MARIJIN LIST
X. leto. št. 10.
* 1914. Oktober.
Balkanyi Erno Alsolendva i Muraszombat
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
Zmožna Gospa Vogrska. — POBOŽEN MESEČEN LIST. —
Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Čerensovcih. CSERFČLD (Zalamegye.)
Od nedele.*)
Premisli, o grešnik, kaj Bog zapoveda, Na tretjo zapoved, kaj ti pove ta: Nedelo svetiti, no Boga častiti!
i
Nedela najvekša med sedmimi dnevi:
V	nedelo je nebo Bog Oča stvoio, Z angelmi svetimi On jo napuno;
V	nedelo je poslao Bog angela z nebe Vu varaš Nazaret k stani Marije,
Od svetoga Duha da sina poprime;
V	nedelo se Kristoš vu štali narodo, Nevolen svet grešen On je pohodo;
V	nedelo obrezan za nas kerv je prelejo;
V	nedelo je Kristoš od mrtvih gor stano Lepo, odičeno ino veselo,
Nej je kervavo več njegovo telo;
V	nedelo je Kristoš na zemlo dol poslao Z Očom navkiipe Diiha svetoga,
Naj bi razsveto serca apoštolska.
Veri, da Kristoš de sodo v nedelo ■ive i mertve. Na glas strašne trobonte Mrtvi gor stano, ki v grobaj ležijo.
O grešniki, dobro na pamet si zemte:
Nedelnoga dneva Bogi aldiijte!
Gda pride Krao z nebe, pripravleni bodte!
Či neščes nedelo tak verno svetiti, Nešče ti pole z žitom roditi; Gorice ti mora že toča pobiti, Vse tvoje živlenje na prah se skaditi.
Trštvo odstaviti moreš v nedelo; Pijan ne bojdi, gizdavo ne hodi, Pravično živi i žalen ne bodi.
Po pravdi ne hodi, v krčmi ne pleši, Čistoga gvanta tam si ne inaži, Nikomi hiidoga nikaj ne včini.
*) Ta pesem je najdena v ednom starom, brezimndm rok|q
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJUJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold (Zalamegye). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
XV. Benedikt papa.
Na god našega 1. sv. apoštolskoga krala. sv. Štefana se je preselo v večnost X. Pij rimpapa. Za Jezusa v oltarskom Svestvi je od pokojnoga nišče ne več včino. Njegovo žareče vabilo h gostomi obhajili ešče od strani
male dece je neskončano povekšalo diko Srca Božega pod podobov kruha skritoga. V čelom našem živlenji nam more zato spomin toga svetoga moža lubko v srci ostati.
Tretjega septembra je osirotela maticerkev novoga namestnika Kristušovoga dobila v osebi Della Chiesa Jakoba, nadbiskupa iz Bologne, ki si je zvolo ime: XV. Benedikt. Mamo pali očo, očo vučenoga i pobožnoga. Molimo pza njega, naj nas vodi tak k Jezuši, kak njegov prednik. Molimo za njega, naj v teh vihernih, nemirnih časah modro ravna matercerkev. Molimo, naj ga bomo znali z pravov detinskov vdanostjov bogati. Molimo, naj nam ga Srce Jezušovo vnoga leta obdrži.
Rojen je novi papa 1. 1854. 21. novembra v Genui. Podobo njegovo v kratkom prinese naš kalendar Srca Jezušovoga.
Naslediivanje Marijino.
Strahiivanje jezika je potrebno za mirovno živlenje.
Drago moje dete — tak pravi Marija — gda si prečtelo sveto pismo, si bržčas opazilo mojo mučečnost, pa si se njoj čudivalo.
Jako malo najdeš v evangelji, ka sam jaz povedala. Pa to malo, ka sam povedala, je vse jako premišleno, je vse pravo pa istinsko.
Gučala sam z angelom Gospodnovim v sobici, z božim sinom v cerkvi, v obednici Kane galilejske, pa z Elizabetov na njenoj domovini, gda sam jo pohodila.
Med pogučavanjom sam jako pazila na sebe, ka moj jezik naj nikaj takšega ne bi povedao, s kem bi Boga ali pa svojega bližnjega vtegnola razžaliti.
Draga moja diiša, ti tiidi tak delaj, či ščes, ka boš v diiševnoj mirovčini živela. Što te je dozdaj največkrat spravo v nevolo, pa ka ti je povzročilo dozdaj več neprijetnosti, či nej ravno tvoj jezik.
Zajtra komaj staneš, pa ti je že žao za tisto, ka si prvejši den nepremišleno gučala.
Vsigdar si dobro premisli, od koga, kaj, pred kem gučiš. Pazi dobro na reči pa na vse, ka ž njih ma priti.
Čeden pa •spameten človek ne pove vse, ka njemi slina na jezik prinese, nego vsigdar samo to pove, ka je dobro pa hasnovito.
Kem menje boš gučala, tembole bodo te hvalili dobri liidje.
Ne mej rad norije, naj se ne navadiš šengariti tudi z dobrih reči, s kem bi delao samo škodo.
Povedano reč človek tak težko vzeme nazaj kak kamen, šteroga je pognao od sebe.
Liidje te ne bodo radi poslušali, či boš se zagovarjao, ka si nej šteo nikoga razžaliti, pa ka si nej z slaboga namena povedao reči. Tvoje nepremišlenosti pa vzemejo vsigdar za zamero pa te obsodijo.
Drago moje dete, ka ti dober prijatel ali pa znanec skrivoma zaviipa, tisto ne pravi dale, zato ka je to navada izdajnikov pa ovadnikov. Jako velki greh včiniš, či s takšim djanjom svajo napraviš.
Guči pazlivo od takših reči, štere dobro ne poznaš, nej ka bi te liidje držali za nepriličnoga pa bi se ti smejali zavolo tvoje nevučenosti pa nevednosti.
Grde, nesramne reči nigdar ne jemli na jezik, zato ka takše reči kažejo, ka človek, ki je guči, ma zamazano srce pa skvarjeno dušo.
Ne odkrivli tiidi slabosti pa hibe svojega bližnjega, nego je šče zagovarjaj, gda si drugi škodoželno od njih pogovarjajo ali je pa preostro sodijo.
Zakaj bi tebe brigale hibe tvojega bližnjega? To je nej tvoja dužnost, pa ti je tudi nišče nej dao oblasti, ka bi ti te hibe raznašao!
Jeli pa, ka se tebi ne vidi, či drugi tvoje hibe, tvoje slabosti pa nepopolnosti raznašajo. Zakaj bi pa te ti raznašao od svojega bližnjega tak ponižajoče pa razžalive reči, štere te ravno nikaj ne brigajo?!
Či obdržiš mučečnost, boš se večkrat jako veselio, ka si od teh ali od onih reči nikaj nej gučao.
Človeki dostakrat edna jedina reč vzeine pa na nikoj spravi poštenje tak, ka je sledkar niti z dugim govorom nej mogoče nazaj spraviti pa na čisto oprati.
Treznost pa čedna premišlenost naj vodi tvoj jezik. Lubezen do bližnjega pa bogabojaznost naj sprevaja vse tvoje reči.
Drago dete, naslediij mene v mučečnosti!
„ Vk." 1914.
Sveta Monika.
Augustin se približava svetlosti.
Sveta Monika je zdaj ne samo na to mislila, ka bi Augustina večkrat z sebov zela i pelala k sv. Ambruši, nego tudi na njegove predge ga je skrblivo vodila. Istina, ka Augustin zaprva samo za materno volo hodo poslušat predgo, naj njoj po voli včini i navekše samo na zvu-nešnje pazo i ne na to, ka proste reči sv. Ambruša v sebi majo. Ali boža milošča njemi zato pomali le do srca prišla. Na slednje je mogao odpreti svoje srce re-čam božim i notri pustiti svetlost bože milošče, šteroj je proti stati duže ne mogao. Predge sv. Ambruš pušpeka so na telko genole Augustina, ka se pomali spremenilo
njegovo mišlenje, nači si je začao premišlavati od krščanske vere, kak dosegamao. Sam je od dneva do dneva bole kebziivao, ka je krščanska Maticerkev ne takša, za kakšo je on njo dosegamao mislo, i kakšo so pred njega posfavlali krivoverci. Njegovo zdajšnje notrešnje čutenje nam kažejo njegove reči: »Krščanško vero sam več ne držao za dolpobito, kak prle, ali za zmagajočo ešče tudi ne.« — Od toga časa mao je več ne bilo čuti ž njegovi vust, ka bi se šengaro ali norca delao z krščanske vere.
