LETO III. LJUBLJANA | 18. APRILA 1925. ŠTEV. 17. ta&ROČMlNA-ZA-)VGOSLA-VSIO ČETRTLETNO DIN 85* CELOLETNO • DIN • 6o/Z A* INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA iTEVILKA PO DIN 150. POŠT. ČEK. RAČ 13.188 VREDNliiTVO 1N-VPRAVA V VČ!TEL?1KI‘TSSKARN?/ ROKOPISI SE NE VRA-CAlO/ANONlMNl DOPISI SE-NE PRSOBČV-lE10/P0jTN!NA PLA-VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Mestna OrJuna Kranj priredi w nedeljo, 19. aprila 1925 SPORED: V soboto, dne 18. aprila 1925: Ob 20. uri: Podoknica kumici sesiri Zdenki Sire. Ob 21. uri: KONCERT godbe Sokolskega društva na Jesenicah pod spretnim vodstvom gosp. G. Ribole in pevskega odseka Nar. čitalnice v Kranju v veliki dvorani Narodnega doma. V nedeljo, dne 19. aprila 1925: Ob 10. uri: Sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih. Ob 11. uri: Zbor pred Narodnim domom. — Pohod na slavnostni prostor. — Pozdrav gostov. Ob pol 12. uri: razvitje prapora na Glavnem trgu pred Mestno hišo. Ob 15. uri: velika vrselica v vseh prostorih Narodnega doma. Pri slavnostih obeh dni sodelujejo godba Sokolskega društva na Jesenicah ter pevski in orkestralni odsek Nar. čitalnice v Kranju. VSTOPNINA: H koncertu: Sedeži a 12, 10 In 8 Din, stojišča S 5 Din. veselici za osebo 5 Din. Predprodaja vstopnic v trgovini g. A. Adamiča. Skupni odhod iz Ljubljane ob 8 50 z mešanim vlakom iz gorenjskega kolodvora v Šiški. Orjunnši! Udeležite se v kar največjem številu te manifestacije nage idoie v prestolici naše vrle Gorenjske! ODBOR. Splendid isolation. Pri Čitanju poročil o delovanju slovenskih poslancev SLS se človek nehote spomni naših nedavno izumrlih prednikov, ki so se v svoji starokopitnosti z vsemi štirimi branili železnice, in včasih tudi dosegli, da so jo oddaljili kolikor mogoče v jezo potomcem, v zasmeh vsem naprednejšim sodobnikom in v škodo svojemu lastnemu gospodarstvu. Isto kozlovsko tnno, isto temno nazadnjaštvo in isto ozkosrčno kratkovidnost opažamo pri naših ^C1kS ■ P°s*ancHi> ki se na vso moč branijo čim tesnejšega ujedi-Hjenja z ostalimi Jugosloveni. Naravnost ginljiva je tfi analogija*, samo obžalovanja vredna je v toliko, ker je svoje čase protestiralo neuko ljudstvo proti prodirajoči parni sili, danes pa — v dobi letal in brezžičnih brzojavov — hočejo akade-mično graduirani ljudje našo jadno Slovenijo ograditi pred celim svetom in na vso silo povdarjajo, da »smo Slovenci narod zase. da hočemo taki ostati in da svoje samobitnosti ne damo« za vse zaklade tega sveta. O edinstvu ne bomo več izgubljati besed, kajti zapriseženih nasprotnikov itak ne bomo uverili. Vendar pa smo gotovi — izkustvo zadnjih pet let nam daje to upravičeno nado — da bo življenje povozilo nje in njihovo sivo doktrino, kakor je naše nedavne prednike Žvižg in sopihanje lokomotive še pred smrtjo uveril. da so taki sili vozita POdIeči’ sicer bi j‘h bila P°- rati7rnlr°V rakcv našega sepa-ratizma je položen in dinamika življenja v neizprosnem ritmu zabija žeblje v zaboj, kjer bo počivala prazna fraza slovenskega separatizma. To smo obetali vedno, to trdimo ponovno in smo uverjeni. da nam bo dala že najbližja bodočnost V CmCIP °bseKu prav, ma doživi? • sk)venskeKa separatiz-pet* letih so* p^iadraH o^STvso platformo slovensko - hrvatskega bratstva, toda tudi to poprišče je bilo ljudem ozkega obzorja in tesno-grudega pojmovanja preširoko, zato so šli še en korak rakove poti ter dospeli do Samoslovcnstva. Fin de siecle! Račji marš se tu konča, še bolj nazaj ni mogoče. ' ‘‘' ’w Za glasnika, ki bi razodel širnemu svetu to daTekopotezno politično modrost je bil določen gosp. dr. Gosar, znani krščanski boljševik. Ta gospod je menda edini lajik v naši parlamentarni delegaciji, ki se polen duhovnikov Korošca, Hohnje-ca. Kulovca, Smodeja in Škulja lahko oglasi, ne da bi si že z gole formalne sirani ne nakopal hrupnega smeha. Bogmc, naša delegacija bi izgledala kakor kaka »bodalitas dioccesana clericorum«, da je ne ka-zi dr. Korošec s svojo civilno di-spenzo. O. Smodej je resno zatrdil, da SLS ni klerikalna stranka, le gol slučaj je, da zanjo govori pet duhovnikov, le gol slučaj jc. da dr. Korošec ni dal, da bi Ljubljano zastopal v skupščini lajik! V tein prijetnem blagoslovljenem in maziljenem ambijentu je dr. Gosar rešil častno nalogo. Radi bi samo vedeli, ali je tako naiven (suvereno ljudstvo bi rabilo krepak parlamentarni izraz), da je tako govoril ali smatra čitatelje »Slovenca« za tako neumne (to je oni krepki izraz), da bodo mislili samo tako plitvo, kakor je plitvo govoril dr. Gosar. V polemiko glede enega aJi treh narodov se ne bomo spuščali, kar pa se tiče strani Gosarjevega govora. ki zadevajo gospodarske strani, pa še vedno naša javnost ni tako diferencirana, da bi ne bila občutljiva zanjo. Zato se bomo malo pobavili s to stranjo. Na