Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (5/10 °C), soboto (4/9 °C) in nedeljo (2/8 °C) bo pretežno oblačno.
Četrtek, 25. januarja 2018
številka 4 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Ogrevanje
Olimpijski duh zajel tudi Velenje
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
Velenje, 19. januar - Med osmimi slovenskimi kraji z najbolj bogato olimpijsko tradicijo, skozi katere v spremstvu Tomaža Razingarja in drugih olimpijcev potuje Slovenska bakla, je tudi Velenje. S Slovensko baklo je v Velenje prispelo tudi pravo olimpijsko vzdušje, ki se je s pestrim športnim in družabnim dogajanjem razvnelo na velenjskem drsališču. Več na strani 13.	a tf
Občani lahko sodelujejo pri pripravi aktov
Na prihodnji seji občinskega sveta 6. februarja bodo svetniki Mestne občine Velenje med drugim sprejemali spremembe pravilnikov o sprejemu otrok v Vrtec Velenje, sofinanciranju programov, ki niso predmet drugih sofinanciranj ter o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Vsa ta gradiva so objavljena na občinski spletni strani, občane pa vabijo, da podajo nanje svoje pripombe in morebitne pobude.
Milena Krstič - Planine
Včeraj smo bili priča stavkam sindikatov javnega sektorja. Stavkali so v bolnišnicah, nekaterih vrtcih, stavkali so v državnem zboru, državnih organih, na ministrstvih, veterinarji in farmacevti so opravljali le nujna dela ... Ni pa še konec. Nov stavkovni val se napoveduje februarja. Stavko sta napovedala oba policijska sindikata, pa sindikat delavcev v zdravstveni negi, vzgoji in izobraževanju .
In zakaj? Zaradi prenizkih plač.
S plačami je treba pokriti življenje. Se nahraniti, obleči, si kdaj pogledati kako predstavo, zobe si je treba umiti in pozimi, ko je mrzlo, se tudi ogreti. Pa smo tam! Pri položnicah za ogrevanje. Te so v Šaleški dolini marsikateremu uporabniku tako nabile pritisk, da ga je imelo, da bi tudi stavkal. Kakšni štirje so po spletu k temu že pozvali.
Presunila jih je zadnja položnica, čeprav so bili zneski ogrevanja višji že od 1. avgusta. A tega v času, ko se ni bilo treba greti, ko tudi po vroči vodi ni bilo pretiranih potreb, skorajda nismo čutili. Zato se do zdaj zaradi položnic ni nihče pritoževal. Pa je že maja Agencija za energijo Termoelektrarni Šoštanj, ki dobavlja toplotno energijo Komunalnemu podjetju Velenje, ta pa jo potem distribuira in zaračunava uporabnikom, odobrila kar 57-odstotno povišanje. Do avgusta so lokalne skupnosti, ki so se trudile (se še?) pristojne prepričati, da tako pa le ne gre, cene subvencionirale. Potem tega niso zmogle več in podražitev so bile prisiljene prenesti na končne uporabnike in poprečna cena, ki je še do maja lani znašala 11 evrov za megavatno uro, zdaj že nekaj mesecev znaša dobrih 17 evrov. Na položnicah, izmerjeno čez prst, pa to pomeni, da je strošek ogrevanja v večstanovanjskih stavbah višji za 10 do 15 odstotkov, v individualnih pa za petino. Ob predpostavki, da so porabljene količine enake. Decembrska poraba pa je bila, so v sporočilu za javnost zapisali v Komunalnem podjetju, povečana. Bi kar verjeli, ker je bilo tudi hladneje kot novembra in so bili radiatorji bolj odprti.
To bo treba razumeti, stavka najbrž ne bi prinesla otoplitve.
