PoStnlna plačana ▼ gotovini. Leto XVI., štev. 112 LJubljana, četrtek 16. maja 1935 Cena l Din u prttvamvo; Ljubljana. Kn&fljeva ulica 5. — .Telefon ftt. 8122, 8128, 8124. 812&, 812«. Lnaeratni oddelek: Ljubljana telen-burgova al 1 > TeL S492, 24V2. Poaruinica Maribor: Gosposka ulica •U LL — reiefon it 2466. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 8. — Telefon 4t 190. Računi pn podt. če K. zarodih: Ljubljana flt. 11-842, Praga čialo 78.180, Wle® it. lOft.241. Naročnina gnafta mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din «0.—' Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon 6t_ 2440. Celje, Stro8smayerJeva ulica fittv. i. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. —-Oglasi po tarifi. Balkanska zveza Politična posvetovanja stalnega sveta Balkanske zveze v Bukarešti so zaključena, Spremljalo jih je izredno zanimanje politične javnosti ne le v samih zavezniških državah, marveč daleč preko njihovih mej. Velika udeležba zastopnikov €>vropskega tiska in izredna pozornost inozemskih diplomatov za razprave in sklepe zbranih zavezniških državnikov nista pričali samo o vsebinski pomembnosti zasedanja, nego tudi o mednarodnem upoštevanju in ugledu, ki si ga. je pridobila Balkanska zveza v kratki dobi svojega obstoja kot odločilen činitelj v evropski politiki. Ni bilo vedno tako. Ustanovitev Balkanske zveze ni bila deležna povsod simpatičnega sprejema. Politični modrijani izvestnega dela evropske javnosti ji niso prisojali življenjske zmožnosti. Evropska imblicistika je bila v svo4ih komentarjih polna dvomov in skepse, zlasti v kolikor je stala pod vplivom izvestnega dela inozemstva, ki se je po emancipaciji balkanskih držav čutilo prizadeto v svojih interesih. Pa tudi prijateljsko inozemstvo ni kazalo trdne vere v možnost premostitve medsebojnih nasprotij in interesnih križani v tem nekdaj naj-uemirnejsem kotu Evrope. 2e po prvem letu Balkanske zveze pa se je situacija spremenila. Preokret je bil preočiten, da bi ga bilo mogoče utajiti ali prezreti. Medsebojna povezanost balkanskih zaveznikov je dobila vedno konkretnejše oblike na zunaj, na znotraj pa se je poglabljala in izpopolnjevala svojo organizacijo. Zapadna Evropa je doživela, da se je na jugovzhodu ustvaril mirovni blok, ki je dopolnil srednjeevropsko zavezniško tvorbo Male antante v enotno fronto od Prage do Ankare in podal prvi praktični vzgled regionalne varnostne organizacije. Med Malo antanto in Balkansko zvezo sicer ni formalne, pogodbene povezanosti, po kongruentnih interesih in političnih ciljih pa se je podala med obema praktična solidarnost, ki se je v odločilnih trenutkih že s pomembnim uspehom izkazala. Glavna preizkušnja Balkanske zvez* je bila situacija, izzvana po venizelistič-ni revoluciji. Ob tej priliki se je v polni meri izkazala njena pripravljenost, pa tudi sposobnost, da z združenimi silami brani ne samo skupne interese, nego tudi interese posameznih ogroženih članic. Izkazala se je kot jaka in odločna čuvarica reda in obstoječega stanja na Balkanu in kot branik proti vsaki opas-nosti, pa naj pride odkoderkoli. Letošnji sestanek balkanskih državnikov v Bukarešti je bil sklican v izredno važnem trenutku. Pripravlja se nova ureditev Podunavja, h kateri je treba zavzeti načelno stališče, s posebnim oziram na položaj, ki je nastal po sklepih treh velesil v Stresi in po znanih avstrijskih in madžarskih zahtevah, ki naj pridejo do upoštevanja pri morebitnih bodočih paktih o nevmešavanju in vzajemni pomoči. Kakor je bilo pričakovati, so potekli razgovori v Bukarešti v popolnem razumevanju skupnih interesov in v oni pre-srčnosti, ki je znak prave solidarnosti in medsebojne povezanosti. Stališče, ki ga bodo zavezane države zastopale na podunavski konferenci, je bilo precizirano v soglasnih sklepih. Posebno zanimanje zastopnikov evropskega tiska je veljalo posvetovanju o problemu madžarskega in avstrijskega oboroževanja. V tem pogledu so izhajali državniki z vidika, da se ne sme dopustiti situacija, ki bi mogla prenesti revizijsko agitacijo na še opasnejše polje. Balkanska zveza ne bo dopustila, da se razpravlja o reviziji in tudi ne bo pristala na nobeno spremembo v oboroženem stanju, ako ne bodo podane posebne učinkovite garancije za varnost in nedotakljivost meja. To svoje stališče bodo države zastopale na nameravanih mednarodnih konferencah. S temi konferencami je v zvezi tudi problem habsburške restavracije, ki ga je pokrenila Avstrija. Balkanska zveza se je v tem vprašanju pridružila znanemu odklanjajočemu stališču Male antante, s katero bo po vsej priliki nastopala pri bodočih mednarodnih razgovorih. povsem solidarno. Bukareški sklepi bodo vsekakor tvorili bazo za razprave zunanjih ministrov Male antante, ki se bodo sestali najbrž meseca junija v Beogradu. Razume se, da se posvetovanja v Bukarešti niso omejila na zadeve, ki smo jih omenili kot posebno aktualne. Predmet razgovorov so bili vsi problemi, ki jih podaja mednarodna politična konste-lacija v pogledu na zavarovanje miru in organizacijo varnosti. V tem je glavni politični cilj zveze balkanskih držav, pa tudi njen mednarodni pomen. Balkanska zveza je danes eden najvažnejših sestavnih delov evropske mirovne fronte, ki njenega sodelovanja ne more več pogrešati. Zato pa tudi ne bo mogla preslišati njenega glasu, ko se bodo polagali novi temelji srednje Evrope. Smernice, začrtane v Bukarešti, ne bodo mogle ostati brez upoštevanja. Zato je bilo zasedanje Balkanske zveze po pravici deležno največjega zanimanja evropske politične javnosti. Vojna v Afriki neizogibna Napetost med Italijo in Abesinijo je dosegla vrhunec - Italija odklanja vsako posredovanje — Vse računa z oboroženim spopadom London, 15. maja. AA. »Evening Standard« poroča iz Addis Abebe, da je prebivalstvo Abesinije silno razburjeno. Uradni krogi smatrajo, da je stanje zelo kritično. Vse pričakuje, da bodo diplomatski odnošaji med Italijo in Abesinijo v kratkem prekinjeni. Tujci, ki žive v Abesiniji, se boje maščevanja domačinov. Današnji »Times« pravi med drugim, da Italija v sporu z Abesinijo morda ne bi šla tako daleč, če se ne bi zavedala, da jo krije francosko - italijanski dogovor od januarja. Nato omenja pogodbo, ki so jo 1. 1906. podpisale Velika Britanija, Francija in Italija in se z njo obvezale, da bodo jamčile neodvisnost Abesinije, kakor tudi, da ne bo nobena izmed držav podpisnic ukrenila ničesar brez prejšnjega dogovora z ostalima državama - podpisnicama. Toda od takrat so se razmere znatno izpremenile in se je uprava v italijanski Somaliji in Eritreji znatno spopolnila. Dejanska oblast Italije je že zdavnaj razširjena na vse področje teh kolonij. Nepokornih plemenskih poglavarjev ni več. Mnogo je bilo storjenega tudi na gospodarskem in kulturnem polju. Vse to je pripomoglo, da se je s časom vpliv Italije v Abesiniji povečal in omogočil prodiranje Italije v Abesinijo. Lessona o položaju Rim, 15. maja. r. Snoči je imel v senatu državni tajnik za kolonije Lessona krajše poročilo o razvoju italijansko-abesinskih odnošajev. Poudaril je, da postaja položaj v obmejnih krajih italijanskih kolonij v vzhodni Afriki čedalje slabši. Italija je v abesinskem vprašanju najbolj prizadeta in ima zato tudi pravico, da sama odloča o svojih ukrepih. Braneč svoje interese, bo ščitila tudi interese ostalih velesil v vzhodni Afriki. Angleška vlada bo nekega dne v položaju, da izpremeni svoje mnenje o sedanjem položaju. V to svrho bo prav koristna dolga lista krvavih incidentov in vpadov abesinskih tolp v Kenijo, Sudan in angleško Somalijo. Anglija posreduje Pariz, 15. maja. A A. Havas poroča iz Londona: V tukajšnjih dobro poučenih krogih trde, da je stopila angleška vlada diplomatskim potom v stike s francosko in italijansko vlado. Ta izmenjava misli naj olajša napete odnosa je med Italijo in Abesinijo. Razen tega gre za zasedanje sveta Društva narodov, ki naj izreče svojo besedo o pritožbi abesinske vlade. Angleška vlada je za to, da bi komisija, ki naj uredi vprašanje incidentov pri Ualuali, čimprej pričela svoje delo. Verjetno je, da bo Velika Britanija posredovala v Addis Abebi in svetovala tudi abesinski vladi zmernost. Mussolini odklanja vsako vmešavanje Rim, 15. maja. r. Novinarjem, ki so se obrnili nanj za pojasnilo glede angleške intervencije zaradi abesinskega konflikta je Mussolini izjavil: Resnica je, da doslej takega kora&a ni bilo in da ga po vsej priliki tudi v bodoče ne bo. Odveč so vsi diplomatski ukrepi, da bi odstopili od svojih pravic. Vsem aktivnim in prizadetim svetovalcem, ki smatrajo, da je naša prisotnost v Evropi nujno potrebna, odgovarjamo, da želimo imeti popoln mir v Afriki prav zato, da bo Evropa mirna. Tjakaj bomo poslali svojo vojsko in nihče nima pravice — tega bi tudi trpeti ne mogli —, da nas kdo izprašuje, kaj smo glede svoje varnosti ukrenili. Objavili smo že, da ne odklanjamo pogajanj z Abesinijo in smo izjavili, da smo pripravljeni imenovati italijanske zastopnike v odbor za pomiritev. Kar se tiče Evrope in morebitnih nepričakovanih in žalostnih možnosti, izjavljam, da bomo obdržali tri letnike pod orožjem, en letnik pa v rezervi. Tujci že beže. Nova Italijanska nota Addis Abeba, 15. maja. č. Nevtralni opazovalci smatrajo položaj za kritičen. Tujci so že začeli zapuščati abesinsko glavno mesto, ker so prepričani, da vojne nevarnosti že ni več mogoče odvrniti. Ves trgovinski promet v Addis Abebi je zamrl. Vznemirjenost prebivalstva stalno narašča. K vsemu temu je prišla sedaj še nova italijanska nota, ki dokazuje, kako neskladni sta stališči obeh držav. Italija izraža v svoji noti sicer pripravljenost, imenovati dva svoja zastopnika za arbitražno komisijo, če to stori tudi Abesinim, zahteva pa, naj ta komisija razpravlja samo o incidenta pri Ualualu, ne pa tudi o ostalih inci- dentih, predvsem pa ne o regulaciji obmejnega ozemlja. Na to italijansko noto bo abesinska vlada nedvomno že jutri odgovorila. V svojem odgovoru bo prav tako vztrajala pri svojem stališču, da je pripravljena imenovati svoja dva zastopnika za omenjeno arbitražno komisijo, toda pod pogojem, da se v smislu prijateljske pogodbe med Italijo in Abesinijo iz leta 1928. rešijo vsa sporna vprašanja, uredijo vsi incidenti in razdeli obmejno ozemlje med Italijo in Abesinijo tako, da bo končno definitivno podana geografska meja med obema državama, Ce Italija na te abesinske zahteve ne pristane, bo abesinska vlada zahtevala, naj se s sporom bavi svet Društva narodov in ga po možnosti avtoritativno uredi. Odmev Mussolini-jevega govora V Londonu London, 15. maja. 'AA. Vse angleško časopisje posveča veliko pozornost govoru, ki ga je imel snoči predsednik italijanske vlade Mussolini v rimskem senatu. »Morningpost« smatra, da je najvažnejši sklep, ki ga je mogoče storiti iz govora predsednika italijanske vlade, ta, da odklanja Mussolini vsako posredovanje Francije in Velike Britanije v italijan-sko-abesinskem sporu. »Daily Telegraph« trdi v članku svojega diplomatskega urednika med drugim, da bo angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond prosil, naj ga Mussolini sprejme v zvezi z italijansko-abesinskim sporom. Velika Britanija bo prav rada posredovala v Addis Abebi in toplo priporočila abesinskemu cesarju, naj v svojem in v splošnem interesu sprejme italiianske zahteve. »Dailv MaiU pa poToča v zvezi z vojnimi pripravami Italije, da je včeraj Mussolini v spremstvu državnega podtajnika v ministrstvu vojske in večje skupine vojaških inženjerjev prisostvoval nekim novim in važnim poizkusom senatorja Marconi-ja. Dopisnik poudarja, da so se med Mar-conijevimi poizkusi avtomobili, avtobusi in motocikli na cesti med Rimom in Osti-jo iznenada ustavili in da šoferji niso mogli pognati motorjev in dognati napake. V zvezi s tein krožijo po Rimu senzacionalne vesti o pomenu iznajdbe, ki io je senator Marcom včeraj pokazal Musso-liniju. Trdijo, da je Marconi sestavil napravo, ki lahko brezžično na določeno razdaljo ustavi avtomobilske, letalske in ladijske motorje. V Parizu Pariz, 15. maja. AA. Tukajšnji politični krogi komentirajo živahno snočnji govor Mussolinija v italijanskem senatu o sporu z Abesinijo in o italijanski vojaški politiki. Francoski politični krogi so mnenja, da je hotel Mussolini s tem govorom pomiriti angleško javno mnenje, ki je zaradi abesinskega spora dokaj razburjeno. Obenem je hotel pomiriti tudi Pariz, kjer se boie, da bi Italija zaradi vzhodne Afrike ne mogla v danem trenutku dovolj aktivno sodelovati pri urejevanju perečih evropskih vprašanj. To mnenje zastopa predvsem rimski poročevalec »Matina«. »Echo de Pariš« pa poroča v tej zvezi iz Londona, da misli Italija tudi na možnost izstopa iz Društva narodov, če bi razprava o italijansko-abesinskem sporu v Ženevi prekoračila meje, ki jih želi Italija in če bi bili sklepi Društva narodov taki, da bi kazali na nekakšno vmešavanje v notranje zadeve evropske velike sile. Proučevanje obmejnih incidentov Rim, 15. maja. AA_ V zvezi x imenovanjem dveh italijanskih članov v komisijo, ki naj prouči, zakaj so nastali incidenti pri Ualualu, poudarjajo italijanski listi, da je to nov dokaz potrpežljivosti italijanske vlade in njene dobre volje, da bi spoštovala pogodbe, sklenjene z Abesinijo. Po drugi strani pa listi opozarjajo, da Abesinija ni zaprla šefa policije in orožnikov, ki so napadli italijanskega podkon-zuia v Gondarju, čeprav je članica Društva narodov in vedno naglasa svoje miroljubne namene napram Italiji. »Tribuna« poziva svet Društva narodov, ki se bo v kratkem sestal, naj obsodi ravnanje abesinske vlade, ki se na eni strani sklicuje na razne pakte, po drugi strani pa svoiih obvez ne izpolnjuje. Lavalov uspeh v Moskvi Včeraj so bili razgovori v Moskvi končani — Laval je na političnem, vojaškem in gospodarskem polju dosegel važne uspehe Pariz, 15. maja. č. Francoski listi, ki imajo svoje posebne poročevalce v Moskvi, še vedno ne morejo objaviti nikakih konkretnih uradnih poročil o rezultatih Lavalovih razgovorov z Litvinovim. sPetit Journal« poroča, da se jasno opaža, kako Rusija želi, da bi Francija razpolagala z dobro oboroženo vojsko. Rusi so se docela odpovedali antimilitaristični komunistični propagandi v Franciji. V tem pogledu je bil dosežen tudi popoln sporazum. Zanimivo je, kako je ruska vlada opravičila to svojo potezo pred ma90 komunistične stranke. Odločno se je postavila na stališče, da se mora mir na svetu ohraniti za vsako ceno, tudi z oboroženo silo. Zaradi tega je treba ukiniti protivojaško propagando v Franciji. Razgovore v tej smeri potrjuje tudi okoliščina, da se jih je včeraj udeležil poleg Litvino-va in drugih ruskih politikov še vojni komisar Vorošilov. Sploh sta Laval in Litvi-nov drugi dan svojih razgovorov izrabila do skrajnosti za politične sestanke, izlete po mestu in službene sprejeme. Laval je v spremstvu Rusov obiskal Kremi, znamenite cerkve in si ogledal tudi razne zbirke. Prisostvoval je dalje otvoritvi moskovske podzemske železnice. Bil je v tovarni avtomobilov, zvečer v Narodnem gledališču, kjer so njemu na čast predvajali »Sadko«, nato pa na uradnem plesu. >Ouevre« poroča, da bo Litvinov na Lavalovo vabilo v kratkem posetil Pariz. Na moskovskem letališču Kakor javlja Agence Havas, je Stalin izjemoma dovolil francoskim gostom obisk velikega letališča, ki se nahaja v bližini Moskve. Gostje so prisostvovali veliki letalski vaji. 19 štirimotomih letal in druga letala so izvedla napad na določen cilj. Po končani vaji je Laval izrekel vrhovnemu poveljniku sovjetskoruske vojske Vo-rošilovu svoje priznanje in svoje čestitke. Sovjetski funkcionarji s dali francoskim gostom točne podatke o ruskem oboroževanju. Zdi se, da bo prišlo do sodelovanja med obema generalnima štaboma. Francoski in ruski delegati so razpravljali tudi o vprašanju ruskih predvojnih dolgov francoskim dolžnikom in so ruski delegati tudi v tem vprašanju pokazali precejšnjo popustljivost. V pogajanjih so razpravljali tudi o širjenju francoske kulture na Ruskem. Francoski jezik se bo uvedel v ruskih šolah kot obligaten predmet. Ob 22.45 je Laval odpotoval v Varšavo, kjer bo prisostvoval svečani zadušnici za pokojnim maršalom Pilsudskim. V Krakovu bo skupno z maršalom Petainom zastopal Francijo pri pogrebnih svečanostih. V ponedeljek zjutraj bo Laval zopet prispel v Pariz. Uradni komunike Moskva, 15. maja. b. Nocoj je bil o moskovskih razgovorih objavljen uradni komunike, iz katerega izhaja, da vladi Francije in Rusije tudi dalje poudarjata skupnost svojih ciljev, ki stremijo na ohranitvi mira v sistemu kolektivne varnosti. Zlasti obstoja med obema vladama soglasje o tem, da se naj nadaljujejo pogajanja za sklep regionalnega vzhodnega pakta, regionalnega pakta o nenapadanju, konzultativnega pakta in pakta o medsebojni pomoči, ki bo odklonil vsakemu napadalcu vsako pomoč. Temu paktu naj bi pristopile Poljska, Češkoslovaška in Nemčija.'