and Tomorrow. ESAI white paper series, New York, 49 s. 2. BRZEZIECKI, B., KIENAST, F., WILD!, O. 1993: A simulated map of the potential natural forest vegetation of Switzerland. IAVS, Journal of Vegetation Science 4 (4), s. 499-508 3. CONGALTON, G.R., GREEN, K.1992: The ABCs of GIS. An introduction to geographic information system. Journal of Forestry 90 (11), s. 13-20 4. GREEN, K. 1992: Spatiallmagery and GIS. Inte- grated data for natural resource management. Journal of Forestry 90 (11), s. 32-36 5. HANSTEIN, U. 1992: Vollfl3chige Waldbiotopkar- tierung als Teil der Forsteinrichtung. Forst und Holz 17, s. 531 -533 6. HOČEVAR, M. 1988: Ciklična aerosnemanje Slo- venije v obdobju 1985 - 1987 in njegova uporaba v gozdarst'(U. Gozdarski vestnik 5, Ljubljana, s. 205-213 7. HOCEVAR, M. 1990: Poškodovanost in rast smre· kovega gorskega gozda na Pokljuške-Jeloviški planoti. 51 O Gozd V 54, 1996 Zbornik g9zdarstva in tesarstva 36, Ljubljana, s. 27- 68 8. HOCEVAR, M. 1992: Daljinsko pridobivanje podat- kov v gozdarstvu. BF Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 173s. 9. HOČEVAR, M., HLADNIK, D. 1988: Integralna foto· terestrična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesar- stva 31, Lil.!bljana, s. 93- 120 _ 10. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M. 1992: Zasnova prostorskega informacijskega sistema (PlS/GIS) kot podlage za večnamensko gospodarjenje z gozdom in gozdnato krajino. Oddelek za geografijo FF Dela: Geo- grafski informacijski sistemi v Sloveniji 9, Ljubljana, s.153 -167 11. HOČEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAČ, M. 1994: Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov kočevske krajine. Zaključno poročilo raziskovalnega pro- jekta, RS fv!inistrstvo za znanost in tehnologijq, Ljubljana 12. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M. 1994: Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev. GlS in BF Oddelek za gozd., Zbornik gozdarstva in le· sarstva 44, Ljubljana, s.149 -177 13. KIENAST, F., BRZEZIECK!, B., WILD!, O. 1994: ComputergestOtzte Simulation der raumlichen Verbrei~ tung naturnaher Wa!dgesellschaften in der Schweiz. Schweiz. Z. Forstwes. 145 (4), s. 293-309 14. LACHOWSKl, H., MAUS, P., PLATI, B. 1992: lnte- grating Remote Sensing with GIS. Procedures and exam- ples from the Forest Service, Journal of Forestry 90 (12), s.16-21 15. MACLEAN, LA., REED, O .D., MRPZ, G.D., LYON, G.W., EDISON, T. 1992: Using GIS lo Estimate Forest Resource Changes. A Case study in northern Michigan, Journal of ForEtstry 90 (12), s. 22-25 16. MARINCEK, L., 1970: Bukov gozd z rebrenjačo {Biechno-Fagetum).BF in IGLG Zbornik 8, Ljubljana, s. 93-130 ~ 17. MARINCEK, L., 1973: Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo (B!echno- Fagetum). BF in lGLG, Zbornik gozdarstva in lesarstva, vol.11, št.1, Ljubljana, s. 77-106 18. MARINČEK, L., 1987: Bukovi gozdovi na Sloven- skem. Delavska enotnost, Li~JbUana, 153 s. 19. PUNCER, l., ZUPANCIC, M., 1971: Vegetacijska in rastiščna analiza območja podjetja "Snežnik''. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana, 52 s.+ pril. 20. SMOLE, l., 1969: Gozdne združbe in rastiščno­ gojitveni tipi v G.g.e. Litija. Biro za gozdarsko načrtova· nje, Ljubljana, 180 s. 21. SMOLE, l., 1985: Navodila za kartiranje gozdne vegetacije po srednjeevropski fitocenološki šoli. !GLG, Ljubljana, 18 s., tipkopis 22. SMOLE, 1., 1988: Katalog gozdnih združb. IGLG, Ljubljan_a, 154 s. 23. SUGAR, 1., 1973: Ovije nove zajednice u Samo- . barskem gorju. Acta Bot. Croat. 32, Zagreb, s. 197-202 24. VOLK, H. 1988: Die Wa!dbiotopkartierung. Ein An· satz zur Erfassung des Naturschutzwertes der Walder, AFZ 4, s, 55- 6.2 25. VUKELIC, J. 1985: O primieni fotointerpretacije pri kartiranju šumske vegetacije. Sumarski list 59, Za- greb, s.235- 241 26. ZHU, Z., EVANS, LO. 1992: Mapping Midsouth Forest Distributions. AVHRR satellite data and GI$ help RPA mandate. Journal of Forestry 90 (12), s. 27-30 27. ZORN, M., 1974: Proučevanje vegetacije in gozd- novegetacijska karta Slovenije. Gozdarski vestnik 32, št. 6, Ljubljana, s. 238-244 28. ZORN, M., 1975: Gozdnovegetacijska karta Slo- venije (Opis gozdnih združb). Biro za gozdarsko načrta~ vanje , Ljubljana, 150 s.