Malo manj pa razumem nekaj drugega in je tudi povezano s Ko-munalnim podjetjem Velenje. Kaj se je zgodilo, da to prejšnji teden še ni dobilo 'pravega' direktorja. Čudi me, ko pa je splošno znano, da je to precej želena funkcija. In potem se prijavi en sam samcat kandidat, pa še ta ne iz te doline in še ta pošlje nepopolno vlogo? Ne prijavi pa se niti aktualni 've-de"? Pa si mislim, da marsikoga tak izid skeli. Če bi se prijavil, bi 'prišel skozi'. V drugo bo bržkone težje.
Knapi se še pogajajo
Velenje, 22. januarja - V ponedeljek je poslovodstvo Premogovnika Velenje nadaljevalo pogajanja z vsemi socialnimi partnerji v podjetju o višini izplačila delovne uspešnosti za leto 2017 in stimulacije za delo. Teden dni prej so jih seznanili s ponudbo, v ponedeljek pa so se o njej izrekli tudi socialni partnerji, med njimi tudi sindikata SPESS in SDRES. Slednji še čaka na odgovor na 13 stavkovnih zahtev, ki so jih poslovodstvu predali pred dvema tednoma. Rok za odgovor nanje se izteče jutri, 26. januarja. Poslovodstvo bo zagotovo odgovorilo nanje, ob tem pa na Premogovniku Velenje preverjajo, ali so bili sindikalni postopki SDRES-a doslej izpeljani po zakonu. Ta namreč natančno določa, kako je treba postopati v primeru zaostrovanja socialnega dialoga, ki se lahko konča s stavko. Več bo znanega jutri, ko bo poslovodstvo Premogovnika s svojim odgovorom seznanilo tudi javnost, pričakovati pa je, da bo svoje povedal tudi stavkovni odbor sindikata SDRES.
a bš
Zahteve SDRES bi pahnile Premogovnik v izgubo in nelikvidnost
■
■ mz

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

25. januarja 2018
fr.
LOKALNE novice
Decembra porabili več toplote
Na MO Velenje pripravljajo nov stanovanjski razpis
Velenje, 23. januarja - V Uradu za gospodarstvo in razvoj na MO Velenje so nam potrdili, da pripravljajo nov občinski stanovanjski razpis. Čakajo še zadnje statistične podatke, objavljene v uradnih evidencah, za januar-december 2017, o višini neto osebnih dohodkov. Ti služijo kot primerjava, da lahko pripravijo ustrezne tabele za ugotavljanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja, saj na osnovi višine neto dohodkov prosilce razvrstijo na listo A ali B. Na listi A so upravičenci s šibkejšim socialnim statusom, upravičenci, ki se uvrstijo na listo B, pa morajo ob dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem pred vselitvijo plačati soudeležbo. Ta se jim potem obračunava kot najemnina. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bodo, ko bo pripravljen, dali v pregled in potrditev svetu MO Velenje. Ocenjujejo, da bodo razpis objavili v prvi polovici letošnjega leta.
bš
MO Velenje pridobila 10 javnih del
Velenje, 19. januarja - Zavod za zaposlovanje je 24. oktobra lani objavil Javno povabilo za izbor programov za javna dela 2018, na katerega se je prijavila tudi Mestna občina Velenje in njeni javni zavodi. MO Velenje je dobila odobrenih 10 udeležencev javnih del, kar je eden manj kot lani, od tega so v programe vključili 4 invalidne osebe. Poleg tega bo MO Velenje v sociali in zdravstvu sofinancirala 8 javnih del, v izobraževanju 4 javna dela, za šport 2, v kulturi in na področju mladine pa 21 javnih del. V okvir teh odobrenih javnih del je vključenih 10 invalidnih oseb.
NSi bo v boj za parlament poslala Korena
Šoštanj, 19. januarja - Na letošnje volitve, najprej držav-nozborske, potem lokalne, so se priprave že začele. Članice in člani občinskega odbora stranke NSi Šoštanj so o tem spregovorili na petkovem srečanju, ki se ga je udeležila predsednica stranke Ljudmila Novak. Kot je povedal predsednik odbora Roman Kavšak, so bili zelo veseli številnega odziva članov na sestanek, pa tudi tega, da se jim je pridružilo nekaj članov in simpatizerjev SLS.