temelju številk iz proračuna je dr. Gosar ugotovil, da plačujemo Slovenci v razmerju s svojim številom največ davkov in da dobivamo zopet glede na število najmanj od države. Ako smemo verjeti pobož- aJ*it,Tietikl, je to velika krivica, vatskn T*ali vsai v°ivodina in Hr-vatska plačevati relativno več davka kot drugi deli države Ne da'se tud, utajiti, da so davčna bremena v bJovemji neznosna, vendar je treba poiskati koren zla, predno zlije mo svojo jezo na kogarkoli zaradi visokih davkov. Poglejmo petletno delo naših poslancev: Nepretrgana borba za abstraktne politične forme, petletna demagogija z našo avtonomijo in republiko, toda za izenačenie davkov in zakonov pa nikoli bese-ae Pametne in resne, ki bi bila upo- SlnlS VTd,na- A,i vedo volile! j. ' lje; da iim izenačenje dav-v v državi prineslo .okoli 20r/o znižanje vseh davkov? Kaj pomagajo vse lepe besede na volilnih shodih, ako so poslanci SLS vedno v opoziciji in zato ne morejo doseči prav ničesar za Slovenijo. Kogar ni zraven, kadar se o njem odloča, je kontumaciran in za njegovo pravdo ni rešitve, odloča se proti njemu in brez njega. Zato plačuje Slovenija — za točne podatke nosi odgovornost dr. Gosar — Vt vseli neposrednih davkov, Vi davka na poslovni promet, takse in pristojbine, ki jih Srbija ne pozna, zato bo Slovenija plačevala največji del davka na fizično delo, ker pet let nismo imeli delegacije, ki bi se bila pobrigala za izenačenje davkov in s tem znižala davčna bremena. V teh petih letih je bilo nebroj prilik, ko bi bil čika Baja pristal na to zahtevo Slovenije, ako bi bili šli zastopniki Slovenije ž njim in bi v zameno za znižanje davkov popustili na svoji megleni avtonomiji. Vse te prilike je Koroščeva delegacija zamudila in divjala čez drn in strn za Radičem. Prepozno joka dr. Gosar in moleduje za ravnopravnost vsaj v davčnem oziru: Pet let plačevani milijoni se ne vrnejo v žepe davkoplačevalcev, izgleda pa, da se bo blaznost nadaljevala, kajti dr. Gosar je v skupščini naglasil, da SLS ostaja pri svojem programu In taktiki, četudi so se politične razmere v naši državi spremenile, oziroma tudi. če bi se še boli spremenile. Ta taktika nas bo še v naprej stala težke milijone. Hrvatje so se spametovali in uvideli, da s škodo-vanjeni državi, škodujejo sami sebi, naši voditelji pa naglašajo kakor kmet-pravdar: Naj vse hudič vzame, taktike pa ne damo! Popolnoma pa je pozabil umni dr. Gosar razdelitve države na oblasti. Skrajni dečentralist plače v centralnem parlamentu nad žalostnim stanjem naših cest, ki bi kakor nalašč spadale v kompetenco in skrb oblastnih skupščin, kajti noben parlament tega sveta se ne peča z okrajnimi in deželnimi cestami. Vse manjše skrbi spadajo pred oblastno skupščino, parlament pa se naj peča z zakonodajo! Tega dr. Gosar očividno ne razume, razumejo pa volilci in bodo razumevali čedalje bolj, ako se uvedo končno vendar enkrat oblastne skupščine in ko jim pripade bivša deželna imovina in deželne doklade na državne davke. Za enkrat mora imeti slovenski volilec in davkoplačevalec sladko zavest, da plačuje relativno največ davkov v državi samo zato. ker so klerikalci izdali devizo: Slovenci smo narod zase! Če jo ta fraza vredna milijonov, potem jih le plačujmo! Neumnost je največji luksus in prav je, da jc najbolj obdavčena! Grebeni edinstva. Pod tem naslovom jc napisal naš odlični esejist in kritik Anton Barac v velikonočni številki »Jugo-slovenske Njive« nekaj britkih resnic o naših kulturnih razmerah. V Klavnem pravi sledeče: »Naše kulturne razmere so obupne. Menda tam od začetka našega modernega življenja, od iiiriz" ma, ni bilo tako žalostnega časa, kakor je naš. Naše knjige se ne kupujejo, na-še revije se ne čitajo. Mi nimamo založnikov, niti družb, ki bi — kakor nekdaj Matica — s svojo organizacijo spravili knjigo tudi tja, kamor bi sicer ne prišla. Kakor ob času Stanka Vraza sc morajo še danes naše knjige razpečavati po prijateljih in znancih, samo da najde to delo danes mnogo manj požrtvovalnih ljudi nego nekdaj. Naše dobre knjige se razširjajo komaj v par sto izvodih ... Samo površen pogled v naše liste nam nudi uničujočo sliko. Do-čim so za nogomet, šal,, filatelijo, konjske dirke na razpolago redne rubrike včasih na celih straneh, do-čim more človek o kakem nogometnem vratarju čitati cele biografije in študije o načinu, kako lovi in meče žogo, žrtvujejo naši najbolj razširjeni listi za znanost in književnost kakor iz milosti vsakih štirinajst dni nekaj vrstic petita Do-čim imajo vsi naši strankarski listi brez razlike strank — stalne športne poročevalce, smatrajo njih redakcije za posebno naklonjenost do kulture, ako na kaikem skritem mestu lista prinesejo reklamno notico za knjigo ali revijo — nC da bi od svoje stiani napisali o tem vsaj par vrstic. In vendar je ona nova številka revije vsaj toliko vredna, kolikor ena nogometna tekma in ena nova knjiga vsaj toliko kot desetletnica xy kluba... Nadalje pravi pisatelj: »Treba nam je edinstva, da ta naša kultura postane res nekaj, kar bo vrezano v narodno življenje, ne pa prazna pena nad brezdanjo glu-postjo.