To je bio njegov prvi stopaj proti pravoj svetlosti. -— Vidimo, ka je dvojio Augustin, ne je znao kam bi se obrno. Krščanska vera se njemi dopadla, da se pa ešče itak zato ne vupao odtrgnoti z cela od krive, ka pa či je le ne ta prava, štero on išče. »Odločo sam se, da katekumen ostanem v krščanskoj veri do teč as, dokeč mi kakša svetla zvezda ne pokaže, kam se naj obernem.«
To svetlost, štero je Augustin čakao, bi lehko dosta hitrej gornajšeo, či bi svojo dvojnost razodeo komi. Ali to je ne včino. En človek je bio samo, do šteroga je velko viipanje meo. I te je bio sv. Ambruš. — Samo ka čudovitne so bože poti. Bog je tak zravnao, ka Augustin ešče duže more trpeti, dokeč se očisti. Sv. Ambruš se tak oponaša proti njemi, kak či nikaj ne bi znao, ka se z Augustinom godi. Da je pa Ambruš dobro vse znao, ka se v njegovom srci godi. Vej njemi sv. Monika vse povedala, ona pa dobro poznala pa znala, kakši viherje divjajo v njegovom srci. Znao je teda sv. Ambruš ne-vole Augustina, samo ka čakao, naj pride pripravno vreme i to želo tiidi, naj njemi sam Augustin naprej da svoje nemirovčine. Tak boše vrastvo najde na njegove rane. —
Augustin je zato že večkrat probao gučati z sv. piišpekom, ali kak sam pravi, ne njemi služila sreča.
Ne je meo priliko ž njim gučati. Zen kraj je ne viipao svoje dvojnosti njemi prinesti, a zdrtigi kraj pa tak
pravi, ka sveti piišpek nigdar ne meo časa, vsigdar je puno liidi bilo pri njem, ki so ga ali za tanača volo, ali v kakšem driigom posli gorpoiskali i poleg šteri je on svojega dela naprej dati ne mogao. — Augustin je vsigdar v strašno velkom poštenjej meo sv. Ambruža. Vej je on bio te jedini v šterom je Augustin vupanje meo. I on je bio, ki bi njegovoj trpečoj duši najležej poma-gao, naj bi samo ednok pravo Augustini, ka naj odkrije pred njim svojo dušnovest. Ali sv. Ambruš je to ne včino. Strah je bio, či bi pokvaro z tem svoj načrt, ka bi prle stopo z Augustinom v guč, kak bi tomi čas prišeo.
Čtijmo samo ešče ednok, ka je pravo ov starovičen piispek pred 10 letami sv. Moniki! Ne njej morebiti eta pravo: Nihaj ga samo, naj hodi po svoji potaj, ti pa samo moli za njega? I zdaj sv. Ambruš ne dela tak? On si tiidi tak misli, naj bode ešče eden čas, naj hodi po svoji potaj, vej pride čas, kda sam sprevidi blodnost, i do tečas ž njim v guč ne stopi. Dobro je znao namreč, ka je Augustin jako gizdav na svojo ostro pamet, na svoj moder talent i či bi se pred časom ž njim vguč pusto, on bi stalno proso sv. Ambruža, ka bi njemi mogao razložiti ništerne pravice krščanske vere, okoli šteri je dvojnost meo. Zdaj či njemi štero skrovnost ne bi mogao prav svetlo razložiti, s tem bi samo potrdo njega v dvojnosti. Ja vej prej v krščanskoj veri tiidi ne ga pravice! Tak bi ti mislo Augustin. 1 od toga je šteo sv. Ambruš njega rešiti, zato je ne šteo pred časom ž njim v guč stopiti. -— Vido je, da je vremen žetve ešče ne priteklo; počaka, da se dozori sad, pa ga te dolvtrgne. — Drugi zrok njegov je pa bio to, ka ona oseba, štera je celi 14 let držala Augustina od Boga vkraj odtrgnje-noga, je tiidi za njim prišla v Majland, gde je Augustin ž njov očivestno grehšno živlenje pelao. Ali nad takšov okolščinov ne bi bilo zaman njega nagučavati, naj ta niha to grehšno živlenje? Jeli bi včino? Ne verjemo.
Zdaj ešče ne. Bogše je bilo teda malo počakati, kda prido bolši časi za njegovo dušo i dotečas goreče moliti za njega. To je načrt sv. Ambruža i kak mo vidili, se ne vkano v njem.	(Dale.)
Smrt.
Prle ali sledkar pride človek do zadnje postaje svojega živlenja, pred tmična, smrtna vrata, i zkoz nje nastopi zadnjo pot v neskončno večnost. Ta pot čaka vse brez razločka; vse drugo je negotovo i dvojlivo. Ti si postaven trden mož, i misliš da boš dugo, dugo živo; znabiti merješ prle kak si misliš. Ti viipaš bogat postati; znabiti se ti ne posreči. Ti viipaš odzraviti, — znabiti se ne zgodi. V prihodnosti, vutro je vse negotovo in dvomlivo, samo smrt je gotova. Človeki je odločeno enkrat mreti. Rojen si; stalno je teda, da merješ.
Velikanske, krasne, veličastne so zvezde, pa naj se giblejo še tak naglo, vendar od izhoda proti zahodi se paščijo; prle ali sledkar v orjaških krogi v teki ednoga dneva preminejo spred oči. Ravno tak ludje; kratek čas se svetijo i lesketajo na zemli, ali naglo bežijo proti zahodi i na konci svojega živlenja preminejo v smrt. Ka ti teda pomaga, či se dnes kinčaš z zlatom i z džundži, vutro si pa goli vsega oropan? Ka ti pomaga, či dnes prebivleš v svetloj palači, viitro te pa vonesejo, v zap-rejtoj maloj skrinjici? Ka ti pomaga či dnes cela zemla pred tebov trepeče, či vladaš miljone, viitro je pa smrtna sodba proti tebi povedana, i te mrtveca položijo v mrzlo naročje matere zemle?
Gotovo je, ka de tiidi nam ednok zadnja viira bila; — ali štrašna miseo, da je tista viira negotova. Smrt vtegne svojo mrzlo roko, i ne gleda na čast, imenitnost ;
tu zgrabi ženo, tam moža; tu bogatca, tam kodiša; zdaj mladenca, zdaj starca, tam dete. Nigdar ne si gvušen; smrt ne gleda na čas, dostakrat pride kak tolvaj po noči, vii vuri, gda si nanč ne mislimo.
Jezuš pripovedavle priliko od bogatoga moža, šte-romi je pole rodilo teliko sada, da je pravo sam pri sebi: »Ka mi je činiti ar nemam prostora spraviti svoj pridelek?« I velo je: »Z nam ka včinim, poderem žitnice i vekše postavim, i vnje spravim vse, ka mi je zraslo, 1 svoje blago maš spravlenoga za prav vnogo let; počivaj, jej, pij i bodi dobre vole.« Bog njemi je pa pravo: »Nore! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, ka si pa spravo čido bo ?
O strahovita miseo! še nocoj nesem gotov svojega živlenja. I naj hujše pri tom je, da zadnja vora odloči celo večnost. Kakša je duša krščenika v tistom hipi, gda ga smrt pokosi, tak se njegova sodba odloči za celo večnost. »Kam drevo spadne, proti jugi ali proti sevri, tam obleži,« pravi Moder v knigaj pregovorov. Oda vči-niš zadnjo stopnjo na toj postaji živlenja, je tvoja pos-kušnja končana; potom ne več spremenbe. Za dobro prejmeš večno kaštigo. Enkrat rešen si rešen na veke; enkrat pogublen si na veke pogiiblen. Zmagajoč prejmeš večno, nebeško korono, premagan večno sužnost, večno sramoto. Mino je čas poskušnje, slobode, pokore, pomi-renja, milosti, zasluženja. Več ne mogoče zaslužiti, ne zgubiti. Človek je na svojem konci. Čas plačila je nastopo.