Med drugim so govorili že tudi o kandidatu za državnozbor-ske volitve in dali vso podporo za to Dragu Korenu, direktorju uprave Občine Šoštanj in nekdanjemu poslancu.
■ mkp
Za blizu 100 več nočitev
Šmartno ob Paki - V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki so zelo zadovoljni z lansko izkoriščenostjo nočitve-nih zmogljivosti. Zabeležili so 644 nočitev ali za skoraj 100 več kot leta 2016.
Nočitvene zmogljivosti (22 skupnih ležišč, osem v apartmaju) so tako domači kot tuji gostje izkoristili za skupinske motivacijske vikende, razni kulturni izvajalci za priprave na novo sezono, športniki za udeležbo na raznih športnih prireditvah. Vodstvo javnega zavoda pravi, da si želijo v prihodnje privabiti še več zaključenih skupin, ki cenijo bivanje v sozvočju z neokrnjeno naravo, predvsem pa potrebujejo za svoje nemoteno ustvarjanje ali vadbo večje prostore z vso tehnično opremo.
■ tp
Januarski računi za toploto so višji zaradi več porabljene toplotne energije
Popravek
Mira Zakošek
V letošnjem januarju so prejeli uporabniki nekoliko višje račune za ogrevanje prostorov. Na Komunalnem podjetju Velenje to pojasnjujejo s povečano porabljeno količino toplotne energije. Direktor mag. Gašper Škarja poudarja, da so to jasno prikazali uporabnikom na njihovih položnicah. »Povprečna temperatura decembra je bila namreč 2,87 °C, medtem ko je bila novembra 6,08 °C. Cene komunalnih storitev toplotne energije pa se sicer od 1. avgusta niso spremenile, dodaja Škarja.
)
Stroške komunalnih storitev uporabnikom v individualnih stanovanjskih hišah obračunavajo akontativno na osnovi zadnje polletne porabe, v stanovanjskih pa po dejanskih stroških.
V prejšnji številki Našega časa (imajo pa tudi na svoji spletni strani) so objavili poročilo o tem, kako obračunavajo mesečne stroške toplote ter vodarine in kanalščine ter vseh davkov in prispevkov na te storitve.
Uporabnikom v stanovanjskih hišah izstavljajo mesečne akontativne zneske na osnovi povprečnih mesečnih količin preteklega primerljivega obračunskega obdobja. Dejanska poraba se ugotavlja polletno s popisom stanja na merilnih napravah, ko se izvede tudi poračun akontacij. Ta obračun je torej tudi
Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja: »V decembru so bile temperature nižje, zato smo porabili tudi
več toplote
)
V	članku z naslovom 'Pred matičarja lani stopilo 99 parov' se je prikradel neljub spodrsljaj. Ker ne bi želeli, da bi si kakšen par zaradi stroškov, ki smo jih navedli in so povezani z obredom sklenitve zakonske in partnerske zveze ali obnovitve zveze, zaradi nas premislil, napako popravljamo.
V	delu, v katerem pišemo o višini stroškov obreda v uradnih prostorih (sedež Upravne enote, glasbena šola Frana Koruna Koželj-skega v Velenju ter Vila Mayer v Šoštanju), smo napačno napisali, da to stane 170 evrov, dejansko pa vas sklenitev zakonske zveze v teh prostorih ne stane nič. 170 evrov pa vas obred stane na drugih lokacijah zunaj uradnih prostorov.
Za ponovitvene slovesnosti (jubilejne poroke) pa so se stroški z novim letom zmanjšali za polovico in znašajo 170 evrov ne glede na lokacijo. Še lani pa so stroški za ponovitev slovesnosti v uradnem prostoru znašali 170 evrov, zunaj uradnih prostorov pa kar 340 evrov.