. Dalje ugotavlja komunike, da obe državi ne bosta dali oslabiti svojih obrambnih sredstev. Isto tako dodaje, da so bili sklenjeni razni gospodarski dogovori. Obsedno stanje v Graji ukinjeno Vlada se pripravlja na volitve, ki naj obenem odločijo o obnovi monarhije Atene, 15. maja. AA. Danes jc predsednik republike Zaimis podpisal uredbo o ukinitvi obsednega stanja, uredbo o pooblastilu vladi, da lahko suspendira nekatere določbe ustave ki volilno uredibo. Vse tri uredbe bodo takoj obiavliene v uradnem listu. Uredba o pooblastilu vladi, da sime ukiniti nekatere določbe ustave, se nanaša na člene 10, 11 in 12 ustave, ki govoo-e o osebni svobodi, na čl. 13, ki odreja pravico do zborovanja, na čl. 14. ki govori o pravici do združenja, čl. 15, ki govori o nedotakljivosti stanovanja, na čl. 16 (svoboda tiska) in na 61. 18, ki jamči tajnost pisem, ter na čL 100, ki odreja pristojnost sodišč. Predsednik vlade Tsaldaris je izjavil poročevalcem listov, da pomeni ta uredba samo varnosten ukrep in je izrazil nado, da do njenega izvajanja ne bo prišlo. Tsaldaris in Kondilis bosta v svojih volilnih govorih obrazložila nodrobno stališče vlade do tega vprašanja. Zahteve opozicije Atene, 15. maja. AA. Tsaldaris je obvestil člane vlade, da so mu voditelji opozicije Papanastasiu. Sofulis, Mihalakopulos. Papandreu in Milonas izročili svoje zahteve glede sodelovanja pri volitvah. Kafan-daris jih ni podpisal, ker je bolan. Opozicija zahteva od vlade: 1. ukinitev obsednega stanja in svobode tiska; 2. enomeseč- ni rok med ukinitvijo obsednega stanja in volitvami; 3. volitve po volilnem zakonu iz januarja t. 1., 4. izpremembe uradništva se morajo zaključiti 20 dni pred volitvami. Opozicija je nadalje izrazila željo, naj se odlože kazni, izrečene od prekih sodišč. Tsaldaris je obvestil člane vlade, da je voljan sprejeti od teh pogojev samo ukinitev obsednega stan »i in odlog volitev za teden dni. Nova republikanska stranka » Atene, 15. maja. AA. Bivši venizelistič-ni prosvetni minister Papandreu je s svojimi političnimi prijatelji ustanovil novo republikansko stranko. V izjavi, ki jo je dal poročevalcem listov, poudarja, da je treba napraviti konec s preteklostjo in delati za vrnitev pravnega reda in konsolidacije grške republike. V političnih krogih govore, da se bo stranka Papandrea udeležila volitev v razširjeno Narodno skupščino. Stališče drugih opozicijskih strank do volitev še ni točno določeno. Izpremembe v nemški vladi London, 15. maja. r. »Daily Telegraph« poroča, da bo prišlo v kratkem v nemški vladi do pomembnih izprememb. Sedanji državni podtajnik za zunanje zadeve von Biilovv je padel v nemilost in ga misli Hitler odžagati. Njegov naslednik naj bi postal von Ribbentrop, znani zaupnik Hitlerja, ki je že sedaj izvrševal razne zaupne misije. Važna izprememba se pripravlja tudi v finančnem ministrstvu. Sedanji finančni minister grof Schwerin-Krosigh je odšel na daljši bolezenski dopust, s katerega se ne bo več vrnil. V zaupnih krogih zatrjujejo, da ni dorasel svoji nalogi, ker se mora finančni minister Nemčije boriti sedaj z mnogo večjimi težavami, kakor kdaj poprej. Večina članov nemške vlade je bila v zadnjem času z njim v hudem boju, ker je prestrogo izvajal politiko varčevanja, kar je seveda v veliki meri oviralo delovanje ostalih resorov. Z okolice finančnega ministra pa zatrjujejo, da se je sam umaknil, ker noče več nositi odgovornosti za narodno socialistične gospodarske eksperimente, ki so spravili državne finance na rob propada. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano; ne izključujejo pa možnosti, da bo Hitler poleg zunanjega, obdržal tudi finančni resor in si poiskal novih sotrudnikov. Schuschnippov novratek na Dunai Dunaj, 15. maja. b. Kancelar dr. Schuschnigg se je danes z rednim letalom vrnil iz Italije na Dunaj. Turški zunanji minister v Budimpešti Budimpešta, 15. maja. b. Turški zunanji minister iin predsednik balkanske konference Ruždi Aras je prispel v Budimpešto, kjer je imel razgovore z madžarskim ministrskim predsednikom Gdmbosom in zunanjim ministrom Kanyo. V pričakovanju važnega Hitlerjevega govora Berlin, 15. maja. b. Vesti o sklicanju nemškega državnega zbora za 21. maj se sedaj uradno potrjujejo. Na dnevnem redu je samo izjava državne vlade, ki jo bo podal kancelar Hitler in jo bodo prenašali po radiu. Da bo vsem mogoče poslušati ta govor, je bila seja državnega zbora določena za 20. uro. Seji bo prvič prisostvovalo tudi osem poslancev iz Posaarja. Avstrija ustanavlja vojaško letalstvo Dunaj, 15. maja. d. Obrambni urad avstrijskega Heimatschutza je sklenil, da ustanovi poseben letalski zbor ter je imenoval za njegovega poveljnika upokojenega sodnika Brumowskega, za referenta pa rezervnega stotnika Ferdinanda Kocha. Posamezne letalske formacije bodo organizirane po deželah, podrejene pa bodo referentu za letalstvo pri uradu zveznega voditelja Heimatschutza. God kralja Borisa Sofija, 15. maja. AA. Prestolnica in vsa država sta svečano proslavili god kralja Borisa. Svečano službo božjo je v Sofiji opravil sofijski mitropolit Štefan. Prisostvovali so ji člani vlade, zastopniki civilnega in vojaškega doma kralja Borisa, člani diplomatskega zbora, zastopniki oblasti, mnogo prebivalstva in častniki in vojaki sofijske garnizije. Znižanje obrestne mere v Belgiji Bruselj, 15. maja. AA. Narodna banka bo od jutri dalje znižala obrestno mero za pol odst. Borba za mladino v Avstriji Ustanovitev enotne In edine legalne mladinske organizacije »Mlada Avstrija" Dunaj, 14. maja. V državah, kjer so zavladali avtoritarni režimi, velja ena glavnih skrbi pridobivanju doraščajoče generacije. Duhovno poenotenje, ki je cilj fašizma in hitlerjev-skega nacionalnega socializma, bi bilo utopija, če ne bi voditeljem uspelo usmeriti vzgojo mladega rodu že od otroških let v svoj pravec. V Nemčiji in Italiji so mladinske organizacije v velikem stilu že osnovane in so takorekoč monopolizirai« nacionalno vzgojo. Sedaj prihaja tudd avstrijski avtoritarna režim s svojim načrtom. Vprašanje enotne mladinske vzgoje je za Avstrijo posebno pereče, saj ni nikaka skrivnost, da avstrijska totaMteta, ki jo skuša izvajati »domovinska fronta« nima tistih pogojev, kakor nemška ali italijanska. Ona ne sloni na večini naroda in ima proti sebi po številu močnejšo opozicijo, ki jo obvlada s sredstvi svoje eksekutive pač le zato, ker nasprotniki ne tvorijo enotne fronte in so razdeljeni na več nasprotujočih si taborov, med katerimi se zdii vsaka aktivna skupnost izključena. Kar pa velja za današnje razmere in za generacijo, ki je idejno že opredeljena, se lahko spremeni v naravnem razvoju v bližnji bodočnosti. Avstrijska vlada se brez dvoma zaveda opasnosti, da 6e iz negacije, ki je edina vez današnje protire-žimske opozicije, paiav lahko razvije v teku malo let aktivno sodelovanje, čim do-raste mladina, ki ni obremenjena s konservativnimi pomisleki in tradicijami političnega aii razrednega nasprotstva pretekle dobe. Avstrijska domovinska fronta je prav za prav brez organskega naraščaja. Mladina še nima smisla in razumevanja za konjunkturizem in oportumizem in tedaj za njo ne prihajajo v poštev motivi, ki so bili merodajni za veMk del današnjega vladnega tabora. Kdor je zasledoval avstrijske zmede zadnjih let, ve, kako velik delež je imela zlasti mladina na socialističnem in hitlerjevskem gibanju. Procesi proti upornikom, marksističnim ali hitlerjevskim, izkazujejo izredno visoko število mladoletnih obtožencev. Pri vseh ilegalnih akcijah so bili pretežno in najbolj aktivno udeleženi mladi in najmlajši ljudje. Naravnost porazno sliiko nudijo v tem pogledu šole vseh vrst. Vloga akademske mladine v avstrijskih notranjih bojih je znana. Saj se je komaj po radikalnem čiščenju in po izredni poostritvi disciplinskih predpisov posrečilo upravi in policiji vsaj za silo vzpostaviti red na visokih šolah. Pa tudi na srednje šole je morala seči železna roka, ne da bi se moglo govoriti o popolnem uspehu. Toda zgolj prepovedi in strahovanja so le polovično sredstvo. Sila lahko zatre ali omeji vidno upornost, gotovo pa ne pridobiva aM osvaja duš. To spoznanje režimskih krogov je pač naravno in ne bi bilo treba šele vzgleda sosedov. Zato stremljenje avstrijske vlade, zajeti vso mladino v svoj idejni krog in s šolsko in iz-venšolsko vzgojo dati naraščaju novo smer, ni ničesar novega. Ustroj šol in učni red sta bila podvržena bistvenim reformam, čiščenje med učitelji in vzgojitelji se je postopno že izvršilo. Vse to pa se je izkazalo kot premalo, da se parali zirajo vzgojni vplivi doma, družbe in ulice. Poskušali so s poenotenjem šport»Ih organizacij; militantne čete so uvedle mladinske dodelke, enotna izvenšolska vzgoja po Italijanskem ali nemškem vzorcu ee ni dala doseči. Posebno skupino tvorijo verske mladiinske organizacije, ki so se pod novim režimot? posebno krepko razvile in hodijo samostojno po svojih potih. Prizadevanja za enotno mladinsko organizacijo pa v glavnem zaradi tega niso vodila do praktičnega uspeha, ker na vodilnih mestih ni bilo pravega soglasja Vsaka skupina domovinske fronte je ljubosumno čuvala svoj naraščaj in se izčrpavala v konkurenci z drugimi skupinami, pomanjkanje enotne smeri pa je oviralo vsak razmah v pridobivanju onih, k! so slej ko prej stali zagrenjeno ali uaorno ob strani. šele v zadnjem času se zdi, da so se voditelji sporazumeli) za poskus, vendarle doseči enotno mladinsko organizacijo v okviru domovinske fronte. Po poročilih dunajskih listov se bo ustanovila skupna okvirna organizacija »Jung Oesterreich«, ki bo formalno družila dve popolnoma enakopravni in avtonomni skupini, posvetno in cerkveno. V prvi bodo združene pod skupnim imenom »Jung Vaterland« vsp skupine, ki nimajo izrecno verskega značaja, drugo pa bo tvorila enota cerkvenih organizacij, ki bo seveda pod cerkvenim vodstvom. Formalno enoto obeh kril, združenih v zvezo »Jung Oesterreich« bo predstavljal tričlanski »voditeljski svet«, ki ga bosta tvorila voditelja posvetnega in konfesionalnega krila z zastopnikom prosvetnega ministrstva kot reprezentan-tom vlade. Zveza, ki se na ta način osnuje, bo obvezna za vso mladino od šestega do osemnajstega leta in bo edina legalna in pri-puščena mladinska organizacija. V nji naj se vzgoji bodoča »mlada Avstrija« v duhu, ki danes vlada in v novem, avstrijskem patriotizmu. Osnovna misel nove zveze je poenotenje mladinske državljanske vzgoje. Na značilnem dnalizmu, ki je izveden v organizacijskem načrtu do skrajnih konsekvenc, se pozna, da je institucija plod s trudom doseženega kompromisa med Starhembergovim fašističnim in Schuschniggovim krščansko socialnim krilom vladnega tabora. Dvotiirna poKtika se uveljavlja tedaj tudi na mladinskem polju kot karakterističen znak avstrijskega režima. »Bojni dtrfa Nemčije« Praga, 14. maja. Pod tem naslovom je nedavno izšlo delce nemškega majorja Riharda Wolfa, k"i utemeljuje ideološko nemški bojni duh in dokazuje pravico Nemcev, da zagospodujejo nad vsem svetom. Na 120 straneh svoje brošurice je bojeviti major naštel vse nemške filozofe, zgodovinarje, zemlje-pisce, narodne gospodarje, pravnike, državnike in politike, ki so kakorkoli pomagali ustvarjati definicijo nemškega bojnega duha, ki so Nemcem pokazali vzvišeni cilj osvojitve sveta ln ta cilj tu-dii strokovnjaško utemeljili ter vsestransko opravičili. Wolfova zbirka nemških mož, ki so oblikovali današnjo nemško bojno dušo, odstranjuje zadnje dvome o duhovnem procesu, ki se vrši zadnjega pol stoletja pri naših sosedih. »Nemški genij«, pravi major Wolf, »je napravil iz politike vero, iz nemškega naroda posvečen rod in iz nagona osvoje-vanja človečansko moralo. Nemci so si usvojili de Maistrovo misel o božanskem poreklu vojne ter misel, ki je nastala ob prehodu 18. v 19. vek, da je kri gnoj za ono plemenito rast/lino, ki ji pravimo genij. Wolf kaže, da 6o si Nemci izposoditi tudi Prounjdlbovnove mistične nazore o vojni, ki da je nekaka biološka nujnost. Tudii Gumpdovviezev izrek, da človek ni človek, kadar bi se odrekel vojni, je našel pot v nemško bojno ideologijo. Vendar pa Nemci de Maistrove misli, da je vojna božja kazen, niso vzeli dostavno, marveč so si jo prilagodili le v toliko, da dokazujejo ž njo nje božanski izvor; tudi Proudhona ndso prenesli v svojo filozofijo popolnoma nepotvorjene-ga. Slednji 6matra vojno za krniti neizogibni biološki zakon, ki veleva narodu samoobrambo v boju za obstanek. Pač pa so napravili vojno za moralno nujnost, izhajajočo izpojma dfržave in njenih nalog. Wolf zelo umestno trdii, da Nemci takoj izgube smisel za resničnost, brž ko imajo silo in da se silno branijo resničnosti, kadar čutijo, da je sila proti njim. Dogodki med svetovno vojno ln neposredno po vojni v polni meri dokazujejo to temeljno nemško lastnost. Nemška filozofija je filozofija energije, volje in sile. V nji ni mesta za francoski racionalizem, za angleški imperializem alrf za ameriški pragmatizem, kakor major WoIf opredeljuje filozofijo zapada. Prve temelje tej filozofiji, ki pa je bila vedno in je to tudi danes le romantika, enako opasna za Nemce kakor za ostali svet, sta udarila Leibniz in Kant s hipotezo o gmot-! in njeni ekspanzivni težnji. Vendar Kant, ki Je pisel prevzel po Leibni-zu, še ni Imel niti sledu zavestnega nacionalizma, ko je trdil, da nepopolnost pravnega pojmovanja dopušča možnost vojn Zarodek plemenske superiornost? pa Wolf ugotavlja pri Kantovem učencu Fichteju, ki zahteva, naj se otroci odvzamejo rodfbini. da se Clzično vzgoje In vojaški izvežbajo. To so Turki v velikem obsegu že delali z zasužnjeno krščansko deco »Vnetih udov ni mogoče zdrraviti s »Iv-kino vodo«, je trdil Hegel v svojem navdušenju za Napoleona Po Heeelu vzdržujejo vojne moralno zdravje naroda Ka kor veter čuva morje pred gnilobo. Wol- fu moramo pritrdliti, da je dal Hegel pruskemu despotizmu trdno osnovo, ne moremo mu pa verjeti, da bi tudi Schooen-bauer v tem pogledu oblikoval nemškega bojnega duha, saj pravi, da so vse vojne samo razbojniška podjetja. Nekaj drugega le Nietasche, ki nravi o sebi. da je poljskega rodu. Vkljub temu vidi Wolf ▼ niem vrhur.ee nemške miselnosti, toi odločno odklania usmiljenje. Seveda je veliko vprašanje, v koliko je prodrl Wolf in i njim povprečni nemški človek v bistvo NietZEchoieve filozofije, ki le ni tako D>ri-prosta, kakor misli Woll. Mnogo enostavnejši so vsekakor nemški zgodovinarji, tvorci teorije o nemški hemegoniji. Wolf začenja z Arnidtoan, ki je učil v prvi polovici 19. veka, da se mora Nemčija razširiti na Jug do Trsta. Odločnejši je bil seveda potomec čeških hu-sitskih izseljencev Tireitschke, ki je prepovedoval, da ima vojak, ki je pobil sovražnika za Nemčijo večji pomen, nego najidovršenejši politik. Treitschka je dalje učil. da je državna sila, ki je ne veže nikaka morala in da majhne države nimajo pravice do obstoja. Durkheim je imenoval to teorijo katekizem svetovnega razbojništva. V tej zvezi se spominja WoIf zemljepisoa Ratzela in njegovega nauka o blagodejnosti take politike, ki odpira narodu velika ozemlja. Ratzelov učenec Lamprecht pa kar odkrito določa Nemcem pritisk na Jug preko češkega ozemlja. Lamprecht uči: »Kdor misM na vojno, ne bo o tem izgubljal niti besedice, marveč zavije svoj namen v globoko tajnost. Potem pa bo planil kakor morilec iz skrivališča, naglo in presenetljivo, kakor je to napravil Friderik Veliki s Slezl-Jo«. Wolf daje pri tej priliki besedo antropologu WoMmannu, ki Je ob koncu 19. veka dognal, da je severa oevmpsko pleme najplemenitejše na svetu in da je bil Napoleon najbrž potomec germanskih Vandalov. Med pravniki in narodnimi gospodarji navaja Wolf predvsem Lista, ki šteje v narodnogospodarsko območje vse dežele od Ostenda do črnega morja, Lagardea, ki je odrekel Avstriji pravico do obstoja In Hasseja, ki je razširil idejo nemške države od Severnega morja noter do Perzijskega zahva, obeneoi pa priporočal skrajno brezobzirnost pri uresničevanju vojnega programa. Zanimive so vsekakor tudi trditve arheologa Langbehna, da predstavlja kopje premico, ki spaja 6rce sovražnika s srcem onega, ki meče kopje. Vsak meč ima podobo križa, zato mora križ postati meč. Tudi Klaus Wagner priporoča vojno kot neobhodno za pravilen razvoj naroda. Stomilijonski narod se ne sme strašiti desetmilijonske žrtve, kadar ima nado, da zavlada nad vsem svetom. Pisec citira tudi anonimno brošuro »Nemčija ob začetku 20. veka« lz leta 1900., ki napoveduje v6eobčo vojno proti Nemčiji Sovražniki morajo biti poraženi lepo po vrsti vsak zase. Najprej mora biti poteptana Rusija, nakar navale nemški polki na Jadran Iz vseh podjarmljenih pokrajin naj se slovansko prebivalstvo Iz-žene Program je jasen, samo izvedba se Nemcem ni posrečila. Nasledniki Bismarckove politične teorije so hoteH naložit' protektorat Španiji, prepojit' Rusijo z nemško birokracijo In prodreti preko Italije in Tripolitanije v DtmmnjiarikKOOOktai t peto ob rta, če hodite 3 do 4 ure. 21.000 dnevnih