Moder mož je pravo: Nieden sodnik ne tak zvest i neizprosliv, kak smrt. Smrt ne pozna zvunešnje veljave, ne smili se kotrig i sirot, ne gleda na starost, ne ozira se na bogatina, ne boji se velikašov zemle, ne zaničuje siropiakov, ne verje vučenjakom, vsi morejo plačati dug greha, spadnoti pod njeno koso.
Spominaj se teda, o človek! prilike, štero nam pove prorok Izaija: »Vsa tela so kak trava, vsa čast liidi kak
cvetlica na^poli.« Dnes si močen i zdrav, v obilnosti i' sladnosti, vutro je že lehko tvoje telo mrtvo, odurno smrdlivo. Ka teda pomaga lepota? K^a čast i bogastvo? Ali ga more občuvati od črvov? rešiti gnjilobe i prhnenja. Poglej tmične grobe i spoznao boš, ka te zna biti nas-, kori čaka. Najvekša tvoja modrost bodi, vedno se smrti spominati. »Zadnji den nam je prikrit,« pravi sv. Augustin, »zato naj smo vsaki den pripravleni.« Blagor nam, či smemo viipati milostno sodbo, potom se nam ne trbe bojati britke smrti.
»Draga je smrt pravičnih v očeh Gospodovih.« Što se ne bi veselio, gda po groznom viheri i vnogih nevarnosti pride v varno zavetje? Ali de teda kristjan žalosten, gda iz pregnanstva skoz smrtna vrata stopi v pre-liibo domovino? O, srečno merje tisti ki vu hipi, gda dokonča časno živlenje, začne večno i srečno živlenje; komi zospevle zvon v stajenje v nebeskom Sijoni, te gda njemi zvoni na zemli mrtvečki zvon. Smrt svetnikov je izhod iz mirajočega živlenja, i prehod v neumrlivost; potiivanje iz jakosti v deželo srečne večnosti. Pregovor pravi »Kakše živlenje taksa smrt.« Zato je od nas odvisno kakša de naša smrt. Delajmo dokeč je den, kak nas sam G. Jezuš vči, ar pride viira, ka nišče ne de mogeo več delati. Delajmo pa ne za telo i za svet, nego za dušo i za večnost, potom nas smrt pripela v sveta nebesa, kam vsi srčno želemo priti.
(sj.)
Najmočnejše Srce Jezusovo.
Ludstvi se jako protivno vidi, či morejo živeti v siro-maštvi i vse živlenje trdo delati. Ali poglednite Jezuša! V najvekšem siromaštvi je začno svoje živlenje i v naj
vekšem siromaštvi je je dokončao na sramotnom križi; pa tudi ovak je bio ves čas v takšem pomenjkanji, da se je po pravici tožo: »Lisice majo svoje luknje i ftice svoje gnjezde, Sin človečki pa nema kam bi glavo naslono!« Živo je od almoštva dobri liidi i pa od zaslužka težkoga dela. O, Sin Bog je tudi delao i s trdim delom pomagao kruh služiti. Kelkokrat so tudi po njegovom božem čeli znojne kap!e stale i po njegovom svetom lici kapale! Delo je bilo tem britkejše, ar je po človečoj naturi bio kraleskoga roda, po božoj pa gospodar i vladar nebes i zemle. I gda je začno včiti, šče celo ne najšeo pocinka. Celi den je meo opravilo, da je šče ne meo časa za molitev — po noči je molo. I šo je na goro, pali v čun na morje; potom vči v mesti, te pali v samotnoj pustini. Kde je viipao dobiti kakšo ovco, ta je šo či bilo bluzi ali daleč, či je bilo vreme kakše šte, či je bila pot šče tak težavna i strmna. Ves čas njemi je bio delaven brezi počitka, brezi mira; šče zadnji tjeden pred smrtjov je prepričavao farizeuše, i na zadnjo voro na križi pridobo razbojnika. Vse to pa iz pokorščine do nebeskoga Oče i iz lubezni do človečega naroda. — Ali mislite, da je bilo takše delavno živlenje lehko?
Ali ne bilo potrebuo najvekšega poguma, naj vekše srčnosti ? Velika je bila pokorščina i lubezen njegovoga Srca, ali ešče vekša je bila njegova hrabra batrivnost. Zato pravim da je najmočnejše njegovo Srce.
Težko nam je prenašati sovražtvo, nevoščenost i za-ničiivanje. Ali glejte Jezuša! Komaj je začno živeti, ga je že Herodeš preganjao, vmoriti ga je šteo; ves svejt je bio njegov, pa ešče v hiži svojega rednika ne smeo ostati. Do trestoga leta je bio kak pozableni, i tri leta so njegovi sovražniki njemi vedno bili za petami. Povsod i vedno so na njega pazili, gda bi najšli kakšo krivico, da bi njemi na oči metali i ludstvo od njega odvračali. 1 gda so nikaj krivičnoga ne mogli zaglednoti na njem,
sO njemi začnoli krivične namene spodtikavati, prej, da Z grešniki je, da je Samaritanec, da vraga ma, da z Bel-zebubovov pomočjov hude dOhe zganja, da sobote ne posveti itd . ..
Či duže bole so se vnožili njegovi sovražniki, i či bole je prijazno i prepričavno odbijao njuve napade, bole so pritiskali na njega, i na zadnje v svojoj slepoj hudobiji celo na smrt obsodili najbole nedužnoga. Pa prle kak so ga z nevoščenosti vmorili, keliko je mogeo prestati zaničOvanja: kak razbojnika so ga zvezali, i zveza-noga vnoči gnali pred krivične sodce; tam ga je celo sluga brezi kaštige po lici vdaro; krive svedoke so najeli, da so lagali proti nedužnomi; v temlico so ga vrgli, oči so njemi zvezali, i so ga bili i celo plOvali v obraz; Herodeš ga je meo za noroga, zaslepleno ludstvo ga je melo za slabšega, kak tolvaja Barabaša; kak roba so ga slekli i z biči vsega zmrcvarili; njegova kraleska čast njim je bila v smeh — mesto škrlata so njemi obesili stari vojaški plašč, mesto zlate korone so njemi pritis-noli na glavo grozno trnje i mesto žezla so njemi dali v roke trst i poklekuvali so pred njim i zaničlivo zvali: »Bodi pozdravlen krao židovski!« i med istim pozdrav-lanjom so ga bili; i vu vekše zasramOvanje so dva razbojnika žnjim razpetili i njega na sredi, kak da bi bio najhujši, ešče na križi visečega, žednoga v nepopisnih bolečinah mirajočega — so zasmehovali 1 O kakše zaničevanje ! Pa Jezuš je mučao, kak krotki agnjec i molo za razžalivce! Ali je ne bilo vse to tak rahlo čOtečemi Srci težko? Ali je ne bilo potrebno najvekše srčnosti, najvekšega poguma? Istina, velika je bila Jezusova krot-kost, ali ešče vekša je mogla biti hrabrost njegova. Ali ne ka je istina najmočnejše njegovo Srce?
Ludem se težko vidi trpeti nezahvalnost tistih, šte-rim so dobrote delili, i nezvestobo najbolši prijatelov. Ali poglednite na Jezuša! Tri leta je hodo po svojoj doma-
čoj krajini od vesi do vesi, od mesta do mesta; povsod je svoj boži navuk glaso, čude delao, dobrote delio povsod!
I kak so njemi to povračiivali ? Z groznimi cveki so pribili njegove noge, ki so njim bože dare prinašale, pri-bili njegove roke, ki so njim nebeški blagoslov delile i pot do vekivečne sreče kazale. Vnogim slepim je oči odpro, — i so njemi oči zvezali i se norčarili ž njega. Vnogim nemim je razvezao jezik, gluhim dao čutenje —-i v zahvalo je mogao poslušati hripavo kričanje »križaj ga, križaj ga!« Vnogim plantavim je pomagao da so mogli hoditi, -- i v zahvalo so njemi naložili težki križ, da so njemi samomi noge trepetale, i je trikrat spadno pod žmečavov. O nezahvalno ludstvo! I njegovi prijatelje? Najvekša britkost njemi je stiskala srce — oni so pa spali. Sovražniki so ga zvezali i pred sod gnali-oni so pa zbežali; i kak je bilo prorokuvano: nikoga ne ga, da bi ga tolažo. Šče celo to se je zgodilo, da ga je eden izmed »njegovih« izdao sovražnikom za malo penez, eden pa, šteromi je vsigdar ešče posebno lubezen skažu-vao, ga je zatajo i ne šteo znati za njega! O nevolno Srce, keliko si moglo prestati!