Za neljubo napako se opravičujemo Upravni enoti Velenje in ma-tičarki Maji Kotnik Hriberšek.
a Milena Krstič - Planine
Skupno je bilo v tem mesecu izstavljenih 6838 obračunov komunalnih storitev, 2238 uporabnikov je prejelo obračune v dobro, 4600 pa v breme.
osnova za akontativne račune za naslednjega pol leta. »Na osnovi večletnih izkušenj je to tudi najboljši način obračuna, z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da so akontativni zneski zelo blizu dejanskim,« dodaja direktor Škarja. Dokaz za to je tudi zadnji obračun.
Savinjsko-šaleška naveza
Večina uporabnikov je namreč imela do 50 evrov poračuna oziroma dodatnih obremenitev. Takšnih, ki so imeli poračun v dobro ali v breme za več kot 500 evrov, pa je bilo 11.
Uporabnikom v blokovni gradnji pa izstavljajo mesečne račune za komunalne storitve, obračunane na osnovi dejansko porabljenih mesečnih količin, ki so zabeležene na glavnih merilnih napravah, nameščenih na objektih. Interno delitev stroškov po posameznih etažnih enotah na osnovi instaliranih delilnikov izvede izvajalec delitve oziroma upravnik.
Nova oblika računa za komunalne storitve in uvedba Portala KPV za uporabnike
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je letos tudi spremenilo in posodobilo videz računa za komunalne storitve ter uvedlo spletno mesto za uporabnike »Portal KPV«. Sodoben informacijski portal omogoča enostaven, časovno prilagojen način spremljanja porabe, stanja plačil in odprtih postavk, predvsem pa najpreprostejši način javljanja stanja merilne naprave. Portal je dostopen na spletni strani www.kp-velenje.si . Za prvo prijavo potrebujete zadnji prejeti račun za komunalne storitve.
Na računu poiščite:
•	uporabniško ime (številka plačnika računa) in
•	geslo (8-mestna številka zadnjega računa), ko se želite registrirati na portalu.
Si naš narod res piše sodbo sam?
Ti, ti sodniki! - Dva konca (ne)ceste - Minister s pečatom - Perutnina pozobala Klas
Igralci obračajo, sodniki obrnejo! Tako so bili nekateri prepričani ob zagrebških nastopih naših fantov na evropskem prvenstvu. Kot da bi bili na domači nešportni »sceni«, na kateri tudi mnogi dvomijo o poštenih odločitvah sodnikov. Od tega tekmovanja, ki se bo konec tedna končalo, smo pač veliko pričakovali, ob zdesetkani ekipi morda preveč. Pa seveda tudi pod vtisom tretjega mesta na zadnjem svetovnem prvenstvu. Čeprav morda res ne bomo dosegli, kar smo želeli, so se mnogi naši navijači vseeno imeli lepo. To tekmovanje sicer še ni povsem končano, a nekateri že napovedujejo, da nas po športu že čaka cirkus. Ta ne v evropskem, ampak v slovenskem merilu. Mislijo seveda na letošnji volilni dvojček:parlamen-tarne in lokalne volitve. Mnogi le menijo, da so volitve preresna stvar, da bi jih lahko enačili s cirkusom, a nekateri se že ponašajo tako. Oziroma se bodo, bolj ko se bodo bližale. Pa čeprav bi izbiranje kandidatov, ki bodo vodili državo ali občine, res moralo biti resno in odgovorno opravilo. A preveč je istih ljudi. Morda le menjajo stališča in stranko. Volivci pa nasedajo. A še preden se bodo začela predvolilna opravila, bi nekateri radi še izrabili sedanjo vlado in si izborili, česar doslej še niso mogli. Tudi s pomočjo ulice. Tu pač argumenti najbolj odmevajo.