« »Jugoslovenstvo ni politična fraza. ampak mora pomeniti resnično in iskreno razširjanje zanimanja: ono pomeni prav malo, ako se duševni interesi ustavljajo na mejah Drine in Save, ali pa pred razliko v pisavi kot pred nepremostljivo zaprčko.« Naši knjigarnarji bi znali nam o tem marsikai povedati. Koliko naših kniig in revij se n. pr. bere tam preko in koliko njihovih pri nas. In v tem imamo vedno polno izgovorov. N. pr. so bili nekateri zato, naj se piše ekavščina. češ, potem bo več skupnosti in se bo več čitalo tu m tam. In so res nekateri začeH pisati svet namesto sviet. Kaj se je doseglo? Nekateri Hrvati smatrajo jekavščino za svojo m niso marali ekavščine, tam pa, kjer se govori svet namesto sviet; se ni prodala niti ena knjiga več, nego poprej. Zapreka ie torej v ljudeh, ne v pisavi. Isto je glede cirilice. V Srbiji ne marajo latinice, pri nas nc mara" mo cirilice. Pa pravi kdo: Bi že či-tal, če bi bilo v latinici. Tiskaj mu v la>tinici. istotako ne čita. Ali pa: rusko bi se učil, ko bi ne bilo cirilice. Vraga bi se učil! Ce se zaradi par črk ustraši težav, kaj bi s takim človekom. Vse je samo izgovor, ko-modnost, ne volja. Kdcr hoče, ta razume vse, pa naj že bo kajkavšči-na ali 'stokavščina, ekavščina ali ijekavščina, latinica ali cirilica. V tej pestrosti je ravno lepota jugoslo-venstva. Vse to bo ostalo še stoletja, teh tradicij zunaj ne bomo premagali — premagati jih moramo v sebi. Tisti, ki zaradi črke ne čita domačih sorodnih jezikov, ne bo či-tal, tudi če mu to črko izpremeniš. Indoienca ie bolezen, ki ovira naša skupna kulturna stremljenja, indoienca, megalomanija posameznih delov in iz nje izhajajoče omalovaževanje ... Greši sc v tem oziru na vseh straneh, enako pri Slovencih, Hrva" tih in Srbih. Pisatelj navaja za zgled naše revije. Kako jc še malo skupnih delavcov-sotrudnikov! Prečani vendar bolj sodelujejo pri srbskih revijah nego nasprotno. Morda je tam več dela in mani delavcev — res je, da danes zelo malo vemo, kaj se piše hi tiska v posameznih delih našega naroda in da je za vse skupaj premalo zanimanja. Pisatelj se je torej dotaknil aktualnega vprašanja. Naši dnevni listi bi morali posvečati kulturi več pozornosti — v feljtonih bi morali vsaj tu in tam prinašati poročila o književnih novostih m posebno mladina bi morala bolj zasledovati literarne pojave po naših centrih. Grebem edinstva še stoje — treba bo še mnogo dela, preden bomo v tem dosegli vsaj — predvojne čase. © O I L A J £ A N A PLAČILA ZA O B L E K E DAJE BERNATOVIC i» Nemška garancijska ponudba je bila. kakor smo že predvidevali, od strani angleške vlade sprejeta z velikim odobravanjem. V tem so vse st rak e angleškega parlamenta složne. Chamberlainov govor je bil sprejet z odobravanjem tako od konservativne, kot od liberalne in labouristične strani. Iz Chamber-lainovega govora ie razvidna vsa pretkana angleška zunanja politika, ki so ji zavezniki dobrodošli le dotlej, dokler jih Anglija potrebuje v svoje egoistične namene. Osigurati hoče sicer Francijo in Belgijo, ker se boji, da ne bi Nemčija kedaj zavladala ob Rokavskem prelivu. Poljsko pa prepušča usodi, zabito med rusko in nemško velesilo. Kaj pa Nemčija'ponuja? Pakt naj | bi vezal Nemčijo, Francijo, Belgijo Ju Anglijo. Obvezuje se priznati status quo in ne zahtevati kakih korektur versailleske mirovne pogodbe na zapadni meji. Ozemlje ob Renu nai se demilitaiizira in ie s tem podano Franciji in Angliji jamstvo, da se ne bodo nikoli več povrnili dnevi iz leta 1914., ko so stale pruske »pickelhaube« pred Parizom. Znano pa je, da aspirira Nemčija na korekturo svoje vzhodne meje, namreč poljski koridor do Gdanske, Gornjo Šlezijo in del Poznanja. Chamberlain je sicer na-glašal, da ni nikake nevarnosti, da bi se posl užila Nemčija oborožene sile v dosego tega cilja, in da se bo sklenil sporazum med Poljsko in Nemčijo v tem pogledu, vendar je gotovo., da bo nemški apetit nara-stel, če bo imela Nemčija hrbet zavarovan in da se ne bo plašila nobenega sredstva v dosego svojega cilja. Stališče Francije se od angleškega bistveno razlikuje. Francija je takoj, ko ie stavila Nemčija svojo ponudbo, zahtevala, naj se v. garancijski pakt pritegneta tudi Poljska in Češkoslovaška. Nemška ponudba zveni Da jako zapeljivo in bo Herriotu vsekakor jako težko prepričati francosko javno mnenje, da bi radi nekaj kvadratnih metrov poljske zemlje, odklonilo to ponudbo. Anglijo je privedel do tega, da je nemško ponudbo takoj sprejela, strah, da