Z tolvaja je postao manternik.
Strašen viher je divjao nad ednov nemškov vesni-cov. Bila je noč grozna, temna. Po vulici sta stopali dve moškivi postavi. Obraze sta meli zakrito s krinkami, ka jivi nišče ne bi poznao.
—	Joško — pita eden — kam va dnes šla?
—	Ta va šla, gde nikoga ne ga doma, pa gde zato najdeva bogat plen, Li hodi za menov brezi straha, včasi bova tam!
Pot jiva je pelala proti sredini vesnice, gde so stan-jiivali premožnejši liidje. Te mlajši je debelo gledao, gda je njegov tivariš henjao pri cerkvi pa je na šegeštiji potro glaže, pa je tam šo notri v cerkev. En časek si je premišlavao pa je gledao okoli, či ne bi što vido, kakšo hudobijo njedva delata. Nej je vido nindri nikoga, samo voter je fiičkao pa je moto nočno tišino. Šo je zato on tudi za svojim tivarišom, šteri se ga je že nej mogeo včakati. Oda je prišeo v cerkvi do prečk, gde se liidje prečiščavlejo, so njemi noge zadrevenele, pa je nej mogeo dale. V spomin so njemi prihajala njegova mlada leta, tisti blaženi hip, gda je on oprvim klečao na tom svetom mesti pa je vzeo k sebi presveto Telo Gospodovo. Kakši razloček med tistim časom pa med zdašn-jim. Te je z nedužnov diišov svetio, zdaj pa pomaga vnebokričečo hudobijo delati. Večni posvet, šteri je goro pred Najsvetejšim, njemi je hitro zbiido z grehami obloženo diišnovest. Napunila ga je grozota po čelom teli, gda njemi je na miseo prišlo, ka bi se oskrunilo pa ok-ralo staniivališče Najsvetejšega. Na takšo hudobijo se je on nej mogeo odločiti.
Samo naprej, prijateo! Hitro na delo! Zakaj postaplaš? Za plačilo dobiš sveteo zlat. Dodro znaš, ka se ga tu v oltari nahaja lepi žalož!
Na te reči ga je obišeo škrab, čelo njemi je postalo rosnato, z oči njemi je pa bilo viditi, ka se v njegovoj notranjosti bije luti boj. Samo eden mali časek je ostao ešče tiho, zatem je skočo pred tabernakel pa je pravo: — Pokeč bom živo, ne dopustim, ka bi tvoja prekleta roka okrala staniivališče bože!
Ti strapezlivec grdi! O, kakša stara, pobožna baba si postao! Vej de ti že žao, či se ne podržiš za te bogat žaloš zlata!
Nato se je napoto zraven proti tabernakli, ka bi na njem dveri odpro, samo ka ga je te mlajši, ki je po božoj milošči postao z tolvaja braniteo svestva, nazaj stino.
—	Ne dotekni se mojega Gospoda Boga, zato ka strašno obhodiš za svoj vnebokričeči greh!
Na te reči je kak divji začno besneti pa preklinjati.
—	Ne oskrunjavli, pa ne onesnajži hižo Gospodnovo z svojim grdim jezikom pa z zamazanimi rokami. Či de me stalo tiidi živlenje, bom jaz brano tabernakel svojega Zveličitela.
Braniteo Oltarskoga svestva je na boj pripravleni stao. Strašna borba se je nato začela. Bila sta se z pesnicami, brsala sta se, zatem je spokorjeni na tla vrgeo oskrunitela svestva, samo ka se njemi je te nekak oslo-bodo, je hitro potegno od pojasa oster meč, pa ga je porino braniteli Oltarskoga svestva v srce. Zatem je šteo okrasti tabernakel, pa je nej šlo. Mili zdihaji mirajočega so strsnoli toga hudodelnika, gda je prek po njegovom teli šteo priti do tabernakla. Roke so njemi zadrevenele pa postale trde, zato je odbežao skoz tiste luknje, kak je prišeo notri. Zmagao je zato li te mlajši, ki je z tolvaja
postal manternik.
V zorje je prišeo pobiraš zdravomarjo zvonit, pa je najšeo toga junaka, ka je v mlaki krvi ležao pa že začno hrliti. Jako se je sprestrašo, gda je zagledno te grozen prizor, pa gda je spoznao mirajočega.
Hitro je bežao na farov, pa sta s plivanošom naed-nok prišla nazaj v cerkev. Oba sta pokleknola k mirajo-čemi, ki je z pretrganim glasom šepeto:
—	Jaz sam brano Zveličitela, ka ga ne bi okrali! Ne dopustim, ka bi Boga oskrunjavali! Nej, nej; obranim
ga z svojim živlenjom!
Plivanoš si je od velke genjenosti nej mogeo zadržati skuz. Nagno se je k mirajočemi pa njemi je pod viiho šepeto kratek zdihaj popolnoga požaliivanja »Jezuš. bojdi mi smileni!« Zatem njemi je odvezao grehe pa ga je blagoslovo z Jezušom, ki je nazoči v Oltarskom svestvi. Poleg blagoslova Zveličitela je zdejno svojo junaško dušo.
(Himok 1914.)
List za deco.
Sveta Agneš.
Sveta Agneš, ali Neža, štere sliko tu vidiš drago dete, je tvoja velika zagovornica. Ona je tiidi dete bila i kak dete mrla za Jezusa.
Trinajset let je bila stara ta plemenita rimianka, kda so jo obtožili, ka je krščenica.
Dete je bila; komaj začela živeti, pred njov je stao lepi bogati žitek, pa je li raj mrla, kak živela.
Zakaj koli ? Silili so jo, naj spozna pogansko vero za pravo, krščansko pa zataji i šteli so jo od devištva odratati v zakon pa celo v nečistost spraviti. Ona pa, da je v niedno ne privolila, je bila vržena v ogenj. Med žarečim plamenom je etak molila »K tebi se molim vsemogočen, molbe, časti i bojazni vreden Oča, zato ka sam se po tvojem svetom Sini rešila prtenja božeropnoga trinoga (mantralca) i sem telovno nečistost z čistim srcom premagala, glej, idem k tebi, koga sem lubila, koga sem iskala, koga sem vsigdar želela.« 1 dober Bog jo je rešo ognja.
Pomogo jo je tiidi, ka je ne zgubila svojega devištva, svoje čistoče. Kda so jo od toga odratiivali, je odgovorila »Z tistim sem zaročena, komi Angelje služijo, koga lepoto občudujeta sunce i mesec, njemi ostanem zvesta, na njega se zaviipam z popolnov pobož-nostjov.« Vidiš drago dete, kak rada je mela ta sveta deklička šramežlivost ? Raj merje, kak bi v zakon stopila, pa je to ne greh, keliko bole si zato dužno ti, drago dete, bežati pred grdimi guči, ali drugim - nedostojnim djanjom, kaj je smrten greh. Njo so posili vlekli v tisto hišo, kje je bio ples, pa da je molila, jo je Bog po čiid-noj poti rešo iz te nevarne hiže, ne smeš zato ti tiidi gledat hoditi drago dete, kje igrajo, kak plešejo, če neš-

Čes škode trpeti na svojoj čistoj duši. Nehaj plesalce, naj se veselijo z hudim duhom. Ti se veseli, kak sv. Nežika, samo z Jezušom. Da so toga svetoga deteta ne mogli ni od vere, ni od deVištva spraviti, so jo obglavili, to je glavo so njej odsekali.
Vsi so jokali, kda so jo gnali na morišče, samo ona je bila vesela. Zakaj koli? Zato, ka jo je ta pot v nebesa pelala. K} za Jezuša merje, on taki po smrti k njemi pride v neskončano lepa, vesela nebesa. Birič, ki bi njej meo glavo odsekati je trepetao i jo je šteo na-gučati, naj privoli v zakon. Ona njemi pa odgovori »ki me je prle zvolo, njegova bom; kaj se mudiš?« Pa je glavo hitro i veselo nagnola, naj more čem hitrej priti pred lubler.oga Jezusa, ki si jo je za zaročnico od vekomaj zvolo.
Detece drago, kda prečteš te vrstice, začni na čast toj liiblenoj svetici moliti edno zdravo Marijo i jo prosi, naj te obdrži čisto, i naj boš znalo veselo trpeti za dragoga Jezuša. Delaj pa to osem dni. Vupam se, ka me bogalo boš.