Da »odgovorni« nočejo slišati argumentov, pa še vedno trdijo v Civilni iniciativi Savinjske doline, ki se še vedno bori proti načrtovani in z državnim prostorskim načrtom že potrjeni trasi hitre ceste tretje razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem. Ker želijo težavo pripeljati še na ustavno sodišče, so se za denarno pomoč pri pripravi pritožbe obrnile tudi na javnost. Tudi pripravljenost prizadetih ljudi bo verjetno pokazala, kakšno podporo še ima CI v boju proti hitri cesti po najkakovostnejši kmetijski zemlji, kot pravijo. So pa nekoliko bolj zadovoljni na drugem koncu. Vsaj v Mladinski iniciativi za 3. os hitre ceste na Koroškem. Tudi z obljubami, ki jim jih je med obiskom dal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Bolj posredno se je v javnosti predvsem na Kozjanskem pojavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ne ravno zaradi kakšnega konkretnega dobrega dela - le po mnenju kozjanskega spletnega
portala, ki je vrsto let pripravljal lestvico najvplivnejših, je ta nekdanji direktor Term Olimia v zadnjem letu pustil največji pečat. Po mnenju nekaterih tudi konkretno, saj mu pripisujejo velike zasluge za državno podporo za ureditev Vonarskega jezera. Sledijo mu lokalni gospodarstveniki:»trgovec« Franc Jager in direktorja podjetij Tajfun Iztok Špan in sorodnega podjetja Vitli Krpan Franc Pišek. Peta pa je poslanka SDS Jelka Godec. Kar za šest mest je premagala poslanskega kolego Vinka Gorenaka. Na Rogli pa so zadnji vikend znova pokazali, da znajo pripraviti vrhunsko zimsko prireditev. Tu so na tekmi svetovnega pokala znova nastopile najboljše deskarke (odlično tudi Glorija Kotnik) in de-skarji. Tokratna prireditev je bila prvič v organizaciji »samostojnega« Uniturja, ki se je konec lanskega leta »izčlenila« iz Uniorja. Zdaj si prizadevajo, da bi vse storili za stabilno poslovanje poleti in pozimi. To zimo jim je vreme sicer naklonjeno, zato imajo tudi zelo dober obisk, vseeno pa morajo storiti vse, da bodo z umetnim za-sneževanjem kos muhastim zimam. Poleti pa gostom ponudili še kaj več za pestro preživljanje počitniških dni. Pisali smo že, da na Rogli pripravljajo projekt Hoja pod krošnjami, ob termah v Zrečah pa naj bi uredili poseben vadbeni park tudi za starejše ljudi. V svoja oba centra pa bi radi privabiti tudi čim več tujcev.
Letošnja zima je dokaj naklonjena tudi nižje ležečemu smučišču na Celjski koči. Tako bodo na njem tudi lahko letos poleg domačinov uživali tudi mladi iz Celju pobratenih in prijateljskih občin. Iz srbskega Šabca, hrvaškega Slavonskega Broda in Baške, kjer imajo Celjani letovišče. Ter še iz turškega mesta Gaziantep. Pa še to: morda se sliši malo čudno, a nekateri pravijo, da je šlo celjsko klasje za med. S tem so želeli povedati, da je stečajnemu upravitelju že na prvi javni dražbi uspelo prodati objekte »stečenega« nekdanjega celjskega ponosa, podjetje Klasje, že na prvi javni dražbi in to za dvakratno izklicno ceno. Med dvema kupcema je bilo tudi podjetje, kije »blizu« klasju - Perutnina. Tako hitro, kot je šla prodaja, pa ne gre sojenje nekdanjemu večinskemu lastniku in direktorici.