pre-tresljajev Vašega telesa in njegovih občutljivih organov. Izognite se tem nevarnostim. Nosite gumijaste pod petnike PALMA ki so poleg vsega tudi elegantni in trpežni. PALMA nositi — se pravi hraniti .Dob« s« pri vsakem čevljarju • Jugoslovenski izdelek Sredmjo Afriko. Preko Male Azije je nemška ekspanzija merila na Kitajsko ln v Avstralijo, v načrtu je bila tudi obsežna kolonizacija Južne Amerike. To glasbo preteklosti posvežuje Wolf znova in ji daje značaj današnjega programa Nemčije. Duhovnik Naumann je smatral Dunav za veliko nemško prometno žilo, Budimpešto za najprirodnejše nemško vmesno skladišče, Solun za nemški Marsej, Carigrad za drugi Rini na črti Berlin-Bagdad. Tudi v Marksu odkriva Wolf germanskega im-perialista zaradi! njegove velike mržnje do Slovanov. V povojni dobi opozarja na Spenglerja, Bernardija, Bauseja in na poglavarja današnje Nemčije, ki naglaša, da »nastane moralno pravo za osvajanje tujih zemelj brž ko bodo nemške meje objele zadnje Nemce v naročje matere Nemčije«. Z drugimi besedami: Prava vojna za osvojite sveta se bo začela, ko bodo združene z Nemčijo vse poljske, češke, francoske, madžarske, rumunske, ruske, Jugosloven-ske in italijanske pokrajine, kjer žive večje ali manjše skupine Nemcev. Francoski poslanik na kraljevem grobu Beograd, 15. maja. p. Novoimenovani franoosiki poslanik na našem dvoru, ki je včeraj izročil svoja akreditivna pisma, je danes odpotoval na Oplenac ter položil krasen venec na grob kralja Uedinitelja. Hrast Lonisa Barthouja v Beogradu Beograd, 15. maja. p. V nedeljo bodo na Kalimegdanu nasproti palače francoskega poslaništva slovesno vsadili mlad hrast v spomin na bivšega francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja, ki je padel ob strani pokojnega kralja Uedinitelja v Mar-seildeu. Svečanost je aranžirala beograjska mestna občina. Prisostvoval ji bo tudi oddelek francoske mornarice, ki bo prišel iz Kotora v Beograd. Za ustanovo gospodarskih svetnikov Beograd, 15. maja. AA. Združenje ekonomistov kraljevine Jugoslavije je predia-gailo akcijo za uvedbo čina gospodarskih svetnikov. Po njihovem predlogu bi v pristojnost teh gospodarskih svetnikov spadali med drugim tudi nasveti gospodarskega značaja, zlasti pri stečajih, likvidacijah, fu-zijah, malverzacijah in nasveti o vseh gospodarskih vprašanjih. Ustanovo gospodarskih svetnikov poznajo danes skoraj v vseh aapadnih državah. Njihovo delovanje je v veliko pomoč sodnim in drugim državnim organom, ki razsojajo pri stečajih, sanacijah in zaščitah. Zdravniški disciplinski svet Beograd, 15. maja. p. Na podlagi zakona o zdravnikih je minister za socialno politiko imenovali vrhovni zdravniški disciplinski svet za poslovno dobo treh let. Predsednik je državni svetnik dr. Sagadin. Naši učitelji na poti v Bolgarijo Beograd, 15. maja. p. Danes je prispel iz Ljubljane v Beograd učiteljski pevski zbor, ki potuje v Bolgarijo. Pokroviteljstvo njegovih koncertov v Sofiji, Plovdivu in drugod sta prevzela poslanik Cincar-Markovid in bolgaraki prosvetni minister generail Ra-dev. Na beograjski postaji je slovenske učitelje pozdravil višji svetnik zunanjega ministrstva Smiljairtič. Pevskemu zboru bi se morali pridružiti tudi zastopniki centralne uprave JUU, ki pa zaradi nujnih poslov sedaj ne bodo mogli odpotovati. Učiteljski zbor je odpotoval v Sofijo nocoj ob 22.30. Zibor šteje 80 članov. V Bolgariji mu pripravljajo slovesen sprejem. Že na meji jih bo sprejela delegacija bolgarskih učiteljev. V Sofiji jim jutri priredijo banket v restavracij »Kop«. V petek ob 10. bodo imeli prvi koncert v dvorani meščanske kazine. Po obedu si bodo ogledali mesto, v soboto pa bodo nastopili na koncertu v Flovdivu. Napredovanja pri tobačni tovarni v Ljubljani Beograd, 15. maja AA. V višjo skupino so napredovali pri tobačni tovarni v Ljubljani: za višja nadzornika v 5. skupini Fran Aleš in Janko Babnik; za višje monopol-ske nadzornike v 6. skupini Hugo Bel-tram, P. Vizj&k, Pavle Lindner, Viktor Logar, Bernard Lojk in Antop Petrovčič. Kredit za »Šipad« Sarajevo, 15. maja n. Listi poročajo, da je Državna hipotekama banka dodelila podjetju »šipadu« kredit v znesku 7 milijonov dinarjev tako da znašajo sedaj vse njene terjatve pri podjetju 12 milijonov. Ta kredit je bil podjetju dovoljen, da obnovi delo raznih industrijskih objektov v pasivnih krajih Vse kaže da bo DHB prevzela cpiotno f>s»n«nr«jn1p tega našega največjega lesnega podjetja. Ob krsti Pilsudskega Ves poljski narod tekmuje v počastitvi svojega osvoboditelja in ustanovitelja poljske republika Varšava, 15. maja b. Mimo krsta maršala Pilsudskega na odru v veliki dvorani Belvederske palače so defilirale neprestano že od zgodnjih jutranjih ur ogromne množice ljudstva, zastopniki raznih organizacij, šolska mladina, vojaške delegacije, predstavniki poljskih pokrajin in drugi, ki hočejo na ta način izkazati pokojniku zadnjo čast. Davi je pred krsto maršala Pilsudskega njegov spovednik bral zadušni-co, ki so ji prisostvovali pokojnikova rodbina, člani vlade in mnogi vojaški dostojanstveniki. Ob istem času je bila v navzočnosti poljskega ministrskega predsednika zadušnica v kaoeli predsedniške palače. Priprave za pogreb Ceste, po katerih se bo pomikal pogrebni sprevod so odete v črno. Katedrala sv. Ivana v Varšavi je do višine 10 metrov odeta s črnim blagom. Mnogo uglednih umetnikov sodeluje prostovoljno s pomočjo dijakov umetniške akademije pri deko-riranju katedrale in Belvederske palače. Iz Krakova je prispela impozantna srebrna krsta, v katero bodo položili prvega poljskega maršala. Na krakovskem Wawelu so že izbrali mesto za poslednje bivališče maršala. Maršalova krsta bo postavljena v kripti tik zraven krste kralja Jana So-bieskega, ki je I. 1683. rešil Dunaj pred turškim obleganjem, poleg krste kneza Jožefa Poniatowskega, ki je 1. 1813. kot Napoleonov zaveznik padel v bitki pri Lip-skem, in poleg poljskega narodnega junaka Tadeja Kosciuszkega. Na željo, ki jo je maršal izrazil v svoji oporoki, bo žara z njegovim srcem postavljena v cerkev av. Kazimir ja v Vilnu, kjer počiva maršalova mati. Prav tako bodo na maršalovo poslednjo željo njegove možgane izročili enemu izmed posebnih zavodov medicinske fakultete univerze v Vilnu za znanstvena dela. še podrobnosti o maršalovih zadnjih urah Varšava, 15. maja AA. Uraono objavljajo o bolezni in zadnjih urah maršala Pilsudskega naslednje podrobnosti: Med velikim tednom se je zdravstveno stanje maršala Pilsudskega nepričakovano poslabšalo. Navzlic temu in proti vsem nasvetom zdravnikov se maršal ni hotel odpovedati svojim vsakdanjim navadam in je odklonil vsakršno zdravljenje. Tako se ni hotei odpovedati čaju in kavi, čeprav so mu zdravniki oboje odsvetovali. Pred velikonočnimi prazniki so z Dunaja poklicali strokovnjaka svetovnega slovesa prof. dr. Wenckebacha, ki je ugotovil raka v želodcu in jetrih, šele zdaj se je maršal vdal prošnjam svojih sorodnikov in pristal na dieto. Medtem se je njegovo stanje naglo poslabšalo. Prejšnji teden so vnovič pozvali brzojavno z Dunaja prof. Wenckeba-cha. V Varšavo ga je pripeljal znani poljski letalec in zmagovalec krožnega poleta po Evropi stotnik Bajan. Po ponovnem pregledu bolnika je prof. Wenckebach takoj izjavil, da za maršala ni več rešitve, da Odkritje spominske plošče velikemu kralju Slovenjgradec, 15. maja Da se oddolžijo prvoboritelju za naše kmetijstvo, velikemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, ki je padel pri delu za mir, mu bodo kmetovalci slovenjgraškega sreza odkrili spominsko ploščo na okrajnem pašniku na Graški gori v srezu Slovenjgradcu na praznik 30. L m. Obenem bo gospodarsko zborovanje kmetovalcev iz vsega sreza. Slovesnost se bo vršila po temle redu: ob 10. otvoritev slavnosti in odkritje spominske plošče, nato sv. maša za pokojne ustanovitelje pašnika in nagovori zastopnika političnega oblastva, kmetijskih strokovnjakov in kmetovalcev; popoldne pa bo nekoliko planinske zabave. Na prireditvi bo sodelovala polnoštevilna sdovenjgraška mestna godba. Preskrbljeno bo tudi za oflcrepčila. Kmetje slovenjgraškega sreza, ta dan naj bo naš dan. Poklonili se bomo spominu kralja, ki je bil ves naš. Zato se odkritja udeležimo v čim večjem številu! Poleg tega pa bomo slišali marsikaj poučnega za naše kmetijstvo. Pridite na ta dan vsi na Graako gorol Za brezposelne ni dela. ne podpore Ljubljana, 15. maia V teh pomladnih dneh, ki so jih številni naši brezposelni vso mrzlo jesen in zimo težko pričakovali v upanju, da jim bodo pri raznih sezonskih delih prinesli vsaj za nekaj mesecev dela in kruha, je mestni socialni urad dan za dnem oblegan od cele armade družinskih očetov in samcev, ki se jim roke že dolge mesece, včasih že dolga leta niso dotaknile rednega dela in ki si ničesar tako vroče ne žele, kakor kakršnekoli zaposlitve. Včeraj se je zglasilc na uradu okrog 150 brezposelnih, danes jim je sledila nova armadica nad 200 ljudi, in kdor bi štel te zaskrbljene, obupane obraze, ki s povzdignjenimi rokami prosijo dela, bi gotovo nehal v slednjem brezposelnem prosjaku sumničiti postopača in za-bušanta, ki mu je brezposelnost le prijeten poklic. V svojih stalnih kartotekah ima mestni socialni urad zabeleženih blizu 300 v Ljubljano pristojnih in v Ljubljana bi-vajočih brezposelnih družinskih očetov in rednikov, a če bi prišteli k tem še vse one, ki prihajajo od časa do časa iskat zaposlitve, zrase samo število ljudi, ki so pripravljeni, lotiti se vsakega težaškega dela, nad 500. Mimo njih pa je še dolga vrsta slabotnih, bolehnih delavcev, ki so deloma že od prej, deloma pa iz druge dobe brezposelnosti tako onemogli, da pri najboljši volji ne morejo vihteti krampa. Takšni manj odporni delavci, so v tej dobi napol poblaznele delovne konkurence neusmiljeno zapisani neizogibni propasti. Pri takšnih razmerah deluje dejstvo, da nova pomlad ni prinesla doslej še nobenega večjega gradbenega dela na armado brezposelnih naravnost katastrofalno. Tudi dela v Ljubljanici se še zmerom niso začela. čeprav smo sredi maja Socialnemu uradu je uspelo doslej komaj, da je zaposlil nekaj malega delavnih rok pri nekaterih zasilnih delih na Gradu in pri raznih reparaturah v mestni plinarni. Vendar pa upa odgoditi katastrofo za neka} zaradi izredno močnega organizma pokojnega maršala. V nedeljo zjutraj so maršalovi zdravniki ugotovili izliv krvi iz tura v želodcu. Takoj so poklicali vojaškega duhovnika Vladislava Korniloviča, ki je dal maršalu zadnja tolažila. Ko je Kornilovič stopil v bolnikovo eobo z monštranoo, ao prisotni generali, zbrani okrog njegove bolniške postelje v zadnjih urah, poklekni 1L Po končanem obredu so poklicali v sobo maršalovi hčerki, ki sta ostali poleg svojega očeta do zadnje ure. Vsi navzoči so imeli vtis, da se je maršal nekaj minut pred svojim koncem še enkrat zavedel in da je spoznal prisotne. Inozemske delegacije pri pogrebu Beograd, 15. maja AA. Minister za vojsko in mornarico je določil za člane vojaške delegacije pri pogrebu maršala Pilsudskega načelnika poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba generalštahne-ga brigadnega generala Petra VaraSiča in vojaškega odposlanca na Poljskem, pehotnega podpolkovnika za generalštafane zadeve Mirka Burija. češkoslovaško vlado bosta zastopala minister za narodno brambo Bradač ter generalni inšpektor češkoslovaške vojske general Syrovy na čelu večje delegacije. Britansko vojsko bo zastopal med dragimi maršal lord Cavan, bivši načelnik glavnega generalnega štaba in bivši prvi adjutant kralja Jurija. Rumunsko vojaško delegacijo bodo tvorili maršal Presan, vojni minister Angeto-scu in general Dimitrescu. Pogreba se »deleži tudi četa 16. pešpolka, ki JI je bil pokojni maršal Pilsudski častni poveljnik. Bolgarsko delegacijo bo vodil prosvetni minister general Radev. Nemškega državnega kancelarja Hitlerja bo pri pogrebu maršala Pilsudskega v Varšavi in Krakovu zastopal pruski ministrski predsednik Goring, V njegovem spremstvu bodo 1 armadni general, 1 admiral, 1 general letalstva, nemški poslanik v Varšavi Moltke ter dva njegova ad-jutanta. Univerza Pilsudskega Varšava, 15. maja. AA. Na vseh poljskih univerzah so bile slovesne seje akademskega senata in profesorskega zbora v spomin maršalu Pilsudskemu. Varšavska univerza je na svoji seja sprejela predlog fakultetnega sveta svoje filozofske fakultete, po katerem se bo pre-stolniška univerza imenovala »Univerza Jožefa Pilsudskega«. Sklicanje parlamenta Varšava, 15. maja d. Kakor napovedujejo, bo takoj po pogrebu maršala Pilsudskega sklicano izredno zasedanje parlamenta, ki naj bi odobril novi volilni red, ker je vlada mnenja, da je prav sedaj mogoče doseči naglo odločitev o nekaterih še spornih vprašanjih.. pa je vse to komaj kaipljica v morje in dolga armada lačnih prosilcev še čaka svoje rešitve. Mestna občina in z njo vsa naša javnost upata, da bo banska uprava po tako dolgem odlašanju naposled vendar nakazala nov obrok bednostnega sklada, da bodo vsaj najbednejši izmed bednih rešeni iz obupnega položaja. V duševni zmedenosti si je vzel življenje Velike Lašče, 15. maja Ko je pretekli petek pogledala dekla pri Ivančiču Štefanu, gostilničarju in posestniku v Velikih Laščah, v poslopje, kjer j« tehtnica za tehtanje male živine, je z girtr-zo opazila viseti na vrvi, privezani za prečno tramovje, svojega gospodarja. O grozni najdbi je takoj obvestila bližnje sosede, orožništvo, občino in banovinskega zdravnika. Na pomoč prihiteli zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Vse okoliščine kažejo, da si je nesrečnik v trenutni duševni zmedenosti vzei življenje. Pokojnik je bil mož blagega srca in poštenjak od nog do glave. Zlato so ga splošno spoštovali. "Da je bil priljubljen, je pokazal tudi pogreb, ki se je vršili preteklo soboto. Poleg mnogoštevilnega občinstva so se pogreba udeležili tudi zastopnici gasilskih čet iz Velikih Lašč in Dvorske vasi v društvenih uniformah hi zastopniki domačega Sokola. Pevski odsek domačega Sokola je zapel pokojnemu pred hišo »Vi-Sred se povrne« in na pokopališču »Blagor mu«, saj je bil pokojni veliki ljubitelj lepega petja. Vsi, ki smo pokojnega poznali, ga bomo '»hranili v častnem soominu, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. Letalec v nevarnosti London, 15. maja. AA. Iz Svdneja poročajo: Znameniti letalec major Kingsford Smith, ki nosi na letalu »Južni križ« pošto v Avstralijo, med drugim tudi obširna poročila o jubilejnih svečanostih v Londonu, je poslal snoči tole brezžično poročilo: Nahajam se 230 milj od Sydneyja. Mislim, da mi bo letalo padlo v morje, ker je glavni motor odpovedal. Takoj, ko je prišlo prvo poročilo, mu je odletelo na pomoč več letal. Ko so letalci že odleteli, je pa prišlo od Kingsforda Smitha poročilo, da se nahaja le še 60 milj od obale. Vremenska napoved Vremensko stanje 15. t. m.: Depresija nad srednjo, Južno in južnovahodmo Evropo, drugod lepo. Mraz na Poljskem, v baltskih državah in nad Skandinavijo. — V Jugoslaviji se je povsod zvedrik), temperatura se Je dvignila, le na skrajnem Jugu paJdila. Minimum Mrzle Voddoe —3, maksimum Omišalj +20. Zagrebška *vemenska napoved ta IV. ♦ Kongres agronomov. Letošnja glavna skupščina in kongres Združenja Jugoslo-venskih agronomov se bosta vršila 11. in 12. avgusta v Spilitu. Na kongresu bodo razpravljali o organizaciji službe kmetijskih strokovnjakov, o zakonu o zadrugah im o vprašanju kmetijskih zbornic. Po kongresu bodo prirejeni za udeležence razni izleti. §ggg Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer slavna pevka MARIJA JERITZA v velefilmu VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA Marija Jeritza poje arije iz »Ai-de«, »Moč usode«, »Servus Wien«. Sodelujejo : SZoKE SZAKALL, LEO SLEZAK, P. HARTMAJVN. Najnižja vstopnina Din 4.50, 6.50 ♦ Izletniški vlaki v neznano smer. Za- gTebški dnevnik »Grič« predlaga železniški upravi, naj bi uvedla po zgledu dTugih držav izletniške vlake, ki vozijo v neznano smer. Taki vlaki se prav dobro obnesejo, ker je mnogo ljtidi ob nedeljah, ki hočejo nekam ven iz mesta, a se sami ne morejo odločit; kam. Izletniški vlaki v neznano smer vozijo po najnižjih cenah samo ob nedeljah. Izletniki viki i j« šele med vožnjo, kam vodi njiihova smer, izstopijo pa lahko, kjer jim najJbolj prija. S takim izletniškim vlakom v neznano smer bi bilo tudi pri nas ustreženo mnogim izletnikom, koristili pa bi takti vlaki tudi mnogim lepim krajem, ki še niso dovolj popularni, a bi bili v vsakem oziru vredni večjega obiska izletnikov. ♦ Letališče na Banjaluškem poiju. Aero-klub v Banja lu ki je začel urejevati aerodrom na Banjaluškem polju. Teren bodo kmalu izravnali, potem pa bodo gradili večji hangar. Dela bodo končana še letos. Projektirana je zračna zveza Banje Luke e Sarajevom, misli pia se tudi na vključitev Banjaluke v progo Zagreb-Borovo-Beo-grad. Gospodarski krogi Banja Luke in okolice upajo, da bo imela podjenost mesta in vse vrbaske banovine od zračne zveze velike koristi. ♦ Novi grobovi. V Zagreba je umrl ugledni gospodarstvenik g. Josip Dekle-v a, član upravnega sveta Jugo&l. tekstilnih tvornic Mautner d- d. Pokojnika prepeljejo v Gradec, kjer bo upepeljen. — V LJubljani je pri Sv. Krištofu umrla gdč. Vanda Medica, učiteljica. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 17.30. — žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zanimiv račun. 68 korakov v minuti je 40&0 korakov na uHo. Ker se računa za en korak 0.76 m, je 4080 korakov 3060 metrov v eni uri. človek hodii, če se skromno računa, 3 ure dnevno, kar je na mesec 90, na leto 1080, v 50 letih pa 54.000 ur po 3.06 km torej 165.240 km. V svojem življenju prehodi človek povprečno 165.000 km. Vsak koTak pretrese telo in živce in ste pač najhujši sovražnik svojega zdravja, če ne nosite na čevliih PALMA pet. ♦ Koliko zla v družini, državi in na svetu sploh se mora pripisati nervozi, ki ni treba, da se sama po sebi povečuje v našem času naglice in nemira. K temu še srčne motnje in bolezni, ki številično že na najnovejšim umetnostnim smerem, bo vrsta retrospektivnih razstav zaključena. Glavne svečanosti bodo v soboto in nedeljo ob prisotnosti zastopnikov številnih jugoslovenskih in češkoslovaških kulturnih društev in institutov. Jugoslovenska akademija je ob tej priliki izdala posebno »Spomenico«, v kateri sta med drugim natisnjena Strossmaverjev govor ob otvoritvi galerije 8. novembra 1884 in predavanje o pomenu umetnosti v življenju narodov, ki ga bo imel v soboto predsednik Jugoslovenske akademije dr. Bazala. Tako bodo te slavnosti zaključile že sredi lanskega leta začeto proslavo oOletnice največje umetnostne galerije na slovanskem jugu. 0 postanku Strossmayerjeve galerije je poročalo »Jutro« v številki z dne 29. aprila t. L Sedanje zaključne slavnosti so predvsem manifestarija za Strossmayerjevo galerijo slik, poudarek težnje po kulturnem razmahu na rodovitnih tleh domače tradicije in izraz organičnega pojmovanja kulture. Naj bi Strossmaverjevo galerijo še nadalje varoval in \Xndil duh velikega šlcofa, ki je že sredi devetnajstega stoletja bistro doffledal zgodovinsko poslanstvo narodne kullure na slovanskem jugu: združevati vse sorodne elemente in jih podrejati skupnemu smotru veličini, edinstvu in svobodi vsega slovanskega juga. V tem pogledu ima zlasti likovna umetnost veliko nalogo, da ustvarja v organsko dani različnosti duhovno edinstvo, t. j. da individualne izraze osebnosti in regionalnih presegajo tuberkulozo. Važen je mzen na-načina življenja Beveda način prehrane. N. pr. kava zaradi vsebine kofeina za mnoge ni tako nedolžna pijača, kot morda mislite. Zajamčeno neškodljiva srcu, živcem in ledvicam, brez kvarnega vpliva na življenjski moči tako potrebno spanje, je samo kofeina prosta kava — kava Hag. Ta izborna, prava kava ustreza vsem Vašim željam glede užitka, vas osvežuje vendar v absolutno zdravi obH-ki. Poskušajte kavo Hag zvečer, spali boste izvrstno, a zjutraj boste osveženi in požuvljeni. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Sprejem J. K. Strakatega. Kakor emo že poročali, je prispel v Ljubljano praški publicist in urednik J. K. Si r a k a t y, eden najpopularnejših čeških prijateljem in poznavalcev slovenske kulture. Častnega Člana ljubljanske JC lige, kakor tudi ostalih lig v Sloveniji je na postaji sprejel predsednik ljubljanske lige dr. Egon Star6. Njegova gospa soproga je priredila v torek zvečer na stanovanju v Knafljevi ulici na čast g. Strakatemu odlično organizirano čajanko, ki so se je udeležili poleg g. konzula inž. ševčika z gospo tudi odborniki ljubljanske Jč lige in drugi povabljeni gostje. G. Strakaty ostane v Ljubljani do ponedeljka. Med drugim namerava izpopolniti svoje gradivo za obsežen življenjepis J. K. Lega in posebej v tem okviru nabrati gradivo glede izleta slovenskih rodoljubov v Prago pred petdesetimi leti, v avgustu 1885. u— 30 letnico poroke sta včeraj praznovala ban dravske banovine g. dr. Dinko Ptic in gospa Olga. G. ban se je poročil v Gorici, kjer si je kot odvetniški kon-oipient v odvetniški pisarni dr. Trea izbral družico iz ugledne goriške trgovske družine g. Karla Draščka. Ugledna zakonca sta praznovala lepi jubilej v ožjem rodbinskem krogu. Mnogoštevilnim čestitkam pridružujemo tudi svojo: še na mnoga leta! u— Za koncert bolgarskih pevcev, M bo v torek 21. L m. v Unionu se od danes naprej prodajajo vstopnice v Matlčn) knjigarni. Prvič posetl Ljubljano mešani zbor, ki nam prinaša po večini bolgarsko in rusko narodno pesem. Poleg svoje narodne pesmi, goje Bolgari z največjo vnemo tudi rusko narodno pesem, to prav gotovo predfsem iz hvaležnosti do velikega ruskega naroda in njegove kulture, ki jim je prinesel osvobojenje iz stoletne sužnosti. Točen sipored koncerta priobčimo jutri. Bolgarskih gostov pride v Ljubljano 100 pod vodstvom sanitetnega polkovnika dT. Hitova in dirigenta Sorokina. Sedeži v Matični knjigarni. u— Sijajno rusko dramo »Tihi Don« bo ZKD predvajala v petek. Glavno ulogo tega odličnega filma ima slavna Cesar-skaja. Film je posnet iz življenja med vojno, ko je bila dežela opustošena, življenje razkrojeno, duše pa obupane. Po globoki vsebini in pretresljivih dejanjih ima ta film vse vrline najboljših ruskih filmov. Prva predstava bo v petek ob pol 15. Cene so običajne. u— Za spomniski žebljiček na zastavi oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani, ki bo slovesno razvita na njenem jesenskem kongresu, so že prispevali številni u^orotniki svoje plemenite denarne darove. Naj nihče ne zavrže prošnje, ki je bila pravkar razposlana vsem slojem, in se pridruži s svojim denarnim prispevkom armadi jadranskih Le ven na solnce? .TODA NIKDAR BREZ ODLIČNE KOŽNE KREME! CINEAN stražarjev, čisti dohodek te zbirke je namenjen Izključno socijalnemu mladinskemu sklad« J. S. Spominski žebljički bodo zabiti v umetniško izdelan ščit. Zabijanje bodo lahko opravili darovalci osebno ob kongresnih dnevih. Jadranska »trata v Ljubljani kliče: En spominski žebljiček za našo najpotrebnejšo deoo, da pojde uživat na morje solnce ln »dravje! mM Si, Počitniške kolonije proti tuberkuloznega dispanzerja. Protituberkuloani dispanzer profesorja Calmettea v LJubljani sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za počitniško kolonijo od 15. do JI. t. m. Prošnje naj se vlagajo na naslov: Proti-tuberkuloznl dispanzer profesorja Calmettea, LJubljana, Miklošleva cesta 20. HALO! HALO! DANCING NEBOTIČNIK Od 16. maja dnevno artistični program Vstopnina prosta, — Cene običajne. Uprava. u— Koroški borci imajo dre vi ob 20. sestanek v SLamičevi restavraciji. Bojni tovariš, polkovnik v p. g. Milivojevič bo govoril o pomenu ustanovitve krajevnega odbora Legije koroških borcev. u— čelist Bogomir Lcakovlc in pianist Marjan Lipovšek igrata na svojem senatnem večeru v petek 17. t. m. 3 Beethovnove sonate. Prva točka sporeda Je čeio-sonata v f-duru op. 5 Št. 1, tej Sledtt sona-nata za klavir v c-Jduru op. 53 (WaM-stein), zadnja točka je znamenita čeLo-eo-nata v a-duru op. 69. Ve« ljubitelje komorne glasbe vabimo na ta koncert Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice »o 10 in 5 Din. u— Predavanje e skioptičnimi slikami »Dolina gradov« bo jutri ob pol 21. v kemični predavalnici na realki pod okriljem društva »Tabora*. Predava znani predavatelj g. Viktor Pirnat. Vstop svoboden. u— Današnji občni zbor »Ljubljanskega Zvona« je preložen na prihodnji teden. Dan in uro pravočasno Javimo. u— Vstopnice za telovadne akademije Sokola I. o priliki razvitja dečjega prapora se dobe v predprodaji od danes naprej na Taboru vsak dan od 6. do 8. nre popoldne. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima drevt ob 20. važno skupin« vajo in sestanek vsega zbor«. Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite lajnovejši izum, kombinirane pilule »VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: poteka »Jelačicu banu« Mr. M. Gavrancic, Zagreb, Jelačicev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etulem navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno orezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških ln ženskah« " ministrstvo soc. politike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 1934 edinic združuje k skupnemu tipu jugoslovenske umetnosti, kakor obstoji ob mnogo manj enovitih elementih v Švici, še bolj v Franciji, Italiji in Nemčiji. Branimirja čosiča roman »Pokošeno polje« je pravkar izšel v slovenskem prevodu F. Potokarja v založbi »Hram«. Pod člankom »Koncert pianista Koczalske-ga« v včerajšnjem »Jutru« je tiskarski škrat izpustil piščevo šifro: L. M. S. S slovenskega knjižnega trga. Založba Zvezna knjigarna v Ljubljani je pravkar izdala drugi zvezek velikega romana Jožefa Kalinikova »Ženske in menihi« v prevodu R. Kresala. 0 tej knjigi še priobčimo daljše poročilo. — Kakor posnemamo iz objav naših založb, izidejo pred počitnicami te-le knjige :Pri Tiskovni zadrugi težko pričakovani Prešeren (1. knjiga) v redakciji dr. Kidriča. Pri Akademski založbi dr. Fr. Ramovša »Kratka zgodovina slovenskega jezika«. Jugoslovanska knjigarna je te dni izdala Dorgčlesov vojni roman »Leseni križi«, nato pa izidejo: Svenssonovo »Mesto ob morju«. Kave - Smithov roman »Konec rodbine Alard«, tretji del Undsetove »Kristine, Lavransove hčere«, Ferman - Zurgo-vo »Življenje kamnov«, Steletova »Umetnost zapadne Evrope«, šesti zvezek Levstikovega zbranega dela in Selme Lagerlofove Klara Gulleborg«. _ Založba »Hram« napoveduje Ruda JurČeca študijo o J. E. Kre ku. Kot kronisti tudi beležimo, da bo ta za- ložba izdala v novem poslovnem letu potopis Mirka Javornika »Pomlad v Palestini«, Mihaela Pravdina roman »Podrl se je svet«, Župančičev prevod Balzacove »Tete Lize«, Warwicka Deepinga »Dom usode« v prevodu VI. Levstika in Stephana Zweiga »Marijo Stuart« v prevodu Fr. Albrechta. — Med redkimi knjigami, ki so bile pri nas v kratkem popolnoma razprodane, je roman Warwicka Deepinga »Šorell in njegov sin«. 0 Kreftovih »Malomešfanih« so priobčile včerajšnje »Novosti« daljši članek iz peresa L Mrzela. 0 »Kroniki slovenskih mest« je izšlo v praških »Nar. Listih« z dne 13. t. m. simpatično poročilo iz peresa J. K. Strakatega. Dr. Arthurja Liehertha »Filozofija pouka ali splošna didaktika« je izšla v srbskohr-vaškem prevodu dr. K. Milanova v Beogradu. Prevod je bil prirejen po nemškem rokopisu, ker izvirnik še ni objavljen. Avtor tega pedagoško - znanstvenega spisa je bil dolga leta profesor berlinske univerze. Sedaj že nekaj časa deluje na univerzi v Beogradu. Trgovsko-gospodarski leksikon, ki ga izdaja v redakciji dr. Nema Umetniška propaganda (ing. Uhlif), je pravkar dosegel petnajsti zvezek. V tem zvezku so med drugim obširneje obdelana gesla hipoteka, hiše, hmelj, hotel, hranilnice, igra in stava, import, inserat itd. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 7.% ta 9. Vi uri MARTA EG6ERTH In HANS SoHNKER pojeta v največjem filmu sezone SYLVA, KNEGINJA ČARDAŠA Sodelujejo: Pavel Kemp, Pavel Horbiger, Ida VVBust. — Paramountov zvočni tednik. Strokovno i« podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev naznanja, da bo sv. maša za umrle člane dne 19. t m. ob 9. na Rožniku, člani in prijatelji društva vabljeni. — Odibor. u— Za slepe je daroval g. Adamič iz Ljubljane 50 Din namesto venca na krsto g. upravitelje Kambiča. u— Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, ima od Jutri dalje nove telefonske številke, in sicer 36«81, 56-82 in 36-83. u— Ponovna prošnja na železniško direkcijo. Prejeli smo: 2e pred tedni smo opozarjali na velike neprilike, ki jih bo vozni red od 15. t- m. napravil šolski mladini in tudi odraslim, če večernemu lokalnemu vlaku Ljubi ja n a -Zalog ne bo odrejen primernejši čas odhoda. Prizadeti so upravičeno upali, da bo njihova prošnja uslišana, ker mala izprememba voznega reda lokalnega vlaka ne more bitfi nikomur v Škodo, je pa šolski mte/drtinj In fcndi drugim v veliko korist, ker Jim prihrani tavanje po več kilometrov dofeih potih do doma. šole končajo s poukom ob 1S.10 in mladina nikakor ne more priti pravočasno na osefani vlak, ki odihaja že ob IS.15. Ponovno prosimo železniško direkcijo, naj določi lokalnemu vlaku odhod ob 1S.30. K tej prošnji nas navala tudi tajava g. prometnega ministra, naj služi železnica v prvi vrsti splošni koristi. u— Na Sofijin dan slana. Lani Je bila Sofija prav mokra. Močno je lilo ter je padlo do 30 man dežja. Deževni lanski maj je padlo do 154 mm dežja, lebos doslej samo 15.9 mm, največ na Servacijev dan v ponedeljek, namreč 12.5 mm. Letošnja Sofija je bila brez dežja, ponekod pa je v zgodnjih jutranjih urah polegla slana Na Barju slana ni napravila večje škode, megla je tudi preprečila, da solnce ni po-smodillo poljskih pridelkov. Ponekod Je slane nekoliko škodovala ko razi ln zgodnjemu krompirju; sadno drevje, ki je v najbohotnejšem cvetju, ni trpelo. Po Dolenjskem pa so bili mnogi kraji ofo zori pobeljeni od strupene slane u— Avto povozil otroka. Včeraj so prinesli v bolnišnico nevarno ranjenega, komaj 3 leta starega Toneta Turšiča, sina železniškega uslužbenca iz Stožic. Dečka Je na cesti povozil neznan avtomobUiet in mu povzročil hude notranje poškodbe. Iz Maribora a— Delavstvo na Oplenac. Narodno strokovna zveza v Mariboru priredi 8-JuMJa romanje na Oplenac. Stroški za člene in nečlane so malenkostni. Udeleženci romanja na Oplenac naj se prijavijo najkasneje do 20. t. m. tajništvu NSZ v Sodni ulici 9-HI med uradnimi urama od 9. do 12. in od 15. do 19„ kjer dobijo w potrebne informacije. a— Zastopstvo obmejnega ženstva na Oplenac. Včeraj zvečer »e je odpeljalo 30 uglednih mariborskih gospa pod vodstvom ge. M. Maistrove na Oplenac, da se kot zastopstvo našega zavednega obmejnega ženstva poklonijo spominu velikega pokojnega kralja Uedinitelja. a_ Ia šolske službe. Za sreskega Šolskega nadzornike v V. položaju i skupini za Maribor mesto je na mesto upokojenega šolskega nadzornika g. Ivana Tomažiča postavljen Šolski upravitelj iz Studencev g. Aleksander AK. Odličnemu pedagogu in nesebičnemu delavcu na nacionalnem Ln humanitarnem polju k imenovanju naše najprisrčnejše čestitke! a— Narodna strokovna ivesa, podružnica v Mariboru, priredi 19. t. m. izlet k Sv. Lenartu v SI Gorice z avtobusi, kjer bo dramski odsek uprizoril v Sokolskem domu veseloigro. »Peg, srček moj«. Stroški znašajo za avtobusno vožnjo 20 Din, tja in nazaj. Odhod iz Maribora ob 13., povratek po najdalje ob 20. uri. Prijave sprejema Narodna strokovna zveza, Sodna ulica 9/III. Vsak udeleženec mora že v naprej položiti denar. a— Kelnarlču spomenik. Narodno sfcro kovna zveza v Maribora je prejela za postavitev spomenika žrtvi pobreške tragedije Ketnariču naslednje prispevke od delavstva tovarn: Tekstilna tovarna Bfen, Studenci 147 Din, opekarna Dervaechek. Košaki 277 Din, tovarna čokolade Mirim 9350, Mestna plinarn« 51, uradniki tekstilne tvornice K. Thoma 136 Din. a— Proslave francoskega krožka v soboto zvečer v »Vesni«, o čemer smo že poročali v ponedelj&kem »Jutru«, se je poleg g. konzula Remčranda lz LJubljane udeležil tudi lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Lacrodz, ki je obrazložil vsebino uprizorjene igre ter zbudil s svojimi duhovitimi ln šegavimi izvajanji splošno veselost številno navzoč-nih prjateljev francoskega jezika in kulture. a— Vojaški obvezniki iz Studencev In Radvanja se morajo fcndi udeležiti v nedeljo 19. t. m. razglasitve vojnega razporeda na Teznem. Gre za letnike 1884. do vključno 1913., ki so domovinsko pristojni v Studence oz. Radvanje. Za zadržane bo ponovna razglasitev dne 26. t. m a— Gavella režira. Poročali smo že o gostovanju ljubljanske drame dne 23. in 24. L m. v mariborskem gledališču. Dne 23. se uprizori znana komedija »Matiček se ženi« v režiji dr. B. Gavelle, dne 24. t. m. pa »Siromakovo jagnje«. Za gostovanje razpisuje gledališka uprava pred-prodajo vstopnic, ki se zaključi dne 20. t. m. in se tedaj odiloči, ali pride do obeh gostovanj. Zato naj se mesta takoj rezervirajo. To je prvo oficielno gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in naj bo začetek stalnih izmeničnih gostovanj. Bloki ne veljajo! Mariborska drama gostuje ista dva dneva v Ljubljani z »Idealnim soprogom« in »Kvadraturo kroga« a— »Vožnja v neznano«. Na praznik 30. t m. priredi mestni avtobusni promet s svojim avtocarom »Rdeč Francelj« majni-ški izlerf pod eeslotn »Vožnja v neznano«. Udeležencem izleta bo omogočemo kopanje, Igranje raznih športnih iger (tenis in etič- no). Cena za izlet 60 Din na osebo. Odhod bo z Glavnega trga ob 8., povratek pa okrog 22. ure. Prijave za izlet je nasloviti obenem z vplača njem voanine na: Vodstvo avtobusnega prometa, Maribor, Glavni trg 26 (telefon 22-75). Sedeži v avtocari bodo mi-merirani ter dodeljeni interesentom po vrstnem redu prijav. a— Pričetek ljudskega štetja. Mestno poglavarstvo bo od 20. do 34- t. m. popisalo svoje prebivalce. Popisati se bodo vsi civilni prebivalci in častniki ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek 23. t. m, o polnoči stalno bivali v Mariboru. Pri popisu se bodo popisovale družine. Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka 20. t- m. naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih posebne popisnice. Popienioe bodo izpolnili družinski glavarji v državnem jeziku in čitljivo po poeefo-nih navodilih na popisnicah. Od 23. t. m. pa bodo popisovalci izpolnjene poplsnice zbirali in kontrolirali. a— Plinske bombe na martbortid gmad. Nedeljske gasilske vaje bodo zanimive. Na hodniku mariborskega gradu ae bo improviziral ogenj in fingirad napad e plinskimi bombami ter reševanje poškodovanih civilnih oseb, ki se bodo sproščale po posebnih pripravah ia hodnika na Trg Svobode. a— Smrtonosni padec s kolesa. lUetni Bakanov fantek v Nedelici je padel med vožnjo s kolesa tako nesre&io, da ie hudim poškodbam podlegel. Zvočni kino Dvor Hm Telefon 27-30 Danes ob 7. in 9. uri zvečer HANTS ALBERS ▼ svojem najboljšem krim. filmu Neki gospod Gran Karln Hardt, A. Bassermann tn Olga čehova. Najnižja vstopnina Din 4.50, 6-50 a— Ustreljeni tihotapec. Pri Moždanskera vrhu je hotel prekoračiti skrivaj našo mejo avstrijski tihotapec Karol Pop iz Bele- Pri pozivu obmejne straže je pričel bežati. na>-k*r je straža oddala šest strelov m je tir hotapee obležal mrtev, pogoden od treh smrtonosnih strelov. Pri Podu so našli 8 'A kg saharina ter samokres. a— 120.000 dinarjev škode trpi radi požara posestnik Franc Trančar iz Trnovske vasi. Do tal je pogorela hiša, v kateri je bil tudi umetni mlin, hlev se je posrečilo le deloma rešiti. V ozadju je Zlobna roka. a— Ne mirujejo! V Rodnom vrhu pri Podle hm ibu so se oglasili neznaoi rokov njači ter odmesli posestniku Francu Jesen-ku vse, kar jim je prišlo pod rake, med drugim tudi žganje in nekaj pletenk vina. — V Devini pri Šlov. Bistrici pa so ukradli vlomilci posestnici Mariji Krančanovi obleko, perilo ki nekaj gotovine. a— Z razbito lobanjo so našli na Pe-6erskem bregu vrtnarko Matildo Lipovni-kovo v obcestnem jarku ležečo, n« cesti Je bilo motorno kolo, na katerem se je vozila. Prepeljali eo Jo v graškd sanato-rij, kjer pa Je poškodlbam podlegia. Iz Ceifa e— Mestno poglavarstvo poziva vse rezervne, upokojene oficirje ln vojaške uradnike kakor frudd one v ostavki, ki 6e doslej še niso prijavili pri mestnem poglavarstvu, da fco store najpozneje do vštete srede 22. t. m, ker bi jih sicer zadela kazen Tudi vsako spremembo bivališča je treba javiti. e— Cvetlični dan drž. krajevne zaščite dece in mladine bo v Celju v soboto 18» t. m. Prijatelji uboge mladine naj ne odklanjajo cvetlic, ki se bodo prodajale po mestu in okolici v prid ubogi deci, marveč naj pokažejo razumevanje ln naklonjenost. e— Sok o laki pešizlet vseh oddelkov Ko priredilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 19. t. m. na LJubečno, kjer bo sode lovalo pri telovadnem nastopu sokol&ke čete Trnovlje-LJubečna. Zbirališče v nedeljo po 12.30 na dvorišču pri mestni so-kolski telovadnici, odlhod točno ob 13. Čim večja naj bo udeležba v krojih! s— Pedagoški krožek učiteljstva in staršev se bo sestal v petek 17. t. m. ob 16. v mestni narodni šoli. Razpravljalo se bo o resnici, laži in kazni. e— »žalujoči ostali«. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 21. t. m. Nušiče-vo izvrstno komedijo »žalujoči ostali«. Predstava bo za abonma. Nea-bonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«. Obenem opozarjamo tudi ca ponovitev Knleževe sijajne drame »Gospoda Glembajevi«. Rok za poskusno obvezno rezerviranje vstopnic v knjigami »Domovini« je do sobote 25. t. m. Ob uprizoritvi »Glembajevih« bodo zunanjim gostom v vseh smereh na razpolago avtobusi za povratek. e— Dijaški kuhinji v Celju eo darovali stanovalci v poslopju Pokojninskega zavoda v Celju 275 Din namesto cvetja na krsto tragično ponesrečenega visokošolca Svetozarja Likarja. e— Srečke za III. razred drž. razredne loterije so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Srečke je treba obnovi« do 34. t m. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Tarzan in njegova družica« in zvočni tednik. Iz Trbovelj Poročila sta se v nedeljo na Brezjah železniški uradnik br. Jože Paternost in rudniška nameščenka sestra Ivana Paradi-ževa. Mladoporočenca sta znana sokolska delavca, br. Paternost kot vodja in režiser sokolskega gledališča, sestra Paradi-ževa pa kot bivša večletna načelnica. Mlademu in vrlemu sokolskemu paru želimo mnogo sreče. Gospodarstvo Načrt zakona o pospeševanju sadjarstva in vinogradništva V kmetijskem ministrstvu so te dni sončno redigirali načrt zakona o pospeševanju sadjarstva in vinogradništva in ga poslali v izjavo interesiranim ustanovam. Načrt tega zakona vsebuje celo vrsto važnih odredb, med katerimi so najznačilnejše naslednje: Ker je naše sadjarstvo doslej trpelo mnogo škode zaradi tega, ker smo gojili toliko različnih vrst sadja in nismo bili v stanju, dobiti v .enem kraju večjo količino sadja ene in iste vrste, predvideva zakonski načrt da bo v bodoče dovoljeno v drevesnicah gojiti in prodajati le določene vrste sadnih dreves, in sicer one vrste, ki jih bo odobrilo kmetijsko ministrstvo na predlog banskih uprav. Poleg državnih in samoupravnih drevesnic bodo lahko obstojale tudi privatne, toda le po predhodnem oblastvenem dovoljenju in pod pogojem, da se bodo strogo držale predpisov. _ Enaki predpisi veljajo tudi za vinogradništvo in za 'rsnice. Namen teh odredb je, da pridemo do enotnih tipov sadja in vina in da bo s standardiziranjem olajšan in pospešen izvoz. Zakonski načrt predvideva tudi vinogradniške rajone, izven katerih ne bo dovoljeno zasaditi vinogradov. Banske uprave bodo določile izbor onih domačih trt in ameriških podlag, ki se bodo smele razmnoževati. Na ta način naj se onemogoči proizvodnja slabih vin, istočasno pa naj se zaščitijo čisti vinogradniški hriboviti kraji od konkurence vinogradov v ravnini. Rajone bo določilo kmetijsko ministrstvo po predlogu banskih uprav. Zakonski načrt mod drugim določa, da bo moral oni, ki bo hotel dobiti sadike iz državne trsnice ali drevesnice, najprej prinesti vzorec zemlje, da se ugotovijo najprimernejše vrste za to zemljišče. Vinogradi v vinogradniških rajonih, kf bodo strokovno in pravilno urejeni po odredbah tega zakona, bodo 10 let oproščeni davka, oni vinogradi na živem pesku pa ne bodo plačali davka 20 let. Ne bodo pa oproščeni davka oni vinogradi, kjer trte ne t »odo zasajene v predpisani oddaljenosti ali pa bodo vinogradi zasajeni na slabo pripravljenem ali neprimernem zemljišču. Lastniki takih vinogradov ne bodo dobili nikake pomoči niti od države, banovine, sreza ali občine. Sadovnjaki, ki bodo zasajeni po predpisih tega zakona, bodo davka prosti skozi 6 let, nasadi oljk in orehov pa za 15 let. Važna je tudi odredba, da se bodo po predpisih zasajeni sadovnjaki in vinogradi o priliki katastrske klasifikacije vnesli v ono vrsto zemljišča, v katero je bilo dotično zemljišče uvrščeno, preden je bil zasajen sadovnjak ali vinograd, tako da za nove sadovnjake in vinograde ne bo treba plačati po prenehanju davčne prostosti večjih davkov. Zakonski načrt predvideva med drugim tudi tako zvane kolektivne sadovnjake. Zakon namreč priporoča kmetom, da skupaj zasade na svojih komasiranih zemljiščih kolektivne sadovnjake, ker bodo tako imeli možnost, da bodo ti sadovnjaki zasajeni in vzdrževani po enotnem in sodobnem načrtu in so tudi stroški pri vzdrževanju za tak kolektivni sadovnjak manjši. V takih primerih bi kmetovalci dobili posebno pomoč iz javnih sredstev. Ker je špekulacija z orehovino dovedla v zadnjih letih do pravega pustošenja nasadov orehov, tako da je nevarnost, da bomo še doma ostali brez pridelka, zato je bila že nedavno izdana prepoved sekanja orehov. Zakon daje kmetijskemu ministru pooblastilo, da prepove sekanje rodovitnih dreves onih vrst sadnega drevja, ki imajo dragocen les, kakor je to pri orehu in pri višnji. Prav tako določa sankcije proti onim, ki bi sc pregrešili zoper te predpise. Za širjenje in pospeševanje sadjarstva je predvidena posebna propaganda. V osnovnih in meščanskih šolah bodo odrejeni posebni dnevi v tednu, ki bodo posvečeni sadjarstvu. Obrambi sadnega drevja pred škodljivci posveča zakonski načrt posebno pažnjo. Pri pojavih nevarnih oku-ženj se morajo sadovnjaki in vinogradi posekati odnosno iztrebiti ter sežgati. Za proučevanje sadnih bolezni in za proučevanje novih metod v sadjarstvu odnosno raznih načinov uporabe ter predelave sadja se ustanovijo posebni instituti. Ustanovi se tudi posebna sadjarska šola, ki je danes še nimamo v naši državi. Za reševanje važnih sadjarskih vprašanj splošnega značaja je predvidena ustanovitev strokovnega sadjarskega sveta, ki ga bodo tvorih predstavniki ministrstva in banovin in strokovnjaki izven državnih ustanov. Zanimivo novost prinaša zakonski načrt tudi v tem, da predvideva ustanovitev novega poklica, namreč sadjarskega mojstra. Sadjarski mojstri bi bili najnižji organi v organizaciji za pospeševanje sadjarstva in bi bili nameščeni v posameznih vaseh. To bi bili praktični delavci za strokovne sadjarske posle v sadovnjakih in kleteh. Uredba k ljubljanskemu proračunu V >Službeneui Listu« od 15. t. m. je objavljen razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935./B6., ki ga je odobril finančni minister z odločbo od 9. aprila t L in sicer v višini 45,602.259 Din, dočim je bil proračun predložen v višini 46 milijonov 21.809 Din. Razglas vsebuje nadalje finančno uredbo k proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935./36., ki je sestavljena v smislu novih določb zakona o mestnih občinah. Uredba med drugim določa, da je prenos kredita iz ene pozicije na drugo pozicijo v isti partiji dopusten le z odobritvijo mestnega sveta. Virman iz ene partije na drugo partijo pa mora potrditi še finančni minister. Virmani na korist osebnih izdatkov so nedopustni, krediti za podpore in subvencije pa se ne smejo zviševati. Iz predloga finančne uredbe je bil črtan člen 7~, ki je določal, da se občinski svet pooblašča, da sme med izvrševanjem proračuna po pristanku finančnega odbora zvišati kredite občinskih potrebščin v mejah presežkov preko dohodkov, določenih v proračunu. Nadalje določa finančna uredba, da se mestne doklade in druge davščine po § 128. zakona o mestnih občinah pobirajo z izvršbo in zastarajo, kakor državne davščine. Isto velja tudi glede pritožb zoper odmero občinskih davščin in njih odločilne moči. Vse občinske nabave se morajo izvršiti z razpisom, razen nabav do zneska 5000 Din, ki se smejo vršiti tudi komisijsko po kratki poti, vse to pa po načelih, izraženih v IX. poglavju zakona o obrtih (ugodnosti xa povzdig delavnosti v državi) ter smiselno p* določbah zakona o državnem računovodstvu, oddelek B. Pri nujnih nabavah do 10-000 Din se morajo povabiti najmanj trije interesenti in se smejo sprejeti take ponudbe izjemno po kratki poti. Za vse nabave nad 10.000 Din in nenujne nabave nad 5000 Din pa se mora razpisati licitacija v »Službenem Listu« z rokom 10 do 30 dni. Fri oddaji nabave ne odločuje najnižja ponudba. Iz članov mestnega sveta — strokovnjakov — se sestavi poseben odbor za oceno nabav nad 10.000 Din, ki i»aa staviti predlog finančnemu odboru v dokončno odločitev. Za pospeševanje in zaščito obrtnosti na mestnem teritoriju je dopustna 10°/o razlika v ponudeni ceni nasproti ponudbi drugih ponudnikov. K roditi za osebne izdatke se ne sinejo menjavati in prekoračiti. Nove namestitve se smeio vršiti samo v toliko, kolikor '"e v ta namen v proračunu odobren kredit. Na račuc prihrankov pri osebnih izdatkih se ne smejo nastavljati nove moči. Če se v toku izvrševanja proračuna izprazni kako mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna. se sme izpopolnitev izvršiti samo po sklepu mestnega sveta. Nadalje določa uredba. da v mestni službi ne sme nihče oprav-lati več plačanih mest, ako so ta honorira-na z več kakor 800 Din mesečno, odnosno če skupni honorar za več takih mest presega 15 "V temeljne plače in stanarine. V soglasju s D»ftdpisom § 121. zakona o mostnih občinah se ustanavlja iz članov mestnega sveta poseben kontrolni odsek, ki bo izvrševal nad poslovanjem mestne blagajne nadzorstvo in bo nadziral tudi pravilno izvrševanje te uredbe Končno je obrav!i0gg« 195—217.50: >27« 175 - 192.50; »5« 155 — 177.50; >6« 137.50—150; »7« 112.50—117.50: >8« 90 do 92.50. Fižol: baški, sremski beli 122.50 do 125. — Otrobi: baški, sremski, banatski 83 - 85. + Budimpeštanska terminska borsa (15. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za maj 15.75 — 15.80, za junij 15.55_15.56; koruza: za maj 12.75 — 12.80. ŽIV/NA. + Ljubljanski živinski sejem. Na živinski sejem dne 15. t. m. je bilo prignanih 51 volov, 40 krav, 15 telet, 126 konj in 432 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 20 volov, 14 krav, 10 telet, 25 konj in 265 prašičkov. Cene so ostale nespremenjene: voli I. 3.50 — 4 Din, II. 2.75 — 3.50, III. 2 do 2.75, krave debele 2. — 3.50, klobasarice 1.50 — 2, teleta 4.50 — 5.50 Din za kg žive teže; prašički, 6—12 tednov stari 85—140 Din komad. + Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem 14. t. m. je bilo prignanih 17 konj, 17 bikov, 98 volov, 454 krav in 19 telet, skupaj 605 glav, prodanih pa je bilo 325 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75 — 3.75 Din, poldebeli 2 — 2.25, plemenski voli 2.25 — 2.75, biki 2.25 — 3, klavne krave debele 2.50 — 3.25, plemenske 2 — 2.25, klobasarice 1.25 do 1.50, molzne in breje krave 2.25 — 2.8o, mlada živina 2.50 _ 3.50, teleta 3.50 — 4 Din kg žive teže. KAVA HA G vednrprija Sokol češkoslovaška sokolska deca v LJubljani Odposlanstvo dece telovadnega društva Sokol Kral. Vinogrady pride v petek 17. L m. z brzovlakom v ob 17. v Ljubljano, da izroči ded Sokola L na Taboru dečji sokolski prapor, ki bo prvi v Jugoslaviji. To bo prvič, da nas posetl češkoslovaška sokolska deca, ki je do sedaj ob sokolskih prireditvah še ni bilo v Ljubljani. Zato se bo potrudil Sokol L s svojo deco, da tem prisrčnejše sprejme bratsko deco in ji poizkusi vrniti ljubezen, v kateri se ne straši premeriti za svoja mlada leta velike razdalje od zlate Prage do bele Ljubljane. Sokol L bo bratsko deco pričakal sa glavnem kolodvoru v Ljubljani z godbo ter jo bo v sprevodu odpeljal na določena prenočišča. Prvotno je bil napovedan sa to slavnost velik obisk bratov vinogradskega Sokola. Toda za isti dan določene volitve v češkoslovaški parlament in senat so preprečile prihod večjega števila bratov, ker je, kakor znano v bratski republiki udeležba volileev obvezna in je neopravičljiv izostanek od volitev kazniv. Zato prispe delegacija 13 moške in 16 ženske dece samo z neobhodnim spremstvom in deputacijo vinohradskega Sokola. Občinstvo se naproša, da posveti dragim gostom blagohotno pozornost. Zdravo! Uprava Sokola I. Šport Osmo kolo državnega prvenstva Počasi rinemo naprej tudi v državnem prvenstvu, čeprav je to tekmovanje vedno združeno z raznimi ovirami in težkočami. Ze same priprave za organizacijo prvenstvenega tekmovanja so običajno združene x nepremagljivimi zaprekami. Tako da se iz leta v leto vlečejo in spreminjajo sistemi. Ko pa pride vendar do razpisa, s tem še ni rečeno, da bo res vse tako šlo, kot je vnaprej določeno. Ne glede na vse to pa smo, kakor rečeno, prišli že do osmega kola, tokrat brez velikih, sicer neizbežrih sprememb. Ta prvenstvena nedelja ima kompleten spored, tako da igra vseh deset moštev. V Beogradu bosta igrala BASK-Hašk, dva enakovredna tekmeca, katerima gre za zboljšanje pozicije. BASKu so Toma-ševiča kaznovali, pa pTavijo, da brez To-maševiča ni BASKa. Concordia ga je sredi Beograda gladko tepla. Morda bo tudi Hašk iste sreče. Državni prvak gre v Osijek po točke. Ze marsikdo je šel s tem lepim namenom v Osijek, ne da bi ga dosegel. To se je že samemu BSKu pripetilo. Če bi bilo tokrat drugače sicer ne bi bila to nikaka senzacija, kakor tudi ne bi bila prevelika senzacija, če bi šel BSK iz Osijeka brez točk. Zagreb bo pozorišče derbyja. Concordia in Gradjanski sta to nedeljo odnesla po dve točki, sedaj se morata med seboj pomeniti, kako z nedeljskima. Bitka bo bržčas zelo vroča. Hajduk sprejme v goste Jugoslavijo. Na svojih tleh je nepremagljiv, če treba, zna postreči tudi s bazenskimi rezultatu O tem lahko povesta nekaj obe Slaviji. Jugoslavije nemara ne čaka ta usoda, skoro gotovo pa ne bo odnesla iz Splita nobene točke. In naposled pride na vrsto Ljubljana. K črno-belim prihaja sarajevska Slavija, moštvo, s katerim so se naši bili leta 1933 na žive in mrtve. Takrat so naši zmagali v Sarajevu. Sarajevčani pa so se revanži-rali v Ljubljani. Slavija je z večjim številom odigranih tekem trenutno na boljšem, ima že več točk pod streho, toda potrebna je še nadaljnjih. Naši seveda tudi niso bogatini glede točk, zato si bodo skušali zalogo povečati. V nedeljski tekmi trčita skupaj dve moštvi, o katerih je težko reči, da bi eno nad drugim prevladovalo glede kakovosti. Domače igrišče in domača publika bosta v veliki meri odločevala o izidu borbe. Zato ne bo pretvegano. če prerokujemo, da bosta točki ostali doma: z vso potrebno rezervo, ki je v nogometu na mestu! Vin/ffltm, Sloga-Svoboda, Korotan-Mars, Slovan-Jadran. Ce bo Svoboda vsaj deloma dosedanji tempo in če Slogi ne bo sreča preveč naklonjena, utegne njuno srečanje prinesti močno senzacijo gem razredu. v dru-O. C. Strah Razvitje dečjega prapora Sokola I. bo v nedeljo dne 19. maja ob 10. uri dopoldne. Spominski znaki po osnutku akademskega kiparja g. L. Dolinarja so že izvršeni ter se dobe v pisarni Sokola L Zdravo! Uprava Sokola I. Članstvo ljubljanskih sokolskih jezdnih odsekov. V dneh 18. in 19. t. m. bo praznoval Sokol I. razvitje dečjega prapora, ki ga mu je podarila deca Sokola na Kral. Vi-nohradih. V primeru ugodnega vremena bo v nedeljo 19. t. m. ob 11. po razvitju sprevod, pri katerem bodo sodelovali vsi jezdni odseki. Pozivamo člane, da prijavijo udeležbo svojim načelnikom najpozneje v četrtek do 18. zaradi preskrbe konj. Zbor ob 9. uri na letnem telovadišču Sokola m. Rusko sokolsko društvo v Ljubljani je izročilo diplomo častnega članstva zaslužnemu članu br. Mihajlu Nikitiču Jasinske-mu, upok. profesorju univerze. Deputadja, starosta br. Nikolaj Tkačev, podstarosta br. Sergej Popov, načelnik br. Gligorij Dri-ga in predsednik nadzornega odbora br. Pavel Bezrukov, je odlikovanca posetila na stanovanju m mu izročila častno diplomo za zasluge, ki si jih je pridobil zlasti v letu 1926, ko je bilo društvo že skoro v razsulu, pa ga je on moralno in gmotno podprl, da je zaživelo novo življenje. Prof. Jasinski se je ginjen zahvalil, poklonil podporo za Ruskega Sokola in obljubil, da bo tudi poslej z vsemi močmi delal zanj. Diplomo Je v velikosti 45 X 25 v akvarelnih barvah izvršil s prav umetniško spretnostjo br. Par vel Bezrukov. Predstavlja del Kremlja in sokola, ki od daleč zre nanj. Zamisel kakor izvedba zaslužita vse priznanje. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda Josipa Krašovec na zadnji poti, najprisrčnejša zahvala. Žalujoči ostali. 4466 Dogodki v drugem razreda Peta prvenstvena nedelja ljubljanskega drugega razreda je bila dokaj razburkana. Lice tablice je doživelo dve spremembi: Mars je s Slovanom zamenjal placement, Svoboda pa se je osvobodila repka tablice ter z boljšim količnikom potisnila Korota-na na svoje prejšnje mesto. Toda drug moment je, ki nas bolj zanima. Tekme so bile gotovo važne, ni pa bilo potrebno, da je prišlo zavoljo tega do razburljivih dogodkov na igriščih. Nekateri igralci so izkoristili okolnost, da so igrali zadnjo tekmo, predno gredo v vojake, pa so si mislili, saj nam sedaj podsavez ne more nič, in so se dali zavesti v nepremišljenosti. Kaj ko bi podsavez stavil stvar v evidenco in se spomnil na njo ob povratku igralcev od vojakov? Saj je tudi grehe z zadnje jesenske prvenstvene nedelje prenesel na zgodnjo pomlad, da niso ostali preko zime brez pokore! V vrhu tablice je tudi po tej nedelji še nadalje Sloga, ki ima zaenkrat precej neomajno pozicijo. Je pa to moštvo v resnici otrok sreče. Korotanci so bili do poslednjih minut v vodstvu z 2:1, potem pa par minut sreče in Sloga je dovršila zadevo s 4:2 v svojo korist. Za prvo mesto ima samo v Reki še resnega konkurenta, toda pod pogojem, da bitko z njo izgubi in da ji še kdo drugi odščipne vsaj eno piko. Ali se bo morda posrečilo Svobodi prihodnjo nedeljo, da bo segla Reki pod pazduho? Korotanci so se torej dali prehiteti po Svobodi; težko da jo bodo potisnili še za sebe! Slovan-Mars je bil prav za prav dogodek dneva. Na tej tekmi je bilo res vroče. Na njo se zlasti nanašajo uvodne besede. Slovan si je s tesno zmago okrepil pozicijo in je zlezel na tretje mesto. Večjo škodo pa je utrpel Mars, ki je še edini imel resne šanse za prvo mesto. Te nade mora za enkrat pokopati. Rezultat je bil 1:0 za Slovana. V predtekmi h gornji tekmi je Grafika odpravila Slavijo s 4:1. Rezultat kaže na trajno boljšanje najmlajšega konkurenta v tej skupini; menda je prenehala stalna dobava golov za boljšanje količnika? Ker marširajo tudi drugi naprej, je preostalo Grafiki samo, da se s pikami ohrani na priborjenem mestu sredi tablice. Svoboda je po trenutni prekinitvi z Marsom začela nadaljevati z žilavim nabiranjem točk. Tokrai je bil Jadran njena žrtev. Po zaostanku 0:1 v prvem polčasu so Svo-bodaši napeli v drugem delu igre moči, izravnali in še za zmagonosni gol Je bilo dovolj moči. S tesno zmago 2:1 so došli Ko-rotana in z boljšim količnikom so se plasirali pred njega. Ali bo šlo še naprej? Reka Je imela v Mladiki običajnega dobavitelja točk in golov. Rezultat glasi 7:0 za Reko in pove vse. Z nedeljskimi spremembami je tablica Službene objave LNP (Seja k. o. dne 9. maja 1935.) Navzoči: Kralj, LogaT, Pokovec, Kos, Galof, Dolenc, Kosirnik. dr. Dougan. Košir. , „ , Suspendirata se po § 55 kaz. prav. Drolc Franc in Ocepek Franc, oba SK Hrastnik. Kazenska zadeva Amater contra Jordan se odloži na prihodnjo sejo. Prijava Grafike proti rediteljem Reke I dne 8. decembra 1934 se odloži a, a. Kaznuje se po § 42 z uporabo § 13 kaz. prav. Anton Koder, predsednik SK Pano-nije, s tromesečno zabrano vršenja funkcije v klubu od 13. maja do 13. avgust« 1935. V zadevi prijave službujočega odbornika z dne 19. decembra 1934 proti članu Ilirije g. inž. Bloudku se poziva Ilirija, da v roku treh dni po objavi dostavi zahtevani zapisnik o zaslišanju, sicer bo k. o. predal stvar upravnemu odboru. Prijava Korotana — Ljubljana z dne 24. marca 1935 se odloži na prihodnjo sejo. Do tedaj naj Korotan pribavi konkretne dokaze za primere, ki jih v svoji prijavi navaja. Gradjanski — Čakovec se v zadevi izključitve Kolmaniča poziva, da v roku petih dni dostavi zapisnik o zaslišanju igralca; v kolikor se igralec ne bd odzval pojavu na zaslišanje, naj klub javi podsavez« njegov naslov. Uvede se kazensko postopanje proti igralcem: Senica Josip, HUtscher Josip, oba Korotan-Kr.; Grosmajer .Anton, Kozjek Vinko, Razinger Stane, vsi Bratstvo; Ba-čak Lado, Svoboda — Ljubljana; Starman Janez, Trobec Josip, Rihter Rihard, vsi Sloga — Ljubljana; Cimpcrman Alojz, Reka: Žagar Andrej, Grafika; Sočan Julij, Ilirija; Klančnik Avgust, Derenda Lado, Oblak Mirko ,vsi Hermes; obenem se uvede postopek proti g. Koscu Ivanu, Sloga — Ljubljana. Kaznuje se po §§ 30 in 31 kaz. prav. z uporabo § 13 k. p. AljanSč Oton, Slavija, s sedemdnevno zabrano igranja od 13. do 20. maja. V kazenski zadevi Takač Štefan CSK se zaslišijo še Vamplin Stjepan, Lebenstein Geza, Piksa Radivoj. Ustavi se kazensko postopanje proti Gorišku Stanku, Atletiki, in Sevareviču Marjanu, Sloga — Ljubljana. Kaznuje se po § 18 z uporabo § 13 kaz. prav. PreskaT Alojz, KSK, s sedemdnevno zabrano igranja od 13. do 20. maja 1935.^ Vzame se na znanje dopis Trbovlja št. 61 od 29. aprila 1935 v zadevi igralca Ku-raža Rudolfa. Poziva se O. O. Celje, da nemudoma reši akt podsaveza 166 z dne 13. marca 1935 (Olimp contra Ivan Gobec). Službeno lz LNP. Drevi ob 20. seia k. o. v tajništvu LNiP. Na sejo se vabijo v svrho zaslišanja: Žagar Andrej (Grafika), Bačak Lado (Svoboda), Starman Janez, Trobec Josip, Rihter Rihard (vsi Sloga Lj.), Cimperman Lojze (Reka), Sočan Julij (Ilirija), Klančnik Avgust, Derenda Lado, Oblak Mirko (vsi Hermes) in g. Kosec Ivan. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija). Za miting Primorja ter izbirni miting za sestavo ljubljanske reprezentance se določajo naslednji atleti: sobota 18. t. m.: Sodnik. Slapar, Brunet, Jeglič, Dolhar, Stad-ler, Banko, Robek, Bručan, Starman L., Pirš, Kvas, Jazbec, Stegu, Pribovšek, Ilovar, Orehek, Osterman. Imenovani naj bodo v soboto ob 15. v garderobi na Stadionu. Nedelja 19. t. m.: Sodnik, Jeglič, Juričev, Robek, Gregorka, Pribovšek. Imenovani naj bodo ob 15. v garderobi na Stadionu v nedeljo ob 9. Opremo je prinesti s seboj. SK Slovan. Danes ob 21. članski sestanek prvega in rezervnega moštva. Volila bomo nog. načelnika. ŽSK Hermes. Seja centr. odbora danes točno ob 18.30 v klubski sobi na glavnem kolodvoru. Zaradi važnosti vsi odborniki gotovo. SK Sloga. Danes ob 18. strogo obvezen trening I. moštva pod vodstvom g. Ve-rovška. Motoklub Ljubljana priredi v nedeljo otvoritveni izlet na Javorje nad Litijo. Start ob pol 8. zjutraj na Kongresnem trgu pred kino Matico. Proga vodi po Dolenjski cesti do Radohove vasi, kjer sc odcepi proti Litiji ter pri 8. km na Javorje. Od tu pešizlet na Falič vrh s krasnim razgledom na Novo mesto. Proga je dolga sem in tja okroglo 100 km. Vabijo se člani, kakor tudi ostali športniki in prijatelji kluba, da se tega izleta udeleže. Informacije pri tajniku g. Gjudu, Kongresni trg 6. sedaj taka: Sloga 14 11 1 2 47:21 23 Reka 14 10 0 4 48:20 20 Slovan 14 8 3 3 39:19 19 Mars 13 8 1 4 42:11 17 Grafika 14 7 8 4 47:24 17 Jadran 14 7 1 6 33:24 15 Svoboda 14 5 1 8 29:39 11 Korotan 14 4 3 7 25:38 11 Slavija 14 1 1 12 12:76 3 Mladika 13 1 0 12 11:61 2 Šesta, prihodnja, prvenstvena nedelja Je zopet polno zasedena. Moštva se bodo tako razvrstila v pare: Slavija-Reka, Grafika- VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. BCPCBT0A& DRAMA. Začetek ob 20. četrtek, 16.: V času obiskanja. Četrtek. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: V času obiskanja. Izven. Nedelja, 19.: V času obiskanja. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 16.: Mala Floramy. Gostovanje ge. Lubejeve in g. Dubajiča iz Zagreba. A. * Za danes najavljeno gostovanje drame t >Bunburyjem« v Kranju se je moralo zaradi tehničnih ovir preložiti. Tijardovičeva »Mala Floramy« z zagrebškima gostoma go. Lubejevo in g. Du-bajičem se poje v četrtek 16. t. m. V opereti sodelujejo nadalje dame španova in Kogejeva ter gg. Marčec, J. Rus, Simon-čič in Sekula. Originalnega ameriškega mornarja bo igral g. Peček, ki obeta postaviti z njim eno svojih zabavnih kreacij, polkovnika Armanda pa bo podal naš komik g. Zupan. Opereta domaČega dalmatinskega komponista, ki se je v preteklih sezonah izredno priljubila občinstvu, bo gotovo tudi zdaj zelo privlačna, posebno ker pojeta glavni partiji odlična zagrebška pevca, ki uživata vse simpatije naše publike. Režiser g. Zupan, dirigent g. dr. Šva-ra. Predstava je za red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 16.: Hoffmannove pripovedke. B. Gostuje Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske opere. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, l&i Trafika. Premier*. a. V salati je zdravje Pomen zelenjave za našo prehrano — Borba proti avitaminozam že davno je znano kakšno vrednost ima zelenjava za človekovo zdravje in kako osvežujoč pridatck je k mrzlim in toplim mesnim jedem, posebno v vročih dneh. Nehote nam pospeši glad in tek, ko jo vidimo poleg drugih jedi na mizi. Znano pa je, da vsaka jed, ki nam napravi že na pogled prijeten vtis, krepko draži prebavne organe in jih podžge k delu. Iz tega razloga ima zelenjava, posebno pa sveža salata, važno nalogo v dieti. Njenih dobrih lastnosti pa je še cel kup. če jo pripravimo s presnim oljem, je obenem izvrsten pripomoček, da dovedemo telesu neko lahko prebavljivo tn koristno maščobo. Poleg tega vsebuje tudi rudninske soli, ki učinkujejo koristno na sestavo krvi. Vsebuje pa — in to je zelo važna lastnost — pravo bogastvo vitaminov, ki so za življenje nujno potrebna dopolni- tev hrane, če dajemo telesu premalo vitaminov, dobimo kmalu vsakovrstne bolezni, kakršne so beri-beri, skorbut, rahitis, osteomalacija itd. Cesto zauživanje neku-hane salate pa te nevarne bolezni preprečuje in ni čudno, da bolnikom s temi boleznimi zdravniki primerno zelenjavo naravnost predpisujejo. Poleg olja uporabljamo za napravo salate tudi vinski kis, ki razmehča rastlinska vlakna. Citronov sok ima isti pomen, za marsikateri želodec pa je celo bolj zdrav. Tudi malce soli spada k salati, dočim bi bilo treba poper in druge ostre začimbe odpraviti. Namestu z je-sihom in oljem pripravimo salato lahko tudi s kislim mlekom ali kislo smetano. To je stvar okusa, a zdravju na vsak način koristno. Zelo dobra in zdrava je tudi mešana salata iz različne mlade zelenjeva, kakor špinače, cvetače, korenja itd. Vsako zelenjavo posebe skuhano v slani vodi in tudi pose- be pomešano z oljem in citronovim sokom. Serviramo jih pa skupaj v isti skledi. Pred vsem je treba vedeti, da je salata zelo zdrava hrana ki jo je priporočiti posebno malokrvnim in nervoznim ljudem in vsem tistim, ki prečepijo mnogo v zaprtih prostorih in trpijo zavoljo lenivosti črevesja. Pogled na moskovski Kremelj sta sklenili Francija in Rusija te dni zvezo v obrambo varnosti evropskega miru Hiša zločinov Skrivnost starega poslopja — človeške kosti In denar V Warwicku (USA) je policija odredila, da se podere staro poslopje, ki je rabilo za glavni stan neki razbojniški tolpi. Doslej so aretirali 23 oseb, a ko so oblasti v teku preiskave zvedele za neke skrivnosti starega poslopja, v katerem se je tolpa skrivala, so kratkomalo odredile, naj se podere od vrha do tal in natančno preišče. že uspehi dosedanjega podiranja so prekosili vsa pričakovanja. Za močnimi zidovi, v kanalih pod hišo itd. so odkrili celo Ranjeni boksar Svetovni boksarski prvak Max Baer je bil te dni, kakor poročajo iz New Jerseya, med pripravami za spopad z Jamesom Braddockom ranjen na precej skrivnosten način. Baer, ki je zadnje čase služil ogTom-ne vsote z nastopi v kinih in varietejih ter v radiju, se je udeležil neke skušnje za nastop v radiju v newjerseyskem Ast-burv Parku. Nenadoma pa se je sprožil strel iz pištole. Krogla je ranila Baera v prsi nad srcem. K sreči je bil naboj slep in rana ni nevarna. O nastanku nesreče si pripovedovanja nasprotujejo. Neka verzija pravi, da se je boksar sam igral s pištolo, ki se mu je zaradi neprevidnega prijema sprožila. Drugi pa širijo vesti, da je zakrivil nesrečo rekviziter raj:jske postaje, ki bi moTal oddati strel med vajo za nastop v radiju. Vsekakor so morali Baera zaradi rane takoj prenesti domov, match proti Braddocku pa so odgodili. Umetna rast Prof. Browntrie iz Philadelphije je po večletnih poskusih ugotovil, da vplivajo redne injekcije hormona iz timusove žleze zelo pospešujoče na rast. Tako so dobile podgane v desetem pokolenju po obravnavanju s tem hormonom vse dlake in zobe že dva dni po rojstvu, dočim jim je pri normalnem razvoju zato treba 15 dni. Po teži in velikosti pa so bile te živali trikrat večje od normalnih in tudi »duševno« so bile bolj razvite. vrsto skrivnih prostorov. V kleteh so našli človeške kosti, v neki tajni blagajni pa 20.000 dolarjev v bankovcih in kovancih. Ta denar izvira od neke denarne pošiljke po železnici* ki so jo razbojniki uplenili pred nekoliko tedni v bližini Fall Rivera. Odnesli so tedaj 130-000 dolarjev. V kletnih prostorih so imeli roparji, kakor vse kaže, svoje morišče, in sicer so ubijali tu med drugim člane in vodje drugih razbojniških tolp, ki so jim konkurirale pri poslu. Pred kratkim so izginili n. pr. trije zloglasni gangsterji, med njimi tudi tihotapec piva Dany Walsh. žrtve morilske in roparske družbe pa so postale na sličen način gotovo tudi številne bogate ugrabljene osebe, ki so jih zvlekli sem, da bi zanje dobili odkupnino, a se jim to pričakovanje ni vedno uresničilo. Policija sklepa, da bo odkrila v tajnih shrambah še za najmanj 40.000 dolarjev v denarju in dragocenostih. KAKŠNO VODO PIJETE.' Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! Televizija na 20 km Pred kakšnim mesecem so v Berlinu osnovali prvo javno gledalno postajo za televizijo, ki je med ljudmi zbudila tolikšno zanimanje, da jo je včasih obiskalo do 3000 oseb na dan. Med tem je televizija spet tako napredovala, da so si te dni slično postajo omislili že izven Velikega Berlina, in sicer v Potsdamu. Ta je oddaljena od postaje že 20 km, kar je za to področje velik uspeh, tem bolj, ker kaže, da je začela tudi televizija v hitrem tempu premagovati razdalje in si pridobivati prijateljev v množici. Pogreb Pilsudskega Odbor, ki mu je poverjena skrb za pogreb vodje poljskega naroda, ima spričo popularnosti, ki jo je užival maršal Pilsudski doma in v svetu, polne roke dela. Zato se sproti sestavlja program pogrebnih svečanosti in je čisto naravno, da se dispozicije spreminjajo od dneva do dneva. Prvotno je bilo določeno, da bodo maršalovi telesni ostanki takoj izpostavljeni v varšavski katedrali. Toda stvar se je zavlekla in tako bodo šele v četrtek prenesl« stekleno krsto z maršalovim truplom v cerkev, kjer bo ležala dva dneva. Tudi datum pogreba bo določen šele v četrtek. Predvideno pa je, da se bo vlak z velikim pokojnikom ustavil po nekaj časa na vseh postajah od Varšave do Krakova. S tem hoče dati poljska vlada ljudstvu priliko, da se zadnjič poslovi od narodnega junaka. Poslaniki Poljske v inozemstvu so morali poslati v roke zunanjega ministra Becka pismeno prisego, da bodo ostali zvesti idejam pokojnega maršala. S tem je poljska vlada deklarirala, da bo tudi po smrti Pilsudskega vodiki tisto zunanjo politiko, ki jo je začel pokojni maršal. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: L. RICHTER: »ZALJUBLJENI PAR« Naslovna slika: ST. RIBNIKAR: »NASA POMLAD< (Foto) STAROST SVETA (Pogled v nastajanje svetov - B. B. - nj) — Ivo Lapajne: NAŠE POMLADI (2) — D r. A n t o n Debel j a k: PO SINJI ADRIJI (21) — NAJHITREJŠI ELEKTRONI — LILIPUTANSKA KRAVA — Vladimir B a r-tol: DEKLICA S KOŠARO (2) — ZVARJENJE ŽELEZNIŠKIH TRAČNIC — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (21) _ Dr. Vlad. Travne r: SMRT IN POGREB VIKTORJA HUGOJA — IZ LITERARNEGA SVETA: (Humorist Alfons Allais - D) — IZ OZNAKOSLOVJA: (O raznih prevodih besede tragoedia - I. Ko-šti&l) — ČLOVEK IN DOM (O solati - Utva) — VOJAKI Z DEŽNIKOM (C. H.) — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — UGANKA NA PLOŠČAH (Crassus) — SAMOGLASNIŠKA UGANKA (Crassus) »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pn upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 312o. Rumunski narodni praznik v Bukarešti Ravno med zasedanjem Balkanske zveze v Bukarešti je Rumnnija te dni obhajala svoj narodni praznik. Na sliki vidimo korakati v sprevodu kralja Carola S prestolonaslednikom Mihaelom v spremstvu državnikov in vojaških odličnikov Tisoč demantov in briljantov Zasacena tihotapca draguljev Na češkoslovaški državni meji v Bfe-clavi so te dni carinski organi preprečili ogTomno tihotapstvo draguljev. Z dunajskim brzim vlakom sta se pripeljala zakonca Artur in Teodora Wohlmann. Mudila sta se na Dunaju in sta imela s seboj več kovčegov. Obmejni carinski organi so preiskali prtljago in odkrili v kovčegih trideset vrečic s približno tisoč demanti in brilanti, prstani iz platine, brošami itd. Dragocenosti, ki sta jih skušala pretihotapiti na Češkoslovaško, imajo vrednost približno 150.000 Kč. Dragulji so bili vloženi v posebne etuije iz usnja Ko so ju cariniki ustavili, sta priznala, da sta že več let uganjala tihotapstvo in prenašala dragulje iz Holandske na Dunaj, od koder sta jih tihotapila naprej v Češkoslovaško in Jugoslavijo. Gotovino, Francoski zunanji minister v Varšavi ki sta jo pTejela za dragulje, sta takoj na povratku iztihotapila iz teh držav, v Avstrijo in druge dežele. Carinska ekspozitura v Breclavi je zaenkrat predpisala tihotapcema 75.000 Kč denarne kazni ter jir ma zaplenila prtljago. Seveda sta mož in žena pod ključem, ker hočejo oblasti natančneje proučiti njuno preteklost. Prvi operater slepiča umrl V Fergesu je umrl v starosti 87 let zdravnik dT. (Abraham Groves, prvi kirurg, ki je izvedel operacijo slepiča. Groves je operiral prvega bolnika na slepiču L 1883 in je uspel. Recepcija na čast Lavalu v poljski prestolnici. V sredini sedi L a v a 1, poleg njega na desni njegova hčerka J o s č, dalje na desni polkovnik Beck s soprogo. Na levi poslanik Laroche itd. Pilsudski v Vllnu Pilsudski je bil doma iz Vilna. Na tem starem mestu, ki je bilo jabolko spora med Poljsko in Litvo, je viselo maršalovo srce. Ko je general želigovski z znano vojaško pustolovščino Vilno iztrgal Litvi, je izjavil Pilsudski, da je to najlepši dar, ki so mu ga poklonili poljski legijonarji... Očividci so slišali te besede naravnost iz maršalovih ust. Bilo je pred leti v Vilnu, ko so se zbirali bataljoni, katerim se ima Poljska zahvaliti za svoj obstoj. Vsako leto imajo poljski legionarji svoj dan. Sestanek v Vilnu pa je imel še poseben pomen, kajti najavljen je bil prihod maršala Pilsudskega. To je bil »djadek« legionarjev, oče svojega ljudstva, živi mit poljskega naroda. Ob vesti, da pride Pilsudski v Vilno, je širom Evrope završalo, državnikom pa je zastal dih. Kako tudi ne! Napetost med poljsko in Litvo je dosegla vrhunec. V Kovnu je vladal Volde-maras, trmasti in svojeglavi diktator z lasmi nalik ježevim bodicam. Mož je spuščal takšne protipoljske govore, da je bil Pilsudski zaradi njih ves iz sebe. Potrpežljivi maršal se je sorevrgel v nasprotnega moža. A to so bile seveda samo govorice, kajti nihče ni vedel, kaj snuje in kuje maršal. Sploh je Pilsudski mrzil vsakršno izoraševanje Novinarjev ni rad sprejemal tudi njegovi ministri niso če-sto do zdajnega trenutka vedeli, kaj namerava tn kaj bo ukrenil. Tako je bilo tudi v Vilnu. Do maršalovega prihoda ni nihče vedel, kaj se bo izci-milo iz tega obiska. Legijonarji pa so se zbirali v hotelih in restavracijah, koder so se razlegale vesele pesmi ob polnih ča-šah vina. Rožljale so sablje, natakarice so imele vesele ure... Potem je vse skupaj utihnilo kakor bi odrezal. Kazalec na uri se je pomikal naprej, vsak čas je imel dospeti Pilsudski. Ko je poljski prometni minister ponudil maršalu poseben vlak, je Pilsudski zaklel in sedel v potniški vlak. Mrzil je pomp kakor vedno. Zavračal je sito življenje in meščansko udobje. Takšen je bil vodja Poljske: vse osladno, izumetničeno mu jp bilo tuje. Ko je Pilsudski izstopil na postaji v Vilnu, se ni spremenila nobena guba na njegovem obrazu. Neka deklica mu je izročila šopek cvetlic. Maršal je zamrmral: »Mar sem ženska da me sprejemajo z rožami?« Takoj po maršalovem prihodu je mesto spremenilo svoje obličje Oficirji so zapeli svoje odprte ovratnike, tesneje privezali sablje, odnesli steklenice in kozarce. Vsi so se ustrumili pred »djadkom«, kajti njegova vera je bila vera Poljske, njegove besede so učinkovale kakor zakon. Ljudstvo ga je ljubilo takšnega, kakor je bil. To se je najočitneje pokazalo na zgodovinskem vojaškem zborovanju v Vilnu v Redutnem gledališču. Nastala je živ- ljenjsko nevarna gneča, da so si ljudje morali s komolci krčiti pot skozi dvorano. Celo ministri so se morali na ta način boriti za prehod. Potem pa je nenadoma vse utihnilo. Ljudi je prestrujilo kakor električna iskra Policiji ni bilo treba niti dvigniti roke, kajti spontano, vdano se je jela množica umikati nekomu, ki je stopal skozi dvorano v plavi vojaški uniformi. Bil je Pilsudski. Pokrivala so sama od sebe odletela z glav. Na odru so sedeli maršalovi paladini. Mrgolelo je čopov ob častniških sabljah, redov, zvezd in znakov vseh vrst na rokavih. General želigovski, ki je Vilno iztrgal Litvi, je sedel v prvi vrsti, poleg njega je bil general Rydz-Smigly, naslednik Pilsudskega v vojski. Dvorana je bila polna vojaštva, edini civilisti med legionarji so bili domači in tuji novinarji. Ko je stopil Pilsudski v dvorano, je vse zaorilo od navdušenih klicev. Oficirji so potegnili meče iz nožnic. Gozd srebrnih nožev je zakipel nakvišku. Maršal je stopal elastično na oder. Imel je na sebi preprosto legijonarsko uniformo brez distinkcij, edini znak, ki ga je nosil, je bil srebrni le-gijonarski trak. Množica ga je pozdravljala. On pa je stal na odru in čakal, da se pomirijo njegovi častilci, z rokami v žepu. Potem je nastala tišina. Kaj bo povedal? Vsakdo ga je videl v obraz in tako na odru stoječ, se je zdel gledalcem mnogo neznatnejši kakor si ga je predstavljala razgreta domišljija. Nihče pa se ni mogel odmakniti čaru mogočnih maršalovih obrvi, ki so bile kakor zraščene na čelu. Razodevale so nekaj trdega in odločnega. Da, Pilsudski je bil tedaj že resnični diktator. če se je obrnil malo v stran, se je pokazala podobnost njegovega profila z Nietz-schejevim. Tip je bil popolnoma slovanski, skoroda ruski, kretnje pa so mu bile docela vojaške. Govoril je kratko, odsekano, govoril skoro v svoje košate brke. Ta mož je besedoval kakor kakšen romantik. V začetku je povzdigoval ljubezen do matere, ki jo je poveličeval kakor evangelij. Potem je prišel na stara drevesa v Vilnu, začel opisovati njemu tako ljubo pokrajino in pripovedoval, kako je tukaj dora-ščal iz dečka v moža. Dejal je: »Moje Vilno, drago mesto, kjer sem obiskoval pro-kleto rusko šolo...%. In potem, obrnjen k legijonarjem: »Vi ste mi poklonili to mesto v dar, ki sem po njem tolikanj hrepenel, ko sem bil zaprt v magdeburških kazematah. Prinesli ste mi Vilno na bajonetih. Kakšno krasno darilo!« Politična senzacija je proti pričakovanju izostala. Pilsudski sp niti z besedico ni dotaknil Litvo in Nemčije. Pripovedoval je anekdote iz svojega vojaškega življenja in se zasmejal vedno šele potem, ko je kakšno prigodo končal. V loži pa je tiho in neopazno sedela njegova žena Aleksandra s hčerkama Vando in Jadvigo. kateri je maršal naravnost oboževal. Ob tej ženi in hčerkah je zaspalo maršalu nekoliko pozno večerno sonce družinske harmonije in sreče. Levi raztrgali krotilca Pri neki predstavi v cirkusu v Los An-gelesu je postal svetovnoznani krotilec levov Zeddler žrtev ^ojega poklica. Predvajal je publiki produkcijo s petnajstimi levi. Toda čim je stopil v kletko m počil z bičem, so ga napadli levi ter ga popolnoma razmesarili. Zveri so tako besnele, da se jim ni upal nihče postaviti po robu. Gledalcev se je lotil takšen strah, da so trumoma bežali iz arene. 3Cot petino nudimo veliko Izbiro trenchcoatov, spomladanskih plašče v, vetrnih jopt-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Kneginja Jadviga Czartorijska je bila 35 let opatica uršulinskega samostana v Varšavi. Vsako pomlad je potovala v Rim, da se pokloni papežu. Tisto leto, kj je maršal Pilsudski razgnal vlado in po stavil v vsa ministrstva polkovnike, je bila pomlad že minula, opatica pa se še ni odpravljala na pot. Papeški nuncij jo je zato spraševal: »Kdaj odpotuje Vaša svetlost letos v Rim. Sv. oče se je že zanimal za Vaš prihod.« Kneginja-opatica je nato odvrnila nunciju: »Mislite, Eminenca, da to lahko tvegam? Bojim se, da bi za moje odsotnosti maršal postavil na moje mesto kakega polkovnika.« VSAK DAN ENA Cv »O zajček, zajček! Ampak rajši te ne ustrelim, da mi ostane vsaj nekaj divjačine za to jesen!« B. L. StWMMn: 31 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem šele blaženost olajšanja mi je odkrila, v kako groznem strahu sem bil dotlej. Vrgel sem palico ob tla in vzkliknil: »Pri Ro= maineu? Danijel Romaine? To je star možak z rdečim obrazom in mogočno glavo, ki hodi našemljen kakor kak kvekar? Na moje srce, prijatelj dragi!« »Pustite me pri miru!« se je upiral Dudgeon. A nisem ga hotel poslušati. Zdaj, ko je bilo razburjenje za menoj, me je obhajalo čuvstvo, kakor da mora biti s tem tudi nevarnosti konec. Pištole, ki jo je držal v roki, se nisem bal nič bolj kakor njegove torbe, ki jo je zdaj dvigal proti meni kakor ščit. »Brzdajte se, če ne ustrelim, povem vam! Za Boga, pazite žel Moja pištola —« Toda vse otepanje je bilo zaman. Potegnil sem ga na svoje prsi, naj je hotel ali ne, ga stisnil k sebi in jel poljubljati njegovo grdo spako, kakor mu je ni gotovo nikoli nihče poljubljal in mu je tudi nikoli nihče ne bo. Pri tem sem mu premaknil lasuljo in zbil klobuk z glave. Ves čas je blejal v mojem objemu kakor ovca v mesarjevih rokah. V spominu se mi zdi ta prizor ne* zaslišan, nepremišljen in nespameten. A moji živci so biili očividno od sile pretreseni; moral sem objeti zoprnega gozogulca, da sem si jih spet zrahljal in uredil. »Tako,« sem rekel in mu privoščil nekoliko oddiha, čeprav sem mu še vedno držal roke na ramah, »je vous ai bel et bien embrassč — in zdaj lahko spet rečete: to je francoska beseda.« S svojo lasuljo, ki mu je bila zlezla na uho, je bil videti kar neverjetno potrt in reven. »Glavo pokonci, Dudgeon! Preizkušnja je minila; poslej vas zlepa ne bom več objel. Ali za Boga, spra» vite najprej tisto pištolo. Saj ravnate z njo kakor kak bazilisk. Zanesite se, da bi se na ta ali oni način sprožila. In nate svoj klobuk. Ne, dovolite, da vam ga nasadim na glavo, kakor se spodobi. Poprej pa še lasuljo Nikar ne dovolite pritisku razmer, da bi se vrival med vas in vašo dolžnost do samega sebe Če nimate nikogar, ki bi se mogli lišpati zanj, se lišpajte za Boga!« »Ne zamerite, a zdi se mi, da ste malce prehitri. Saj še niti vašega imena ne vem!« »Prav gotovo da ne; stavim, da ga še niste slišali.« »Samo besedo —« je hotel začeti. »Ne, Dudgeon,« sem ga prehitel. »Imejte že trohico zmisla za resničnost. Vem, česa ste potrebni. Večerje! Rien ne creuse comme 1' emotion! Tudi meni kruli po želodcu, čeprav nisem tak bojevitež kakor vi. Dajte, da vam pogledam v obraz. Vaš no« cojšnji jedilnik je tale: trije režnji izvrstnega mrzlega rostbifa, vvelsh rabbit. vrč močnega piva in kozarček ali dva dobrega, zlatorjavega portovca, uležanega v steklcnki. Pravo mleko za angleškega človeka!« Ob tem naštevanju je bilo, kakor bi se mu zarja razlivala v oči, in smehljaj mu je zaigral okoli ustnic. »Bog mi je priča, gospod, da znate jemati stvari v roke — že vidim, da vam je treba ustreči. Če ostaneva na tej poti, imata do Bedforda tri milje.« »Velja! Pa naj bo BedforcU Vzel sem njegovo roko pod pazduho, se polastil njegove torbe m krenil dalje, ne da bi se mi bil upiral. Tako sem bil na pošten način ušel vicam zaprtega voza; bil sem nedaleč od posestev svojega starega strica, in nič več se mi ni bilo treba bati gospoda Dudgeona: dovolj vzroka, da postane človek razposajen! Zdelo se mi je, da capljava pod neskončnim, mrzlim polnočnim svodom kakor dve majceni, zapuščeni lutki. Prostor je bil okrašen, luna zlikana, vsaka, tudi najmanjša zvezda prižgana, tla pometena in polosčena, samo godcev je še manjkalo, da bi zaigrali na ples. S prekipevajočim srcem sem ovil Dudgeonu roko okoli pasu in odskakljal z njim po griču nizdoL Izprva se je nekoliko cere> monil, a veseli poskočnici, ki sem jo zapel, svetli noči in mojemu zgledu se ni bilo moči upirati. Čedalje bolj razposajeni so po stajali najini skoki; mesec je v senčnih spakah oponašal najine čudaške korake in gibe, in zdajci mi je blago kakor balzam šinila v glavo zavest, s kakšnim človekom poplešujem: kak dolgočasen, žolčen obraz kaže pod svojo plešo in v kakšno razburjenje in zmešnjavo me je pahnil ta dedec pred nekaj trenutki. Čez pol ure sva bila v Bedfordu. Moj puritanski spremljevalec je obstal in se mi izvil. »Najino vedenje je malce nespodobno, gospod, ali se ne zdi tudi vam? Ljudje bi si utegnili misliti, da sva popivala!« »Saj tudi boste, Dudgeon; in ne samo. da boste popivali, stari hinavec, ampak celo napili se boste — napili kakor mavra — da vas bodo hlapci nesli spat! Že ko stopiva v krčmo, jih bova pripravila na to. Nikoli ne sme človek pozabiti previdnosti; ni* koli naj ne odlaga na jutri, kar lahko danes stori « se fcx>ste naučili najlažje in najhitreje na svojem domu s pomočjo originalne metode »PERFEKT«. Tisoči in tisoči zahval od ljudi vseh profesij iz vseh krajev naše države in inozemstva so dokaz, da je metoda »PERFEKT« najboljše, najpopolnejše, a vrh tega najcenejše sredstvo za priučen je tujih jezikov. Tečaj NEMŠKEGA, FRANCOSKEGA in ITALijANSKEGA jezika traja 6 mesecev, ANGLEŠKEGA jezika 4 mesece, srbske STENOGRAFIJE vsega 2 meseca. Predavanja pošiljamo po pošti, a celotni stroški učenja znašajo samo Ako nam naznanite svojo točno adreso in navedete jezik, ki Vas zanima, Vam pošljemo povsem brezplačno predavanja za prvih osem dni z obširnimi prospekti in pojasnili o delu in uspehu naše šole. DOPISNA ŠOLA TUJIH JEZIKOV .PERFEKT" Kralja Aleksandra 10 BEOGRAD Poštanski pretinac 557 Najprijetnejše letovišče na morju nudi HOTEL Aleksandrovo na otoku Rrlcu Pension oa Din 50 naprej (vse takse vštete) Sezona od I. maja do 30. septembra Restavracijska terasa nao samim morjem Hotel je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku al) pa pri direkciji hotela 143 Najina iH MOŠKI, ki trpe na seksualni nevrasteniji, ozir. impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zaJitevo. Cena 110.— Din. — Razpošiljamo diskretno. LEKARNA DELINI Beograd, Knez Milajlova štev. L. Dobite jih v vsaki lekarni! Oglas registriran S. br. 38/1934. Trgovina gradb. materiala edina v prometnem sreskem mestu Slavonije, leži na Dravi z lepimi šupami i g če Silijalno ali komisijonalno SKLADIŠČE Dober promet ln dobre možnosti zaslužka. Ponudbe pod 40.460 na Publicitas d. (L, Zagreb Ilica 9. Narod, ki pozablja brate v suinosti, tepta svojo čast! „Bratfi*bor" se briga zanje. Pristopajte ! je umrla. V tihi žalosti in globoki bolesti jo bomo pokopali. Pogreb bo dne 16. maja 1935 ob 17.30 uri iz hiše žalosti št. 10 v Pokopališki ulici (poleg Sv. Krištofa) k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. maja 1935. Medica Nikolaja in Lidija mati in sestra. Vala ščeika za lase Vas opominja! > saj Vam dan za dnem kale. koliko Vaših las ostane na njenih Ščetinah. V čem Je napaka? Morda rabite slaba sredstva za nego las? NI nikako Sudoi neke vrst* mest, ki na primer lase sprime, prav • tem povzročuje lomljenje las. Brylcreem deluje drugače. Gladi lase. Jih napravija mehke In gibke, pa vendar doseie, da frizura tako Izgleda kot Selite. Blagodejni vpliv na rast las se pokaZe prav kmalu I OTLCGEEM Flksativ za lase brez gumijevega lepiva z: čltajte „Jntrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh! SVETOVNO ZDRAVILIŠČE (FR ANZENSB AD) ZDRAVI ŽENSKE, SRČNE IN BOLEZNI PRESNOVE, PROTIN, REVMO, PSORIASIS IN MAŠČOBO. CENENE PAVŠALNE KURE. 1*» " LEPE GRUDI čvrste m normalne polnosti dosežete 9 4 do 5 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof. dr. med. Bleru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med Funkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHENKE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3. Zagreb, Gundullčeva 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! ♦ ♦ ♦ I A J A m Državna hipotekama banka prodaja iz proste roke svoja zemljišča in to: 1. Prej Klaničnog društva a. d« iz Beograda med ulicami: Knez Miletino, Porečko, Radničko, Klaničko in Bulbulder-skim bulvarom v površini 17.447.76 m2, ki je razdeljeno na 31 parcel, katerih velikost se giblje med 423 in 680 m2. 