Vojak pa Marijin škapuler.
V ednoj nizozemskoj vojašnici je opazo eden kala-vin, ka njegov tivariš škapuler ma. To je on nej mogeo trpeti, zato njemi ga je ednok z šinjeka vtrgno pa ga z nogov potlačo. Pobožnoga vojaka, ki je bio goreči Marijin častivec, so nato obleteli čemerje, pa je tak spluskao kalavina, ka je več nigdar nej meo vole se z drugoga norca delati. Ta cela zadeva je potom prišla pred stotnika, ki je pa nej kazniivao pobožnoga vojaka, nego ga je pred vsemi vojaki pohvalo zavolo njegove vere, štero
je tak vrlo brano, kalavina je pa obsodo na 40 dni za-
■
pora, zato ka je pobožnomi vojaki škapuler z šinjeka vtrgno pa s tem sramotio njegovo vero.
Oba, stotnik pa prosti vojak, sta tii pokazala svojo globoko vernost, štera je dnesden tiidi med vojaki tak jako redka.
„ Vk." 1914.
Zlato razpelje.
V davnom časi je živo eden priličen, pobožen, siro-maški mladenec. Te mladenec, da je meo velko volo do zlatarstva, je stopo k ednomi takšemi meštri za vučenca. Stari mešter je jako rad meo toga mladenca, zato ka je bio priličen pa delaven. Včio ga je tiidi s tak lepim uspehom, ka gda je postao pomočnik, je šče njega nazaj djao v meštriji.
K tomi zlatari je ednok prišeo en bogat gospod pa njemi je prineso dosta zlata pa dragoga kamenja, naj bi njemi s toga napravo lepo, umetno razpetje. Nekelko zlata pa naj bi ostalo zlatari za plačo.
Stari zlatar, ki je dobro poznao priličnost svojega pomočnika, je to delo na njega zavupao. Mladi pomočnik si je nato začno premišlavati, kak bi mogeo to delo najlepše dovršiti. Kak si je tak premišlavao od razpetja, ga je Kn's^uš, križana lubezen, krvava daritev na križi pa neskončna požrtvovalnost Odkiipitelova genola do dna srca, tak ka se je napo skuziti. Zatem se njemi je pa zbudila miseo, naj bi on tiidi kaj dariivao toj požrtvo-valnoj liibezni. Nego ka naj daruje on, siromak roko-delavec ?
Naednok se njemi je samo porodila misel, štero je tiidi spuno. Vzeo je najmre tisti del zlata, šteri bi mogeo biti njegov, pa ga je z ovim vred zlejao v razpetje. Tak
je dosegno, ka je on tudi daruvao nekaj lubeznivom i Bo-žemi Sini, naj ma on tudi del v njegovom poveličavanji.
Pomali je žgotovo jako lepo razpetje. Što je je vido, je vsaki pravo, ka v resnici izraža križano lubezen. On se je pa v prvoj vrsti nej tomi veselio, ka se njemi je delo posrečilo, nego v srci je čiito velko olejšanje, ka je mogeo prinesti mali dar razpetomi Kristusi.
Samo drago kamenje je šče menkalo z razpetja. Te je prišeo gospodar, ka bi zvagao zgotovleno razpetje pa se prepričao, či je odmerjeni zlat vse v njem ali pa nej. Vaga je pa nej kazala menje, nego šče več, kak bi mogla. Nato se je gospod razčemero, je začno psuvati pa kregati mladenca, zato ka je mislo, ka je od pravoga zlata kaj v kraj vzeo, ovo pa zmešao s kem takšim, ka je od zlata bole žmetno. To si je nanč mislo nej, ka bi mladenec svoj zlat, šteri njemi je odločeni za plačo, tiidi vmes zmešao.
Siromak mladenec je stao tak, kak negda nedužen ' Odkiipiteo pred nesmilenimi sodniki, kam so ga prignali krivi svedocje. Nej so se zbudili v njem srdje, niti z ostrimi rečmi je nej brano svoje plemenito delo, nego je samo pravo: »Gospodni Bog vidi, ka kaj sam včino, sam včino z dobroga srca pa z dobrim namenom. Zlat je pravi, čisti porableni v razpetje. Samo ka gda sam si jaz premišlavao od velke liibezni Jezušove, mi je to prišlo na miseo, ka bi jaz tiidi kaj daruvao na čast božo. Zato sam pa zlejao v razpetje tiidi tisti zlat, šteroga ste meni za plačo odločili.«
Te reči so gospoda jako genole. Na takšo velko-diišnost si je on nej mislo, zlasti je pa nej čakao kaj takšega od ednoga prostoga, siromaškoga pomočnika.
»Povej mi — ga je pitao gospod ešče ednok — ali zaistino viipaš to povedati tudi pred Bogom?«
»Gospodni Bog, ki vse vidi, zna, ka sam istino gučao,«
Vse to je pravo tak očivesno pa s takšov poniznost-jov, ka je gospod nej več dvojio.
Veje taksi človek ešče od zlata več vreden. Kak srečen bi bio on, či bi meo tak vrloga pa nedužnoga sinii. Tak si je premišlavao te gospod malo časa, zatem je pa pravo mladenci: »Viš, drago moje dete, jaz nemam dediča, ki bi po rnojoj smrti prevzeo moje gospodarstvo, zato bojdi ti moj sin.«
Tak je te siromaški mladenec, ki je prineso svoj mali dar Kristusi, pa je potrplivno prenašao očitanje, štero ga je zavolo toga dosegnolo, od toga hipa postao sin pa dedič tistoga bogatoga gospoda.
(Hirnok 1914.)
Karmelska Mati boža pa okoren grešnik.
Spodanjo zgodbico pripovedavle z lastne skušnje duhovnik Galifet. Na svojem potiivanji, gda je oskrblavao vernike, je prišeo v nekšo hižo k ednomi 80 let staromi starci, šteromi je pred kratkim časom podelo svestvo slednjega mazanja. Gda je vido, ka nema na sebi škapu-lera, je pitao njegove domače, ka je tonii zrak. Nato njemi je eden nazočih pravo, ka je šče nigdar nej meo te starec škapulera.
— Tak, te vas pa jaz zaman opominam, pa vam zaman preporačam to jako hasnovito pobožnost?
Nato je včasi poslao ednoga dečaka na svoj dom, ka bi prineso škapuler. Gda je duhovnik blagoslovo ška-puler, ga je po kratkih molitvaj podelo betežniki, pa ga je vzeo v družbo škapulerske bratovčine. Zatem se je napoto proti domi. Komaj je pa napravo kakših 50 stopa-jov, pa je že pribežala edna deklička za njim, pa ga je
za božo volo prosila, naj ide nazaj, ka je betežnik postao jako nemiroven.
»Duhovni Oča — tak je začno starec praviti duhovniki, gda je te nazaj k njemi prišeo — smrt se mi približavle, pa se jaz jako bojim, zato ka velki greh mam na svojoj duši. Te greh mi že 60 let teži dušo zato se pa zdaj ščem ž njega spovedati, ka si ovači ne morem misliti na večnost. Grešno živlenje mi s strahom napunjavle dušo.«
Nato se je začno skuziti pa je opravo sveto spoved z velkim požaliivanjom. Duhovnika je ta odkritosrčna spoved do srca genola. Betežnik je pa po spovedi postao miren, je v veselji preživo zadnji den svojega živlenja, pa se je na drugi den preselo po pomoči Skapulerske Matere bože v nebesa, gde zdaj vživle večno veselje.
Vk.
Junakinja devištva.
Najvglednejši pa najbogatejši gospodar vesnice Gun-delsheim v Elsasi je šteo omožiti svojo hčer, Hedviko, z ednim bogatim mladencom z sosedne vesi. Vkup je prišla oboja rodbina. Naprej so pripelali mladenca pa mladenko. Najprle so pitali mladenko, či privoli v zakon. Ona je pa odločno povedala, ka ne stopi v hižni zakon nej s tem mladencom, pa nej z niednim drugim moškom, zato ka že ona ma zaročnika: to je pa Zaročnik nebeški. Njeni domači so na te nečakani odgovor takše čemere dobili, ka so včasi začnoli biti, za vlase vlačiti pa po glavi tučti to nedužno devojko.