se ne bi Nemčija priključila rusko - kitajsko - japonskemu bloku. Kramarska Anglija je s tein zopet enkrat dokazala, da slovanske države prezira in jih le izkorišča, dokler to služi njenim ciljem po nadvladi angio-saškega plemena. Nam je tako prav. Saj imamo tudi pri nas dosti simpatizerjev Anglije, ki naravnost obožujejo angleško zvitost, pretkanost in orga-nizatorični duh. ki vidijo v Angliji našo najboljšo zaveznico. Upamo, da so bodo tudi tem sedaj odprle oči. Uvideti bodo morali tudi oni, da ie spas slovanskih držav edinole v oslonu na veliko slovansko Rusijo in v slovanski vzajemnosti, uvideti morajo, da ne bo s korekturo meje udarjena le Poljska, temveč posredno tudi Češkoslovaška in Jugoslavija, ker bo Nemčija, če bo dosegla uspeh proti Poljski, hotela doseči tudi uspeh napram Češkoslovaški. Mi idealisti verujemo, da bo v vseh slovanskih državah predrla misel slovanske vzajemnosti, tedaj bo pa tudi angleško-nemškiin nakanam postavljen jez. IsSni M u m nnnltnlH asMe. THE REX C0., Ljubljana. Občni zbor »Društva ostrostrelcev". Že pred približno 360 leti so ustanovili ljubljanski meščani društvo ostrostrelcev z nemškim društvenim nazivom »Rohrschiitzenge-sellschaft«. Ker so bili naši meščani narodno mlačni in vajeni nemške nadoblasti, se je končno v njihovem društvu popolnoma udomačil germanski duh, ki je prevladoval do preobrata. Bilo je v društvu več prav častnih Slovencev, toda vsled nemške večine niso mogli uveljaviti svojih nazorov. Slovenci bi bili latliko s »Rohrschutzengesellschaft« ravno tako pomedli, kakor se je to zgodilo z »Sudmarko«, »Schulve-reinom« in drugimi sličnimi društvi v naši državi, ali ker je to društvo poleg precej močnega germanizira-nja gojilo tudi šport in ker je stremelo za tem. da postane v kratkem, kakor se spodobi v naši državi, slovansko, se je opustil nepotreben oster naskok. Edino kar se je storilo, je bila sprememba imena društva. Nadaljnje se je hotelo doseči z vstopom novih slovenskih članov. Toda nemški člani niso hoteli tega nikakor razumeti in so slovensko dobrohotnost izkoriščevali. Nemci, ki so obdržali po preobratu šest odbornikov in imajo zasedena važna funkcijska mesta, kakor: tajniško, blagajniško, gospodarjevo in mesto strelskega mojstra, odločujejo v društvenih zadevah in večkrat celo brez vednosti slovenske manjšine. Pa tudi proti vstopu novih slovenskih članov, ki bi tvorili večino, so se hoteli zavarovati. Onemogočili so potrebno spremembo pravil, za katero je potrebna dvetretjinska večina s tem. da so sprejemali v društvo samo take člane Nemce in Slovence, ki so jim bili po volji In za katere so znali, da bodo trobili v njihov rog. Stavili so tudi predlog, naj se počaka s sprejemom novih članov do pričetka strelske sezije, ki se prične šele po občnem zboru, na katerem le je mogoče sedanje nezdrave razmere temeljito spremeniti. Da se pa Nemce prisili, da pridejo s pravo barvo na dan, zato je bil od slovenske lovske skupine na občnem zboru stavljen predlog, da mora odbor prijave članov za vstop v društvo rešiti do 10. aprila. Ta irredlog, ki ni imel gospodarskih In tudi ne strokovnfh tendenc, nego čisto nacionalne in se je na ta način hotelo Nemcem lepim potom odvzeti ono, kar Jim že dolgo ne pripada, odnosno jim v naših po- krajinah sploh nikoli ni pripadalo, je bil preglasovan od Nemcev, ki so na občni zbor prignali vse kar leze ino gre m s tem poaovno dokumentirali, da je zadeva čisto nacionalna. Njihove glasove pa so podprli tudi slovenski mlačneži, med katerimi smo imeli priliko spoznati nekaj novih dobrih Slovencev, ki se za zagrinjalom upajo kričati, da so Slovenci in tudi kaj radi uživajo pravice in pa ugodnosti istih, se pa. kakor smo razvideli v navedenem slučaju, pokore vsakemu gibu nekdanjih valpetov in še danes prodajajo, odnosno izdajajo slovensko stvar za skledico leče. V tej družbi smo opazili dr. Ažmana, za katerega se ne čudimo posebno s svojo ožjo gardo, nadalje, čujte in strmite: našega starega znanca, bojevnika iz bara Friderika, bivšega velikega — župana in pa poleg njega dr. Krejčija, bivše-g.a^ ljubljanskega gerenta. Kaj je slednjega privedlo, da je glasoval z nekdanjimi karniolcl, nam ni znano. Prav posebno junaško ali bolje rečeno diplomatsko je nastopal veliki športnik In ribarski miljenec Rado, ki se je udeleževal sestankov slovenskih lovcev, sedel z njimi na občnem zboru pri isti mizi in se izdal šele, ko je bil prisiljen, da javno glasuje. Gospod Urbanz, sin slovenskih starišev, ki se ne brani slovenskih par, ta pa se sploh izdaja za Nemca. Končno bi pa bilo prav posebno pohvalno omeniti družbo slovenskih lovcev, ki je ne glede na politično mišljenje se strnilo in nekaj prav poštenih in krepkih povedalo svojim nasprotnikom. Lepe so bile besede dr. Lovrenčiča, ganljiv