a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 3
25. januarja 2018

AKTUALNO
3
Gradnja hitre ceste bo stekla konec prihodnjega leta
Lokalne skupnosti na celotni bodoči trasi hitre ceste med Šentrupertom in Koroško skrbno nadzirajo aktivnosti za njeno gradnjo - Še vedno upanje, da se bomo po njej vozili leta 2023
>
Mira Zakošek
Ob obisku na Koroškem konec preteklega tedna je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič zagotovil, da so vsi roki, ki so jih zastavili za gradnjo hitre ceste, dosegljivi in da si prizadevajo, da bodo konec prihodnjega leta tudi na tej trasi zaropotali stroji. Nad pripravami na gradnjo ves čas bdijo seveda tudi v Mestni občini Velenje, kjer bi radi - po besedah podžupana Petra Dermola - aktivnosti čim bolj pospešili. Zato ponujajo državnim organom in seveda tudi Direkciji za ceste pomoč pri dejavnostih na tem po-
dročju, seveda pa želijo biti tudi z vsem seznanjeni. Pogosto se namreč potem občani, ko pride do konkretnih postopkov na terenu, še posebej ob vprašanju
Večina zemljišč na trasi od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi bila odkupljena letos.
>
Sredstva za pripravo gradnje so zagotovljena, za izvedbo pa bo Dars najel kredite.
o odkupih zemljišč in še zlasti objektov, obračajo nanje. Prvi odkupi zemljišč so načrtovani že za letošnje leto, na trasi od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi bili tudi zaključeni v tem letu.
Trenutno potekajo še druge aktivno-
sti. Med drugim pripravljajo razpis za izbiro projektanta. Tega naj bi izbrali do aprila, ko naj bi z njim podpisali tudi že pogodbo. Projektiranje mora biti po zastavljeni časovnici zaključeno do jeseni, ko morajo steči postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj. Teh bo več, pridobivali jih bodo ločeno za posamezne odseke. Ti postopki pa morajo biti zaključeni do konca prihodnjega leta, ko bo uradno tudi stekla gradnja.
Zbirajo denar za ustavno presojo
Združene civilne iniciative Savinjske doline (Braslovč, Polzele, Šmartnega ob Paki in tamkajšnja vaška skupnost Podgora) pa so pred dnevi naslovile na občane in občanke svojih okolij dopis, s katerim so jih pozvale k združitvi moči za ohranitev Savinjske doline. Hkrati so jih poprosile še za finančno pomoč, ki jo potrebujejo za pripravo gradiva za ustavno presojo in nadaljevanje pravnih postopkov v zvezi z izbiro trase hitre ceste tretje razvojne osi F 2-2. Doslej so za pravno delo zbrale slabih 16 tisoč evrov, od tega so občani prispevali 5.900 evrov, podjetja 2.200
in občine Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki ter Celje dobrih 7.851 evrov. Manjka jim še blizu 8.000 evrov.
V dopisu med drugim navajajo, da mineva od njihovega nastanka že 10 let, in razloge, zakaj nasprotujejo »vsiljeni trasi F 2-2. Iz kopice tras je država izbrala najslabšo, jo predstavila kot najboljšo, občine pa postavila pred ultimat, naj jo potrdijo, sicer hitre ceste ne bo.« Da načrtovalci niso ustrezno opravili svojega dela, potrjujejo - po njihovi navedbi - tudi ugotovitve Računskega sodišča in vladne medresorske delovne komisije.
Poleg zahteve za revizijo državnega prostorskega načrta na Računsko sodišče RS januarja lani je 21 lastnikov sta-
novanjskih hiš pred slabim letom vložilo tožbo na Upravno sodišče (sodbo pričakujejo v kratkem), pripravljajo pa še pritožbo na Ustavno sodišče ter računajo na podporo varuhinje človekovih pravic, s katero bodo dopolnili zahtevo za ustavno presojo.
Ob tej priložnosti so se zahvalili podpornikom za dosedanjo podporo in izrazili upanje, da bodo njihovo dejavnost podprli do uspešnega zaključka. »Teš 6, ki je simbol nepotrebnega dragega projekta, so izsilili tisti, ki hočejo na naš račun služiti milijone. Tokrat jim ne bo uspelo. Doslej smo že večkrat dokazali svoj prav. Tudi tokrat ga bomo,« so še pripisali.