Mladenec je pa nej mogeo dugo gledati, ka bi tak mantrali to nedužno deklino, zato je proso njene stariše, naj jo pri miri nehajo, ka on nešče biti oskrunitel za-
kona. Boža roka pa kazen dosegne že tistoga, ki oskruni navadne zakone, šteri se med liidmi sklenejo, kembole bi pa kazniivao Bog oskrunitev zaročnice, štera je zaročena z nebeškim Zaročnikom. Zatem je žalosten odišeo z svojov rodbinov.
Nečamuren stric devojke je nato proso njenoga očo, naj jo njemi v roke da, ka jo on že strezni. Oča je do-volo. Brezsrčen stric je nato privezao devojko na konja, pa jo je po dugoj poti zmirom tukeo, pokeč njoj je nej prišla krv z nosa pa z viist, doma jo je pa za prste privezao na eden drog, tak ka njoj je tiidi od nojtov šla krv.
Oda jo je že vse zmantrao, te jo je šče na noč v svinjski hlev zapro. Na drugi den pa, da je devojka li stanovitna ostala, jo je ves čemeren stirao domo. Mlada devojka je pa po tom groznom trplenji pa preganjanji nazadnje zato li dosegnola, ka se njoj je spunila goreča žela srca. Stopila je v samostan redovnic-dominikank v Unterlindi, gde je jako pobožno živela pa mrla kak prednica sester. Za svoje trplenje i preganjanje, štero je mogla prestati zavolo ohranjenja devištva, je dobila plačilo v nebesaj od svojega nebeskoga Zaročnika.
Vk.
Prava lubezen do dece.
V ednoj tirolskoj vesi, v Aldransi, je letos 7. maja bio jako lepi sprevod. Na pokopališče so sprevodili ed-noga bogatoga gospodara 12 let staro dekličko. Objokao jo je vsaki od plivanoša do najzadnjega deteta, zato ka je deklička bila jako vrla, pobožna pa je mela dobro-volno srce.
Materi se je malone razpočilo srce od prevelke ža-
losti, samo ka njoj je živa vera v velkoj meri vtišala te srčne bolečine, zato ka je bila preverjena, ka njoj je dete dao Bog, pa je je tiidi on vzeo, naj se zgodi zato vsigdar pa povsod njegova sveta vola.
Ta mati je pravila po sprevodi: »Srečna sam, ka sam dete odgojila Bogi. Kelkoštec dece mi da Bog, vsa-komi bom se veselila, zato ka je vsako stvorjeno za nebesa. Bog mi je da, Bogi je morem zgojiti.«
To je tudi tak prav! Dete je zaistino boži blagoslov za družino, za občino, za domovino, za cerkev pa za nebesa, zato je pa moremo verno pa z lubeznostjov zgajati.
Srečni so stariši, ki svojo deco zgojijo za nebesa, težek račun bodo pa mogli davati oni, ki ali po svojoj krivdi nemajo dece, ali je pa ne gojijo tak, kak Bog za-povedavle!
Od ednoga švicarskoga viteza.
Gospodar Šavenšteina je bio pravi švicarski človek; bio je rečlivi pa odkritosrčen, oster, pa dobrotiven tiidi. Ešče kak mladenec je odišeo na Francosko pa je tam 25 let sliižo v kraleskoj častnoj stotniji, samo ka je tudi v tiijini ostao Švicar pa kalavin.
Na katoličanskom Francoskom je vido dosta vsakojač-kih reči, štere so se njemi dopadnole, pa dosta takših, štere so se njemi nej dopadnole. To njemi je pa nej delalo dosta skrbi. Spadao je najmre med takše ludi, ki se za koj takšega dosta ne brigajo. Te vitez si je tak mislo, ka on, kak gospodar Šavenšteina more biti kalavin; ovači je to nanč nej mogoče.
Gda je po dugoj kraleskoj službi prišeo nazaj na svoje imanje, gde je nakano v miri živeti, je bio že bole
40 let star, bio je pa tudi jako zdrav. Francoski kraleski dvor je njegove trezne narave nej pokvaro; vitez je na svojem imanji v mirnoj samoti živo s svojim vernim slugom Ulrikom pa z zvestim psom Pinčijom.
Gospod pa njegov pes sta v kratkom časi postala poznaniva po čelom mesti Khur, zato ka sta vsaki den ravno v tistoj vori šla od domi na prešet, pa sta vseli po ednoj cesti hodila. Njidva pot jiva je vsaki den pelala kre katoličanske cerkvi, samo ka je vitezi zato nigdar nej prišlo na pamet, ka bi pogledno v to starodavno, krasno stolno cerkev. Nej njemi je moglo to na pamet priti, zato ka je tam nej meo kaj iskati.
Zgodilo se je pa — bilo je to ravno meseca marca, gda je vlekeo jako mrzeo veter z bregov, šteri so vsigdar pokriti z snegom — ka je eden den vitez nej šo z hiže, nego se je zasukao v svoj vojački plašč pa je sedo žalosten v sobici. Njegov sluga je hodo po zdravnika, ki je betežnomi vitezi pošlatao žilo, pa njemi je vzeo ne-kelko krvi, ka bi ga tak hitrej spravo na noge. To je pa vse nej dosta pomagalo; betežnik se je zmerom tožo, ka ga boda pa obdaja vročina. Nastopila je trešlika.
Sluga Ulrik je bio celo noč pri njegovoj posteli. Komaj se je zajtra malo presvetilo, pa je vitez velo slugi: »Idi po farara, naj mi prinese zadnjo večerjo!«
»Bog dragi! — je djao nato sluga ves preplašeni — vej pa znam šče vi, milostiven gospod, ne mislite mreti.«
Gospod njemi je pa z odločnim glasom pravo: »To tebe naj nikaj ne briga, ka bom jaz delao. Idi hitro po farara! Neščem tak mreti kak pes!«
Pinči, šteri je poleg postele ležao, je mislo, ka si od njega gučita, zato je zadovolno tepkao z repom po tleh, Betežnik se je pa zaistino šteo pripraviti na smrt, zato bi rad meo pokoj.
»Tiho bodi, ti grdobaš!« —se je zdro na psa, tak ka se je siromak v strahi včasi pod posteo potegno.
Sluga je odišeo. V sobi je vladala grobna tišina, samo klekanje vore se je culo. Betežnik je sedo na pos-teli pa je molo. Tak je molo, kak na vojsko dobro pri-pravleni vojak, šteri se nema nikaj bojati smrti. Ali se je pa resan nej bojao? Nekša žalost se njemi je zato li naselila v srce, gda si je mislo na svoje živlenje. Sebe je držao za poštenoga, samo ka je zato li to mislo, ka je poštenost sama nej zadosta, či človek šče stopiti pred Boga.
Pinči je negda-negda porino svojo pokliviihasto glavo vo od postele pa je prestrašeno pridihavao na pravo pa na levo. Čudno se njemi je vidlo, ka njemi gospodar niti edne dobre reči ne vošči, nego ga šče krega.
Dveri so se odprle. V sobo je stopo visiki, sloki človek z očaljami; to je bio kalavinski farar, šteri se zove tiidi za predikatora.
»I^ačun ščem napraviti z gospodnim Bogom! — je pravo betežnik.
»Na pomoč bom Vam, milostiven gospod!« — od-govoro farar.
»Grešo sam!« — je začno praviti vitez. »Dosta sam grešo v čelom svojem živlenji, pa sam si na to nigdar nej mislo, to me je 'nigdar nej znemirilo. Zdaj pa kak či bi vse postalo jasno pred menov! Velki kamen bi se odvalo z mojega srca, či bi že z tem kredi bio.«
»Prosim vas,' milostiven gospod, nikaj se ne razburjajte,« — ga je tišio farar.
»V mojih mladih letaj,« — tak nadaljavle betežnik
—	»sam se dugo podržavao v tujini, na francoskom kraleskom dvori; sam vido dosta hudobije, pa čiio, i či sam ravno nej|vseli privolo, sam zato li. ..«
»Milostiven gospod« — je pretrgao farar betežnika
—	te vnogi guč bo vam škodo.«
»Meo sam parkrat tudi dvoboj, ednok sam pa ed-noga drugoga težko rano. Bio sam v svaji leta dugo z nešternimi svojimi tivarišami.«
»Dobro, dobro kaj takšega se večkrat zgodi« — je mirio farar betežnika, z šterim je nikak nej mogeo v red priti.