je bil patrlotlčen govor notarja Hafnerja, posebno ostre pa so bile stvarne besede inž. Tavčarja, ki jo nemški gospodi in njihovim podrepnikom prav krepko zabrusil, kako da so dosegli za Nemce nevredno, za slovenske izdajnike pa nad vse sramotno zmago. Upamo, da ta zmaga ne bo rešila dlčne družbe, kajti vrste slovenskih lovcev, ki so premagale že marsikaj druzega, bodo gotovo tudi to zadevo kmalu uredile ln očistile »Avgijev hlev« garjevih ovac. MI pa smo s tem nastopom prav zadovoljni. kajti odkril nam je zopet hvaležno polje, kjer bomo v kratkem prav občutno zastavili svoje sile, da poučimo nemško gospodo, čigave so pare od kojih žive. Vzpričo takih dogodkov se nam vedno zopet vsiljuje vprašanje, koliko časa bodemo še klečeplazili pred tujino in se dali od nje teptati ter izkoriščati — še Egipčani, Še Indijci in Afričani se vzdgujejo —, kedaj pridemo do samospoštovanja in kedaj bodemo enkrat kazali tem nepotrebnežem brez izjeme vrata, kar edino zaslužijo tem bolj ker imamo dovolj naših enakovrednih sli. Političen pregled. Jugoslavija. Razširjenje ljubljanske elektrarne. Zadnja številka inženirskega tehniškega lista prinaša dolgo razpravo o razširjenju ljubljanske mestne elektrarne, katero je postalo potrebno vsled razširjenja mesta. Nočemo se tu spuščati v potankosti tega obširnega problema samega — hočemo tu razmotrivati na kratko samo ono točko, kjer je poseglo v reševanje Inozemstvo — inozemski strokovnjak — kajti tu se zopet uresničuje stari ali žal tako resnični rek: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Naši ljudje so v brezmejnem zaupanju in občudovaju vsega, kar je tuje, poklicali za veščaka dunajskega profesorja Hochenegga. Mož uživa sloves tehnične kapacitete in svojo stva»r — ako hoče — gotovo razume, ampak kadar se gre za tako malovreden projekt, kakor je Balkan sploh, a Slovenci še posebno, tedaj ne pride več v poštev vprašanje, kaj je dobro in pravilno za Slovence oziroma tukaj za mesto ljubljansko, ampak za gosp. profesorja Hochenegga. Nemca in event. interesenta pri nekaterem nemškem podjetju ima važnost samo vprašauje, kako bode koristil nemškim podjetjem. In tako je razsodil gosp. prof. Hochenegg: Mestna električna centrala naj si nabavi neko popolnoma neprimerno in mislimo da tudi še nepreizkušeno vrsto Dieseiovih motorjev iz graške vagonske tovarne, kateri je on upravni svetnik, in sicer najprej dva taka motorja, potem Štiri itd., morda neskončno vrsto. Ne dvomimo, da bi imela ona tovarna ogromno korist od tega, razsoden človek pa — in niti ni potrebno, da bi bil posebno podkovan veščak — pa se prime za glavo in vprašuje, kako je mogoče, da se spozabi tako daleč učenjak takega slovesa, a/ na drugo stran, kako to, da niso v tem slu-' čaju naši ljudje storili edino pravilno. kar je bilo storiti, da niso odprli na stežaj vrata in jih pokazali gosp. Hocheeggu. Naši domači veščaki dokazujejo v omenjenem članku za onega, ki še rabi dokazov v tem tako prozornem vprašanju, na temelju točnih proračunov, kako lahkomiselno je oddal omenjeni gospod svoje mnenje In kako popolnoma pogrešno je tretiral to vprašanje, ker mu Je bilo pač edino ležeče na tem, da plasira kje svoje stroje. Od njega predlagana rešitev bi ne bila samo, ker je najbolj komplicirana in draga, škodljiva za mestno občino ljubljansko, ampak ona bi bila splošne škodljivosti. kajti za vse čase bi morali na pr. uvažati potrebno gorivo (nafto) iz inozemstva, med tem ko obilujemo na najboljšem premogu. Prepričani smo. da si ne bi upal gosp. prof. Hochenegg dajati doma take nasvete — v enem dnevu bi bilo po njegovem slovesu — tukaj pri nas si pa upajo ti inozemci brez sramu izjaviti največje gorostasno-sti in naši ljudje jih pohlevno poslušajo in še mastno plačujejo. Vedno in pri vsaki stvari se kaže ona naša resnična inferijoznost, ono popolno pomanjkanje sramu in spoštovanja do samega sebe, katero mora res v vsakem tujcu vzbujati zaničevanje do nas. Pa kakor gosp. prof. Hochenegg, tako nas trakllra sploh in vedno vse inozemstvo, za te ljudi smo mi le inferljozna rasa, mi smo le kolonija, katero treba po možnosti eksploatirati, kakor to storijo s svojimi kolonijami Anglija, Francoska, Italija itd. Pri nas to storijo bodisi taki tuji veščaki ali pa razne inozemske družbe, katere nameščenci nas skušajo izmozga-Yati In na naš račun čim hitreje .obogateti. Radi katoliških velikonočnih praznikov jo nastalo v našem političnem življenju popolno mrtvilo. Najvažnejši dogodek je bila odločitev stola sedmorice v Zagrebu, da pridejo dr. Maček in tovariši zopet v preiskovalni zapor. S tem odlokom je uničena prvotna razsodba nižjih inštaiic in tudi končan spor med sodiščem in upravno oblastjo. — Vesti o sporazumu med radikali in frankovci so se izkazale kot popolnoma neistinite. Vest