1* V 2. Prej g. Dragiše Matejiča, ind. iz Beograda med ulicami: Knez Miletino, Cvijičevo, Kralja Dragutina in Lisinskega v površini 6.261.09 m2, ki je razdeljeno na 18 parcel, katerih velikost se giblje med 300 in 458 m2. 3* Prej Klaničnog društva a. d. iz Beograda med ulicami: Radničko, Potom k Dunavu, posestvom mestnega poglavarstva mesta Beograda, Lukom Milušica, trg. iz Beograda in posestvom direkcije državnih železnic v površini 68.680.58 m2, ki ni parcelirano. Na tem posestvu so dvorišča za živino, hlevi, tovarne krvi, uradniška in delavska stanovanja, majhna klavnica s tovarno salam z ostalimi stranskimi poslopju Pogoji za prodajo: 1. Interesenti polože kavcijo 10% od stavljene cene v gotovini aH v državnih vrednostnih papirjih. 2. Vsako — od teh treh zgoraj navedenih posestev se proda kot celota brez ozira na to, je-li parcelirano. 3. Prodaja zavisi od odobritve Državne hipotekarne banke. Ako banka odobri prodajo, je kupec ^.olžan, da v roku treh mesecev po odobritvi položi vso kupnino. V primeru, da ne položi kupnine, mu zapade kavcija v korist blagajne Državne hipotekarne banke. Pozivajo se interesenti, da naslovijo do 8. junija t. L banki pismene ponudbe. Vsa potrebna pojasnila zamorejo dobiti pri direkciji za izvršbe Državne hipotekarne banke ob uradnih urah od 9. do 12. ure. Državne hipotekarne banke v Beogradu štev. 34.337 od 9. maja leta 1935. ! ČGtoč, ki pusti na cediCut VIKTOR BSMINEC, LJubljana, Tyrševa cesta 21 - Telefon št. 23*09 MALI OGLASI ijilffijij Beseda 1 Din, davek 2 Dtn. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Prvovrstno restavracijsko kuharico * večletnimi »pričevali — staro do 40 let, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prima kuharica«. 96834 Prvovrstno restavracijsko natakarico t večletnimi spričevali, staro do 35 let, iščem za takoj. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Natakarica prva«. 95S1-1 Tkalskega mojstra Ea malo tkalnico lanu, iščem za takoj. Imeti mora tkalsko šolo in znati delati vzorce ter popolnoma samostojno voditi celo tkf.lnico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »(Popolnoma samostojen«. 9630-1 2 krojaška pomočnika za velike komade sprejme takoj Franio Globovnik, 8tudenci-Maribor, Aleksandrova 45. 1B646-1 Pisarniško mor. ve-5čo nemščine, iščem z* letovišče, čez sezijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Se-ziia«. a v Gospo (gospodično) samostojno, rabim takoj kot zaupno oeobo, event. družabuištvo, za trgovino specijalne stroke, s moi nostjo izobrazbe, v donosni. aktualni stroki. Potrebno 10.000—15.000 Din. Detajlne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Ljubljana center«. 1:1648-1 Tekstilna tvornica v Sloveniji, išče za takojšen nastop perfektnega tiskarja (Roleauxdrucker). — Jugoslovani ali posestniki stalnega zaposlitvenega dovoljenja imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiskar«. 9504-1 Šivilja z nekaj gotovine — dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 116:9-1 Manufakturist neporočen, mlajši, zmožen, z znanjem nemškega jezika, dobi takoj stalno službo v mestu na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Dobro mesto«. 11630-1 Mlajšo frizerko dobro izurjeno sprejme ta-koi A. Ooh, Celje. Krojaškega pomočnika za veliko delo. za stalno sprejme takoj J. Gosteaič-nik (Slovenec), Mladenovac 9605-1 G. Th. Rotman: Kmalu pa sva bili tolikanj zaverovani v Gašperčkove prigode, da sva cvetlični lonec kar pozabili. Nu, lepa reč je nastala iz tega! »Lonec! Najin lepi lonec!« je zavreščala Tinka, ko se je mahoma ozrla. Tapet, pomočnika perfektnega, veščega vseh boljših del, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra.« U1628-1 Polagalce za obloge sten i keramičnimi ploščami, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj sprejmem«. 11U&49-J Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek <7 Din. Popolnoma brezplačno dobite začetek prekrasnega romana »V naročja sreče« če še danes pišete upravi »Družinskega tednika« v Ljubljani, Tyrševa c. 27/1 9556-8 Važno za gospodinje in dekleta! Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Kalinšek, v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga Slovenska kuharica z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite " za 160 Din v knjigarn! Ant. Turk nasl. Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) cesta 6. 9564-S Sluibe išče Beseda M para, davek 2 Dtn, za šifro all dajanje laslova S Din Najmaniš' znesek 12 Oin. Dekle ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, želi službo. Pepca Arnšek, pri Cerk, Trbovlje. 9591-2 Fant vojaščine prost, z dolgoletnimi spričevali, želi mesto hlapca ali kako drugo za-poslenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hlapec«. 9604-3 Perfektni korespondent v francoskem, nemškem, slovenskem in srbohrv. jeziku, išče primemo službo. Služboval je 10 let v Franciji na konzulatu. Je mlad, simpatičnega nastopa. Ima tudi komercijelni tečaj na trgovski akademiji. Trgovska podjetja, uradi ali zavodi, ki bi rabili izvrstnega uradnika, »,ij zahtevajo ponudbe in pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben in simpatičen nastop« 960^7-2 Brivski pomočnik mlad, bubi striže«, z zna njem nemškega jezika — Išče slnžbo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Brivec«. 1164!7-2 Izobražena vzgojiteljica, ki govori perfektnio nemško, vajena otroške oskrbe, prevzame otroke celodnevno ali poldnevno. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektoa«. 960S-3 Brivski pomočnik izurjen, išče mesto. Vešč je onduliranja in trajnih kodrov ter striženja bubi frizure. Tudi nekoliko v vodni ondulaciji. Govori 4 jezike. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9606-2 Beseda 1 Din. davek ? Din ra Šifro ali daianie ■ naslova S Din. Nafmaniši znesek 17 Oin Motorno kolo 250—360 cm', dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na Avtopodjetje Peregrin — Kamnik. 9008-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kolesa si oglejte pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana. Go-sposvetska cesta 2. Cena od 1000 Din naprej. Isto-tam tudi mehanična delavnica. 8777-lil Beseda 1 Din, davek 2 Oin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nrimanišl znesek 17 lin. Štedilnik rabljem, r dobrem stanju, kupim. Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod *1ES« 96011-7 Mizno posteljo (Tafelbett) dobro ohranjeno kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cista 2S2« ■ 9614-7 Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali daianje oaslova 5 Din. Nitmanjšl znesek 17 Din. Ptfčnico-voljero za na prosto, poceni proda Sever, Gosposvetska c. 5. 9534-6 Letne usn jate čevlje z gumi podplati, v vseh velikostih, v beli, rjavi in črni barvi, od £6 do 39 Din par, v večji količini razprodaja Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. «503-6 Obleke po meri najnovejše kroje, zelo poceni dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. SI Aparat za Bčanje avtomobilov malo rabljen, aa motor, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redka priložnost«. 11631-6 Pisalno mizo rvetlo pleskano, prodamo za 400 Din. — Vošnjakova ulica 4. U1G22-6 Samo odraslhn pošljemo novi katalog 3 nazvan »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva v z a k o n n. Katalog je opremljen z interesantnimi slikami iz specijalnih področij higi-jenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50 Zelo zanimiv prospekt »Šola ljubezni« pošljemo proti povzetju za 112 Din.' Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul. lil. 1940-6 Beseda 1 Oin. davek 2 '»In. ta šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Posredujem denar na hranilne knjižice vseb denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubijana Gledališka 12. reiefon 38 10 ia pismen odgovor piilo lite 3 Din » t o » m k » o 161 -16 Konkurze poravnave plačanja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, dav čne zadeve, revizije, bilan ce ln vse druge trgovsko-gospodarske posle izvede in zvedeniška mnenja oddaja konceeijoniran* Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komensktga nllca štev 17 (Za pismeni odgovor S Din v znamkah.) 111652-16 Družabnika s 100.000 Din gotovine — išče dobro vpeljana trgovina. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljana trgovina« 11699-16 Tvrdka A. & E. Skaberne ? Ljubljani — javlja, da jemlje do preklica v račun topet hranilne knjižice prvovrstnih ljuhljanskifc denarnih uvodov CMcstne hranilniff Ljudska poso jilnice Hd.) 11C04-1« Vlogo 5000 Din Ljudske ▼ Celja, prodam. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Jfi zaščiten«. U1G33-1« Vrecfnoti Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. ta 4ifro all dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljubljana, Wo!fova nllca 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroka 6 lot starega, ki je le uporaben za mala domača opravila, oddam z mesečnim doplačilom 100 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dečko«. ji164S-1I4 Beseda 1 Din, davek 2 Din ia šifro all dajrinje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din V Višnji gori oddam pekarno v najem, ali pa sprejmem solidnega družabnika. Natančna pojasnila daje lastnik Anton Krašovec, trgovec v St. Vidu pri Stični. Il&41-fl7 Beseda 1 Din, davek 2 Oin. za šifro all dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šparglje vsako množino, -vsak dan sveže, iz lastnega vrgoje-vališča dobavlja W. Fried-rich, Zagreb, Ilica 232/ITL 9590-33 Beseda 1 Din, davek i Din. za šifro all dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 30 kil after suhih bukovih drv proda Ocepek, Trbovlje I, postaja. 9502-15 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek <7 Din. Več parcel za stavbišča. pri kolodvora Vižmarje prodam pod zelo .ugodnimi pogoji. Pojasnila dajt Andrej Kregar v St. Vidu št. 59. 169-20 Stavbna parcela krasna, vogalna, — v Ljubljani, na križišču treh cest, 800 m:, poceni naprodaj za gotovino. Vprašati na Bregu številka 10 v pisarni. 9424-20 Hišo s trgovino < no zalogo ia inventarjem prodam zaradi preselitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna«. 9610-30 Hišo na *e4o prometni točki ob glavni cesti, v industrijskem kraju na Gorenjskem prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 961(1-30 Trgovina e posestvom in vinogradom ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prlekija«. 9395-30 Lep vinograd v solnčnih »lotmerških goricah« ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moje gorice«. 9506-30 VVeekend hišica z osTajenim zemljiščem — ob Sori naprodaj. Poizve se v trgovini Erjavec t Wolfovi ulici štev. 18. 1/1638-20 tmnm s Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro all daianje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje oddam na Ježiei štev. 83. Ogledati zvečer. 9815-cJl Dvosob. stanovanje s kuhinjo, za SOO Din takoj oddam v Svabičevi 7. Poizve se pri hišnici okoK 18. are. 0619-dl Petsob. stanovanje s pritiklinami — nasproti opernega gledališča v H. nadstropju, oddamo g ,1» avgustom aH preje. Pojasnila daje g. Grašek v Gledališki nlici 4, med 18. in 16. aro. 9613-131 tanovanja Beseda t Din. davek 2 Dtn. ia šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 J in. Stanovanje eno- ali dvosobno, najraje na Kodeljevem, išče majhna družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »llaločlanska«. lilS32-SlVa Stanovanje dvo- aH trisobno, eenter mesta, kopalnica zaželjena — iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno na naslov: A. Lesjak, Ljubljana. 9616-31/» Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro all dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Lepo, soinčno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Hj650-33 Opremljeno sobo čisto, t vhodom • stopnic hi elektriko, u 900 Din oddam v Kolodvorski ul. št. m/H. 11625-23 Sobo na Mirju ▼ vili, »olnčno in lepo opremljeno oddam stalnemu solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. inG21-33 Opremljeno sobo t 9 posteljama ln vhodom iz veže, takoj oddam v Rožni ulici št. 19. 111651-28 Pisarno 2 sobe, poleg sodišča, prazne all pisarniško opremljene, event. z souporabo telefona oddam Naslov v ogl. odd -.Tv tra«. «642-23 Beseda 50 para. davek 2 Din. ta Šifro all dajanje oaslova 3 Din Nalmaojš) znesek 12 Din Sobo pr&nio aH opremljeno, s strogo separiranim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »35«. W640-S3/a Opreml jeno sobo strogo separirano, iščem. Ponudbe na oirla«. oddelek »Jntra« pod šiiro »Centrum mesta«. M6a7-23/a Beseda 2 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje oaslova 5 Oin Najmanjši znesek 20 Din Kranj 32 Pridi v petek ob 1«. dopoldne pošta Lj. 9C07-&4 Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro all dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlade pse volčje pasme, poceni naprodaj na Fužinah št. 1P, pošta Ljubljana. 961!7-37 Pes volčjak frno-rjave barve, ki sliši na ime »Lord«, se je izgubil. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda v vili TSnnies, Kersnikova ulica lil. 9621-37 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro all dajanje oaslova 5 Din NaNanjšI znesek Na knjižice Mestne hranilnice ljublj. lahko kupite šivalni stroj pri tvrdki Ivan Jax In sin, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 2. 9547-29 Pisalni stroj velfki »Underwood«, malo rabljen, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9572-39 Telefon 2059 Snha drva, premog, jf kar bo pakete / * dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. št- 5 Uspeh za uspehom žanje. kdor se ob vsa ki priliki poslužuj« »Jntroviba oglasov, MBMMHI^MMMM Bi VEDETI VMM MLADENKA Nasvet neke matere »Nikar ne obupavaj«, sem deiala, »kaj takega se primerjava mnogim deklicam. Stvar pa same često poslabšajo, ko počenjajo, ~ar ni dobro«. Vedela ie, da sem uganila vzrok njenega obupavanja. Občutila je, kakor da bi bila zavržena, ker je imela temno in ovenelo kožo z razširjenimi znojni-Ceimi in zajedalci. Za vedno se rešite vseb napak svoje polti tako, da bo Vaša koža postala bela, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem ia cenenem načinu. Uporabljait° vsako jutro pred pudranjem kremo Tokalon. bele barve (ni mastna). Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt. te v 3 dneh boste navdušeni nad svojo dražestjo. Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater. Poizkusite kremo Tokalon, bele barve, še danes. i Uradništvo in delavstvo Jugoslo vanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d., Ljubljana, v Zagrebu, Litiji, Sv. Pavlu pri Preboldu, Beogradu in Skoplju javljata tužno vest, da je član upravnega sveta družbe, gospod dne 14. t. m. nenadoma preminul. V blagopokojnem smo izgubili vzornega, vestnega in naklonjenega šefa, ki mu ohranimo trajno hvaležen spomin. Zemeljski ostanki blagopokojnega bodo blagoslovljeni v petek, 17. t. m., ob 10, uri v Zagrebu v mrtvaški veži Mirogoja, nakar bodo prepeljani radi upepelitve v Graz. .'•"- mSvK -- - »V H - "'V x ' "-t .'-i .--'V \ .T Upravni svet in ravnateljstvo Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d., Ljubljana, izpolnjujeta bridko dolžnost in javljata tužno vest, da je dolgoletni član upravnega sveta družbe, gospod dne 14. t. m. popoldne nenadoma podlegel srčni kapi Blagopokojnega, ki je dolgo vrsto let žrtvoval vso svojo delavno silo naši družbi, bomo težko pogrešali. Zato obžalujemo bridko njegovo izgubo ter mu ohranimo trajno hvaležen spomin. Zemeljski ostanki blagopokojnega bodo blagoslovljeni v petek, dne 17. t. m., ob 10. uri v Zagrebu v mrtvaški veži Mirogoja, nakar bodo prepeljani radi upepelitve v Graz. Zagreb, dne 15. maja 1935 ll!!:!'1!!! lil i fei afl ■ m je Davorin Ravljen, — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*, — Za Narodno tiskarno cL a. kot tiskarnam Franc Jezeršek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val t LJubljani