»To vse mene žmetno stane, tak me žmetno stane!« — je pravo vitez s skuznatimi očmi pa je nemirno gle-dao farara.
»Nikaj se ne bojte, pa se nikaj ne strašite« — je pravo farar. »Milostiven gospod, vi bodite samo v svojoj veri močni, potom že zadobite nebeško kralestvo, greh pa vam nikaj i nikaj ne bo mogeo škoditi.«
Betežnik je milo zdejno. Zakaj? Vej njemi je farar nekaj tak tolažlivoga pravo. Samo ka je betežniki postalo vse zdaj težko, negotovo, pa se je truden prevrgeo nazaj na posteli.
Farar se je zdaj pripravlao, ka bi dao betežniki »Gospodnovo večerjo.«
Ne ve se pa, ali so njemi prsti zavolo mraza postali dreveni, ali se je pa zgodilo s paklavosti. Kru'1 njemi je najmre spadno z rok . . .
Nej je pa spadno na tla. Nekša mršava glava se je porinola od postele pa je krtih popadnola .. . Bio je to Pinči.
Betežnik se je naprej naslono v posteli pa je z bolečim glasom skričao, gda je vido to oskrunitev.
Farar je pa nej zgiibo dobre vole. »Zakaj se strašite, milostiven gospod ? « — je pitao betežnika s čiidii-vajočim glasom. »Vej so samo katoličanci tisti, ki ver-jejo, ka v Gospodovoj večerji Jezušovo telo vzemejo k sebi; mi kalavinje pa luteranje, kak to vi, milostiven gospod, znate, nemarno meše, nej podigavanja, pa s Kalvin Janošom vred, ki je bio velki boži sluga, držimo Gospodovo večerjo samo za navaden prosti kruh. Zato mejte
potrplenje, vej vam jaz včasi prinesem drugi žaloš kruha, vi milostiven gospod si pa dotečas počivlfte. To je nej nikaj, ka se je zgodilo. To nikaj na pomeni!«
»Ka? Ka gučite vi?« je skričao betežnik. Zdigno se je na posteli, pa je čemerno gledao po farari. »Ka? Ka to nikaj ne dene? Je vam vseedno, či poje kruh moj pes ali pa jaz? Pa to naj bi bilo poleg naše vere? Poleg kalavinske pa poleg luteranske vere? Či je tak, zakaj ste pa potom vi prišli k meni? V mojoj hiži tiidi je kriih, pa k njemi nej trbe farara. Ite k zlodji vi z vašim včenjom!«
Farar je šče šteo toj odločnoj zapovedi proti stanoti, samo ka se je zdaj oglaso tudi Pinči, ki je prišeo gospodari na pomoč. Začno je muviti, z zobmi škripati, tak ka je farar mogeo pobegnoti.
Šavenšteinski vitez se je hitro znao odločiti. Ešče tisti den je pozvao k sebi katoličanskoga plivanoša. Pove-dao njemi je, ka stopi v pravo cerkev, zatem se je spo-vedao pa prečisto, obprvim na betežnoj posteli. Njegova pobožnost je bila takša kak nedužnoga deteta.
Obprvim se je prečisto — pa nej zadnjikrat! Proti vsemi pričakiivanji je ozdravo, pa se je samo zdaj vese-lio zaistino živlenji. Oda je minolo leto dni, je pelao pred oltar edno pobožno katoliško mladenko, z šterov je živo v srečnom zakoni do konca živlenja. — Eden njegov vnuk je postao pušpek v mesti Khur.
„Hk."
Boža roka ga je dosegnola.
Bili so od začetka, pa jih je tiidi dnesden nej malo, ki zametavlejo pa preganjajo vse tisto, ka se nanaša na Boga pa na katoličansko vero. Tak se godi tudi z pos-
tom, šteroga sveta maticerkev zapovedavle svojim vernikom. Pa či s pazlivostjov zasledujemo dogodke, šteri se godijo v vsakdenešnjem živlenji, lejko sprevidimo, ka Bog takše liidi že na tom sveti večkrat kaznuje, naj bi služili v opomin drugim.
Tak se je zgodilo tiidi z ednim izobraženim ciganom. Te človek je živo na konci preminočega stoletja v ednom vogrskom mesti, pa je bio konjski trgovec. Zgodilo se je, ka je te cigan prišeo ednok na Velki petek domo od-nekod, pa je velo ženi, štera je ravno prišla z cerkvi, naj njemi pripravi pečenko. Žena se je začudila pa je pravila — ka, ti dnes na Velki petek ščes pečenje jesti! Cigan je nato srdito djao: »E, ka je meni Velki petek!, To je ravno takši den kak drugi!« Zatem je pa psiivao i preklinjao pope pa Boga, pa je li silo ženo, naj njemi pripravi pečenko. Žena ga je prosila, naj je na te den sir ali kisilak, med ali pa sad — ka je vse ona že kredi mela za njega v kleti. Cigani so se pa li samo po pečenki cedile sline, li je želo meso. Žena njemi je nato pravila, ka čiravno včasi crkne, pa njemi mesa ne da. Cigana so nato obleteli čemerje, se je hapo preklinjati pa znova psuvati duhovnike, Boga, cerkev, svetce, pa je šteo zbiti tudi ženo, štera njemi je komaj vujšla k sosedi.
Cigan je že te sprevido, ka njemi žena ne nepravi pečenke, zato je šo v klet, gde je resan najšeo kisilak, sir, med pa sad. Pa toga se je nanč tekno nej, liki si je vrezao žaloš slanine pa je začno to jesti na Velki petek. Prvi žaloš njemi je šo dol po guti kak navadno. Drugi njemi je šo že žmetnej, pa je šče zato te tudi prišeo v žalodec. Tretji žaloš se je pa stavo, pa je nej mogeo v žalodec. Cigani je včasi hudo postalo, pa je začao jerjati tak, ka se je k sosedovim čiilo. Oda je žena začtila to erjovenje, je bežala domo, gde je najšla v velkoj mantrači svojega moža, pa njemi je zato li djala: »Sam ti nej pravila, ka dnes ne bi mesa jo?! Zdaj te je dosegnola
boža roka!« Cigari je pa kričao pa preklinjao. Žena je nato bežala po zdravnika. Nej je bilo dugo, ka je zdravnik prišeo, je spregledno betežnika, pa da je sam nej mogeo dognati, ka njemi je dospelo, zato je velo pozvati ešče ednoga drtigoga zdravnika. Tudi te zdravnik je nej mogeo spoznati, ka je naškodilo betežniki. Nazadnje so prišli vkup štirje zdravniki, samo ka je bilo vse zaman. Nieden je nej znao dognati, ka se je z ciganom zgodilo.
Žena je nato začala zdravnikom pripovedavati, ka je njeni mož šteo zdaj na Velki petek jesti pečenko, pa da njemi je je ona nej štela napraviti, je jo slanino, pa da njemi je to naškodilo. Bog ga je pokaznuvao! Zdrav-nicje pa, kak takši neverni ali pa v veri mlačni ludje, so nej šteli vervati, ka bi to bila boža kazen nad ciganom.
Zapisali so njemi nekše vrastvo, samo ka je to nikaj nej pomagalo, pa je cigan na tretji den med groznim trplenjom zdejno svojo nesrečno dušo. Ešče pred smrtjov je preklinjao.
Žalostno je, ka se takši liidi dosta najde dnesden tiidi pri nas. Bog je pa neskončno potrplivi, pa čaka grešnike na pokoro; naj se pa zato nišče ne zanaša, ka bi vujšeo pravičnoj roki božoj. Či koga Bog na tom sveti ne pokazniije, ga že pozove na račun na driigom sveti, zato ka je on neskončno pravičen, pa kak dobroga dela ne neha nigdar brezi plačila, tak tudi greha ne more nehati brezi kazni.
f„Hirndk" 1914.)
Od stanovitnosti.
Edna z med najvekših milošč, štere so nam v toni zemelskom potuvanji potrebne, je stanovitnost. Pravi pomen te reči je v prvoj vrsti stalnost v dobrom. Potrebna
je pa ta boža milošča tudi, naj se ne pogražamo bole globoko v greh, či smo že ednok grešili. Oreh je najmre takše narave, ka človeka zmerom vleče niže. Zato pa či smo sami na sebe nehani, nej samo ka se ne pobol-šamo, nego se šče bole pogražamo v greh, pa je tak naše zveličanje čemduže v vekšoj nevarnosti.