je bila le v toliko resnična, da je par fran-kovcev prestopilo k radikalom. — Ministrski predsednik Pašič je odšel v Sarajevo, kjer se izvrši naj-brže tudi rekonstrukcija vlade. Iz Sarajeva gre v Cavcat, kjer ostane do 25. t. m. Do sklicanja skupščine torej ni pričakovati nikakih pomembnejših dogodkov. Nemčija. Maršal Hindenburg je ponudeno mu kandidaturo za predsednika republike sprejel. S tem se je volilni boj poostril do skrajnosti. ZaVeliko-noč je izdal proglas, ki zveni še precej republikansko. Tudi admiral Tirpitz je v pogovoru z novinarji označil restavracijo monarhije kot utopijo. S takimi izjavami misiljo najbrže pridobiti nekaj republikanskih volilcev za svojega kandidata. Hindenburgova kandidatura v inozemstvu ni bila ugodno sprejeta. Splošno se smatra, da bi bila uje-gova izvolitev le prehod k restavraciji monarhije. Mala antanta. Na konferenci Maie antante, ki sc vrši dne 3. maja. pridejo na dnevni red razna važna vprašanja. Obravnavalo se bo o vstopu Poljske in Clrške v Malo antanto, o donavski konfederaciji, o priznanju sovjetske Rusije itd. V vprašanju priznanja si bodo pridržale vse države proste roke. Vstop Poljske v zvezo ne bi ostalih držav pri tem nič ne oviral, ker je Poljska itak že v diplomatičnih odnošajih z Rusijo. Nadalje se bo obravnavalo vprašanje razorožitve Bolgarske in Madžarske. Naš vojni minister general Trifunovič bo pedal obširno poročilo o vojaški organizaciji držav Male antante. Belgija. Definitivni rezultat belgijskih volitev je sledeči (v oklepaju število poslancev v starem parlamentu): Socialisti 79 (68). klerikalci 78 (80), liberalci 22 (33), flamska stranka 5 (4), komunisti 2 (0). Klerikalci so šli v volilni boj z upanjem, da bodo odnesli absolutno večino mandatov in se tako iznebili neljube koalicije z liberalci. Izid volitev je pa povsem drugačen. Relativno večino so dobili socialisti, in to največ na račun liberalcev, ki so pri teh volitvah največ izgubili. Mandat za sestavo vlade je dobil vodja socialistov Vandervelde. Najbrže bo prišlo do koalicije med socialisti in liberalci Liberalno časopisje sccr izjavlja., da bo šla stranka v opozicijo, a je vendar malo verjetno, da bi liberalci pripustili, da bi se stvorila so- cialistično - klerikalna vlada. Zato bodo rajo šli v vladno večino. ’ Češkoslovaška republika. Po raznih vesteh je nastal med vladnimi strankami razkol. Če se te vesti obistinijo, je gotovo, da pride do razpusta parlamenta in novih volitev. Francija. Herriotova vlada je po desetmesečnem vladanju podala ostavko. Vrgla je ni zbornica, temveč senat radi njene finančne politike. Her-riot je uotel uvesti oddajo premoženja, kar so zahtevali socialisti za svojo podporo. Nadalje je izdala francoska banka na zahtevo vlade brez odobrenja parlamenta skorc štiri milijarde frankov. Opozicional-no Časopisje je v vehementnih napadih tituliralo vlado s »ponarejale! bankovcev«. Že pri prvem predlogu glede oddaje premoženja je doživel v senatu moralen poraz, ker je dobil le 142 glasov, proti je pa glasovalo 140. Ko je pa prišlo na dan, da je v prometu 45 milijard frankov v bankovcih mesto odobre" nih 41. mu je senat s 156 proti 132 glasovom izrekel nezaupnico, rler-riot je izvajal konsekvence in odstopil. Predsednik republike je poveril nato sestavo vlade predsedniku parlamenta Painlevčju. kar je pa ta odklonil. Doumcrgue je s sestavo vlade poveril nato Brlanda, kar je ta tudi sprejel. Briand je pa zahteval, da morajo stopiti tudi socialisti v vlado iu ga podpirati vse grupe, ki so podpirale bivši Her-riotov kabinet. Naletel je pa na odpor socialistov. Na kongresu socialistične stranke je njen voditelj Leon Blum podal referat, ki ga je kongres tudi sprejel. Socialisti odklanjajo vstop v vlado radi Brian-dove konclliantnosti o vprašanju oddaje premoženja ln odprave vatikanskega poslaništva. Tudi se ne obvežejo podpirati vlade, temveč si pridržujejo proste roke. Ko je Briand izvedel za ta sklep, je takoj vrnil mandat, nakar je Doumcrgue pozval k sebi Painleveja. ki se je odločil prevzeti sestavo vlade. Njemu bo najbrže uspelo sestaviti vlado, če bo pa vlada tudi dolgotrajna, bo odvisno od izida predsedniških volitev v Nemčiji. V Angliji in Nemčiji je odstop Herriota napravil globok vtis, ker se obe vladi zavedate, da ne bo nova vlada v vprašanju zunanje politike tako popustljiva kot Herriotova, ker bo več ali manj odvisna od nacionalističnih frakcij. Bolgarska. Društvo narodov je Bolgarski dovolilo zvišanje armade za štiriti-soč mož in vpoklic tritisoč dobro-voljcev do konca maja in to radi komunistične nevarnosti na Bajkami. Da ta nevarnost res obstoja, je dokazal atentat na kralja Borisa. Krali se je peljal na lov in pri povratku so pričeli zarotniki v neki soteski streljati nanj. Njegova dva spremljevalca, telesni lovec in naravoslovec Ilčev sta bila na mestu mrtva, šofer je bil težko ranjen, kralj je pa ostal nepoškodovan in je mirno šofiral dalje. Podrobnejših vesti o atentatu pa Še ni. Dopisi. Trbovlje. Iz verodostojne strani smo doznali, da se pri rudniku narodno zavedne nameščence brezvestno šikanira in zapostavlja. Dogodilo se je celo, da se je nekaterim naprtila preiskava, ki je dokazala ravno nasprotno, kar se je nameravalo. Izkazalo se je, da so bile vse klevete neosnovane in da so prizadeti vršili svojo službo najboljše. Vkljub temu pa se jim krivica ni popravila. Postavlja pa se te preganjance kot »nezanesljive« pod kontrolo narodno nezavednim osebam, ki svojih osebnih strasti v nobenem oziru ne znajo brzdati. Tem potem pozivamo vse prizadete, da nam javijo vsak slučaj preganjanja, kajti z molčanjem in potrpežljivostjo dajemo tujcem in nezavednim samo potuho. Vrhnika. Dne 9. t. m. se je vršil v prostorih gostilne »Manina« na Vrhniki članski sestanek vrhniške mestne organizacije, združen s pre- davanjem br. prof. Prosenca. Opažati je bilo, da so vsi navzoči, tudi nečlani paizno sledili predavanju. Opazilo se je pa tudi, da se mnogo članov predavanja ni udeležilo. Vsem tistim, kateri se predavanja niso udeležili iz malomarnosti, priporočamo več discipline, katera je glavni predpogoj vsakega Orjuna-ša. Br. predavatelju se pa za njegov trud najtopleje zahvaljujemo in ga prosimo, da nas v doglednem času zopet poseti. Iz Ptuja. V Gradcu je umrl nekdanji dolgoletni župan Ptuja dosip Ornig. Ob tej priliki je prineslo časopisje med drugimi nepravilnosti-mi tudi to, da je treba pokojnemu Omigu priznati, da je za svojega županovanja storil mnogo dobrega za Ptuj. Tega nam nerazumljivega pripisovanja posebnih zaslug gosp. Ornigu. ne moremo razumeti drugače, Kakor da se 'hoče s tem gotova stranka nekoliko približati' Nemcem, ker sc bliža čas oblastnih volitev. Vsled tega se čutimo dolžnim podati sliko delovanja g. Or-niga v luči. lca,kor jo res zasluži po svojem gospodarskem delovanju v korist Ptuja«. Ornig je bil sin kmetskih starišev iz Slovenskih goric. Kmalu pa je spoznal dobičkanosnost renegat-stva in se prelevil v najzagrizenej-šegia nemčurja. Postal je ptujski župan in opravljal to funkcijo dolga leta, kakor tudi načelstvo okrajnega zastopa. Kot tak je dal napraviti in izboljšati mnogo cest v Haloze in v Spodnji mestni vrh, a seveda le take, ki so vodile k vinogradom ptujskih nemčtirjev. Za olepšavo Ptuja je res mnogo napravil, a to le s slovenskim denarjem in za netnčurske meščane. Nakupoval je na račun občine tudi mnogo hiš po Ptuju, vse pa samo iz namena, da ne pridejo v slovenske roke. Poleg tega pa je nakupil Ornig vsa lepša posestva v okolici Ptuja zase, dočim je slabša posestva iz nemškonacionalnih ozirov kupoval za občino. Na ta način je tudi ' Ornig silno obogatel. Zato mu je bilo mogoče tudi posoditi ogromne vsote zadolženemu štajerskemu namestniku Clary-Aldringenu. za kar je dobil od istega vse koncesije, ki si jih je zaželel na gospodarskem iti političnem polju. Njegovega postopanja leta 1908., ko je bil glavni kolovodja napada na Slovence, niti ne omenjamo. Poleg tega pa so ti časopisi naj-bržc pozabili, da je bil baš g. Ornig oni. ki je obremenil mestno občino za enormni znesek 10,000.000 kron avstrijskega vojnega posojila, s katerim je spravil ptujsko občino na beraško palico, tako da je bila slednja prisiljena silno dvigniti doklade, pod katerimi ječe sedaj Slovenci kakor Nemci. Vsled tega nam je nerazumljivo postopanje naših občinskih očetov', ki so se udeležili v deputaciji pogreba, tega nam tako škodljivega in sovražnega človeka. Takt in pi-. eteta so res lepe in potrebne stvari, toda narodni ponos in samozavest to pa ie še vedno nad njima! Sicer pa so razmere v našem Ptuju postale zopet tako idilične, da bo potreba zopet prav radikalnega nastopa navzgor in navzdol! Iz Siovenjgradca. Že pred par meseci smo poročali, da se šopiri na pročelju hiše gospoda Schullerja v obmejnem Slovenjgradcu še vedno podoba Andreja Hoferja. Ker je Schullerjeva hiša itak dobro znana, kvt ognjišče, kamor se hodijo gret Nemci, renegatje in žal tudi mnogo nezavednih Slovencev iz Slovenj-gradca in okolice, zato je smatrala naša Orjuna ta vidni znak avstrija-kantstva kot nepotreben. Njenemu posredovanju naj se zahvali gospod Schuller, da se je začela tudi jugo-sloveuska politična oblast zanimati za njegov »patriotizem« in da je dobil kliub pritožbi ukaz, naj spravi znamenitega tirolskega borca vsaj pod streho, če že v muzeju ni piostora zanj. Gospodu Schullerju sc gotovo zdi čudno, da je bil- njegova pritožba zavrnjena, kajti vajen je bil doslei boljših uspehov od pritožb, ki jih ie delal zanj g. notar Barle iz Maribora. Zato smatra g. Schuller menda tudi