Neskončano moder Stvarnik nas je tak stvoro, ka v tom živlenji moremo zmerom delati pa trpeti. Ešče te najvekši betežnik, ki že znabiti ne more genoti z niednov kotrigov več, ešče on se more boriti, či za drugo nej, pa zato, naj bi bio potrplivi, naj bi prenašao svoje težave mirno, pa naj ne bi mrmrao v trplenji.
Stanovitnost v resnici telko pomeni, ka duša zna, zakaj je stvorjena, pa se od nikše zemelske reči, pa od nikše spremembe ne da zapelati z tiste poti, štera vodi v nebeško kralestvo. Stanoviten človek v časi tudi greši, samo ka či v greh spadne, se včasi pašči, ka se zmiri z Bogom.
Hudi duh si rad prizadevle, ka bi človeki vzeo volo od stanovitnosti s tem, ka ga večkrat napela v greh, kak či bi njemi s tem šteo pokazati, ka je njegova borba proti grehi zaman. Stanovitna duša pa ne posluša takša vkanliva zapelavanja, nego či je v greh spadnola, se včasi obrne proti nebi, si obudi v srci požaluvanje, pa prosi Boga, ka či je ravno zdaj grešila, naj njoj zato pomaga, ka konči drugoč ne spadne znova v greh. Znabiti ka se šteri človek v svojoj slabosti zaendrugim desetkrat da zapelati pa spadne v greh, samo ka niti po desetom spadaji ne zgubi zaviipanja v smilenost božo, nego vseli znova pa znova prosi miloščo od Boga pa njemi obliibi, ka se pobolša. V toj borbi more nazadnje li milošča boža zmagati, pa ki se zaistino šče pobolšati, to tudi dosegne.
S tem je pa zvezana tiidi ponižnost, ta najlepša jakost. Grešen človek najmre spozna svojo slabost pa hii-
dobijo, štero ovadi najprle sam sebi, zatem pa pri spo-vedarnici svojemi spovedniki, pa prosi Boga za pomoč, ka bi mogeo dobro protistati skušnjavam, štere ga napadajo. Zakaj pa gospodni Bog ne bi posluhno poniznoga srca? Zakaj se večna smilenost ne bi smiluvala nad takšov diišov, štera je spoznala svojo slabost pa svojo nezmožnost, vej Bog sam to žele, ka bi včino nas kak najbole popolne, ka bi nam tak lejko dao kem vekše plačilo.
Bog šče brez razločka vsakoga človeka včiniti na-veke srečnoga. Znabiti je ravno to zrok, ka je na toj zemli dosta več siromakov, ki so obdani z vsakojačkimi nevolami i križami, kak pa bogatcov, ki vsega po voli majo. Bog najmre dobro zna, ka se tisti, ki na tom sveti vsega obilno majo, jako pogostoma spozabijo z ovoga sveta, pa se ravno zatoga volo v dobrom živlenji tiidi ne brigajo dosta za dušno zveličanje. Toga posledica pa je, ka delajo greh na greh, pa živejo tak, kak či njim nigdar ne bi trbelo iti z toga sveta. Zato je pravo Zveličitel, ka bogatci jako težko pridejo v nebeško kralestvo. Siromaka pa vsakdenešnje nevole pa težave naravnoč silijo, naj se obrne k Bogi, pa naj njega prosi pomoč.
Pridite k meni vsi, ki ste trudni pa obteženi, pravi Odkiipiteo, i jaz vas olejkotim. Navčim vas, ka te mirno pa potrplivo prenašali vse bridkosti pa težave, štere vas obiščejo. Vej jaz znam, ka vašo skvarjeno naravo ovači ne more vkrotiti. Či pa čutite, ka ste brezi mene zev-sema zapuščeni, pa niti v tom zemelskom živlenji ne morete biti brezi moje pomoči, potom se z viipanjom obrnete k meni pa spoznate, ka sam jaz vaš Gospod pa Bog; ta vera bo vas pa na to nadigavala, ka obdržite moje zapovedi, ka bodete trepetali pred mojov sodbov, pa či za drugo nej, že zato bote spunjavali mojo volo, ka bi dobili od mene pomoč. Vidite, či bodete se tak
obnašali, kak sam jaz v deseterih zapovedaj zapovedao, pa kak vam sveta maticerkev v svojih zapovedaj veli, potom spremenim ednok vse vaše trplenje v nezgovorno velko blaženstvo. Kem več bote se mantrali na toj zemli, kem več skuz prelejete na tom sveti, tem obilnejše bo vaše plačilo v nebesaj. Ne bodite nevoščlivi ali nenavidni na tiste, ki majo tii oblast, visike česti, bogastvo, zato ko bodo tej to samo nekelko let vživali, pa majo poleg velkoga bogastva tiidi dosta nevol, vi pa dobite od mene takše plačilo, ka vam ga nigdar nišče ne de mogeo vzeti, pa šteroga plačila z zemelskimi rečmi niti meriti ne moremo.
Vi vsi bote ladali z menov, pa bote deležni tiste nezapopadlive sreče pa blaženstva, štero mam jaz, ki šam celi svet stvoro. Jezero pa jezero zgledov stoji pred vami, ka spunim vse, ka obečam. Gledajte svetce, kelko je bilo med njimi vladarov, kralov, vojvod, ki so se samo zato, naj bi si zagotovili večno blaženstvo, odpovedali vsemi, pa gledajte, kelko je med svetci takših, ki so na zemli bili siromaki, štere je celi svet odiirjavao pa zame-tavao. K^elko je takših dnesden v nebesaj! Meni nej trbe velka, junaška djanja, nego verno spunjavanje vsakde-nešnjih dužnosti, pred mojimi očmi vala več tisti, ki se vda v mojo volo pa se pokori mojim zapovedam, kak pa tisti, ki na jezere da na najplemenitejše namene, poleg toga se pa kališa v grehi.
(Dale.)
V	nedelo za cajta se v cerkev potrudi, Se Bogi za celi tjeden zahvali; Navuk krščanski ti verno poslušaj, Aldova mešnoga ttid' ne zamudi.
Obdrugim se pašči ta k rožnomi kranci, Prečiste Device k svetlomi venci; Najbole junaki i mladi dekliči.
Vert i vertinja sta dužna zravnati, Držinico svojo vu cerkev poslati, Od štere te mogli račun vi dati.
Stariši, dečico včite ponižno, Naj ido ona vu cerkev veselo, Naj vam pri predgi rada ostano.
Či bote nedelo tak verno svetili, Te bote na ženili blagoslov meli, Z dečicov vkuper v nebi veseli.
V	štero nam Oča nebeški daj priti, S Sinom i Duhom te večno častiti, Z angelmi svetimi tam veseliti.
Za tretji red: oktobra 12, 13, 19, 23-ga i nnvembra 1-ga (z odvezov).
Za Srca Jezušovoga bratovčino: novembra 1, 2, 6-ga ali 8-ga i eden prostovoljno zebrani den meseca.
Za bratovčino Oltarskoga Svestva: novembra 1, 2, 5-ga i eden prostovoljno zebrani den meseca.
Za bratovčino karmelskoga škapulera: oktobra 15-pa ali v osmini i 18-ga.
Za bratovčino živoga rožnoga venca: oktobra 18-ga.

I
odpustki.
- . •v •*.
*W »
Kalendarje Srca Jezušovoga se bodo v krat-kom do rok dali naročnikom, ki so naročnino plačali. Nenaročniki dobijo koledar za 60 filerov
Cserfold, Žalam.
Vsebina.
• »
XV. Benedikt papa . . . . . . . $	. . .	289
Nasleduvanje Marijino......."......290
Sveta Monika................292
Smrt................". ..	295
/
Najmočnejšo Srce Jezusovo...........297
Z tolvaja je postao manternik . . . tt......300
List za deco (Sveta Agneš) .... j*......	303
Vojak pa Marijin škapuler . ... $......305
Zlato razpetje ..........f......306
Karmelska Mati boža pa okoren grešnik '..........308
Junakinja devištva . . ^...........309
Prava lubezen do dece.............310
ednoga švicarskoga vitega..........311
Boža roka ga je dosegnola . . ..........„	315
Od stanovitnosti................217