ukaze gospoda srezkega poglavarja in gospoda velikega župana kot papirnate krpe, PRISKŽEM HA IIATOR06 terpentin Naš pokret Ljubljanska oblast. RAZVITJE PRAPORA ORJUNE KRANJ. Dne 19. t. in. razvije mestna Or-juna Kranj svoj bojni prapor. V si-cer jako naprednem Kranju so ic naselilo v zadnjem času v novozgrajenih tvornicah mnogo elementov, katerim je Orjuna trn v peti. Ravno pri nedeljskem razvitju pa lahko pokažemo svojo moč. da bodo videli, da ni Orjuna Kranj sama. Razvitje bo združeno z veliko ljudsko veselico, za katero je že vse preskrbljeno. Zveza z vlaki je jako ugodna. Nacionalisti prihitite v nedeljo v Kranj, dan ne bo izgubljen. Zdravo! Orjuna Kranj. Seja odbora Ljubljanskega bat. okruga sc vrši ob priliki razvitja prapora Mestne Orjune Kranj ob 14. uri 30 min. v prostorih hotela »Pri novi pošti«. Seja ie obvezna za vse četne komandirje in Mestne glavarje Ljub. bat. okruga. Komandant bat. okruga. Kolesarji Orjunaši v kroju, kf bi se radi udeležili razvitja prapora v Kranju, imajo zbor v nedeljo ob 8. uri zjutraj pred kavarno »Evropa«. Od tu vozijo do kolodvora v Kranju. kjer počakajo prihoda vlaka iz Ljubljane. Vodi jih brat čet. kom. Mtlač. Bataljonski. Orjuna Baška javlja, da je anulirala vse stare orjunaške legitimacije iz let 1922., 1923., 1924. in 1925. (stare modre), izvzemši onih, ki se nahajajo v Ameriki. Mestna Orjuna Sv. Jakob -Kra-kovo-Trnovo poziva svoje članstvo na sestanek s predavanjem, ki bo tr soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico štev. 4, poleg Nušakove vojašnice. Pridite vsi in točno. — Odbor. Ženska sekcija Orjune Sv. Jakob - Krakovo - Trnovo opozarja že danes vso bratske ljubljanske in sosedne Orjuna na svojo prvo spomladansko prireditev »Majska noč«, ki bo v soboto, dne 2. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v vseh, popolnoma prenovljenih prostorih znane gostilne »Kolezija« v Trnovem. Poleg razno- B poroča žalostno vest, da je preminil dne 13, aprila 1925, gospod RUDOLF GOVEJSEK rudniški peduradnik. Pogreb zvestega in marljivega poduradnika, ki ga ohranimo v dobrem spominu, se je vršil v sredo, dne 15. aprila 1925 v Brežicah. Rudniško ravnateljstvo Rajhenburg. - 11. aprila po dolgi bolezni preminul. Pogreb se je vršil dne 14. aprila. Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu. V LJUBLJANI, 15. aprila 1925. lili 1 Wm& ;.V o;;v ,« - 4 |& -f l&t* : ■ Ravnateljstvo rudnika Trboveiiske pre-mogokopne družbe v Kočevju javlja tužno vest, da je njen vestni nastavijenec, gospod TEODOR TRUGER dne 9. aprila 1925 nenadoma preminul. Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu. KOČEVJE, dne 17. aprila 1925. iCH DO-levili Maribor, Koroška 19 v [ I j u Tei. st. 937. ustanovljena 1.1838. (Riunione). Tei. st. 937. Generalni zastop za Slovenilo: LJUBLJANA, Beethovnova ul. 4 (v lastni palači). Direkcija za Jugoslavijo: ZAGREB, Hatzova ulica štev. 10 (v lastni palači). Akcijski kapital Lit. 100,000.000'». Rezervni kapital Lit. 300,000.000'». SKLEPA Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer:.dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanja starostne rente posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja. Podružnice v Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojiisuila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. KAKOR ROZA MED TRNJEM sc lahko smatra MILO .GAZELA1 lii po svoji nedoseglji- vi kakovosti prchaia v s © drog© prolKVOile. Beli, Cisti in varuje trpežuost perila 1 Ljubljana, Dunajska cesta 6 priporoča sledeče lastne izdelke: ŽELEZNATO VINO katero krepča malokrvne. ŽELODČNA TINKTURA učinkuje odvajalno. MALINOVEC pristni naravni izdelek. Naročila točno po povzetju. 31 Belokranjski dan. VELIKO TOMBOLO priredi Belokranjska podružnica S. P O. dne 3. maja 1925 na Kongresnem trgu v Ljubljani za zgradbo planinskega doma na Mirni gori v Belokrajinl. I 6 tombol: 1. Spalnica iz orehovega lesa 2. Pisaln II. 50 kvatern III. 50 činkvlnov DOBITKI) . 9000 Din iBdlni stroj . ...................6000 Din 8. MoSko kolo......................SOČO D n 4. Šivalni stroj . . ., . . . . • 4000 Din 5. Knjižnica, zastopana po vsih Bodernih.pisatel|ih 1500 D n 6. Kuhinjska oprema................louu uln klUUUJDA« V^IVUIU • • • ’ v, , 1 v ) obsegajočih zelo potrebne reči, kakor: vreča ) moke, zaboj sladkorja, dežni plaSči i. t, d. Dobitki so razstavljeni pri mi Ivanu feroeln na Dnnaiski testi. Pred tombolo obhod belokranjskih svalov v pristnih narodnih nošah z godbo In dobitki po mestn. ODBOR, najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. Lastnik inž. Marko Kranjec. OTMa Učiteljska tiskarna v tJubUanl, Kupujte srečke! Odgovorni urednik M. Jankole Parna pekarna Jean Schrey nasl. JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo. Telefon štev. 158.