■ tp
vljeni. Samo gradnjo pa bodo financirali z zadolževanjem. Kredite bo najel Dars, država pa bo - po besedah ministra Gašperšiča - poskrbela za garancije in zadostne prilive za vračanje kreditov. To bodo zastavili v šestletnem operativnem načrtu, ki naj bi bil na vladi sprejet v enem mesecu.
Kako pa je s finančnimi viri?
Ti so za pridobivanje zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije zagoto-
Letos bodo začeli odkupovati zemljišča za hitro cesto
Ravne na Koroškem - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki se je konec minulega tedna mudil na Koroškem, se je pogovarjal tudi o tretji razvojni osi. Minister je ob tem dejal, da so vsi ključni roki še vedno dosegljivi. Letos se obetajo prvi odkupi zemljišč, rok za začetek del pa je oktober 2019.
Razpis za izbiro projektanta naj bi bil podpisan aprila letos, projektiranje pa naj bi bilo zaključeno jeseni 2019. Sledi pridobivanje gradbenih dovoljenj in začetek gradnje na prvih odsekih prav tako jeseni 2019, je dejal minister. Po zdajšnjih načrtih bi lahko prvi avtomobili po hitri cesti od avtocestnega križa proti Koroški zapeljali leta 2023.
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Nadpripravami na začetek gradnje tretje razvojne osi od Šentruperta do Koroške skrbno bdimo in veseli bomo, če se bodo postopki za še malo skrajšali.«
Koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik, ki se je poleg nekaterih koroških županov in poslancev sestal z ministrom Gašperšičem in njegovimi sodelavci, je z razvojem dogodkov zadovoljen. „Lahko rečem, da smo ogreti na dobro delovno tempera-
turo," je dejal in poudaril, da bo mladinska iniciativa še naprej spremljala uresničevanje lani podpisanega protokola.
Priprave na gradnjo potekajo že dve desetletji, zato ni čudno, da so v tukajšnjih lokalnih skupnostih toliko bolj previdni pri spremljanju aktivnosti, ki očitno še potekajo po zastavljenem planu. Na drugi strani pa bi to lahko ogrozila Civilna iniciativa, ki zbira sredstva za vložitev tožbe.
■ mz
■
Tudi v naši dolini so včeraj stavkali
Pa je mimo - 24. januar. Dan, za katerega so sindikati napovedali splošno stavko javnega sektorja in zaradi katerega smo se mnogi spraševali, kdo bo delal in kdo ne ter kako bomo stavko občutili ostali državljani.
Stavkali so sindikati, ki zastopajo carinike, veterinarje, zaposlene v kulturi, visokem šolstvu, upravnih enotah, lekarnah, centrih za socialno delo, Radiotele-viziji Slovenija, nekateri zaposleni v zdravstvu in sociali ter vzgoji in izobraževanju.
Tudi v naši dolini so se ljudje spraševali, kako bo. V zraku so bila vprašanja, kako bo v Zdravstvenem domu Velenje, pa v Bolnišnici Topolšica, v šolah in vrtcih, ali bodo obstali tukajšnji veterinarji, socialni delavci ali
farmacevti, kako bo na upravnih enotah.
Izkazalo se je, da je v sindikate, ki so se odločili za včerajšnjo stavko, vključenih tudi nekaj zaposlenih v naši dolini. Včeraj so tako stavkali v lekarnah. Farmacevti so med 10. in 13. uro zaprli vse lekarne, ki sodijo pod okrilje javnih zavodov, razen tistih, ki opravljajo dežurno službo. »Lekarniški farmacevti so v Sloveniji obremenjeni skoraj dvakrat toliko kot farmacevti drugod po Evropi,« je povedal predsednik sindikata Sifarm Damir Domjan. Med glavnimi težavami, s katerimi se soočajo farmacevti v javnem sektorju, je izpostavil preobremenjenost in premajhno število farmacevtov, dejstvo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje
ne pokriva lekarniške službe v zakonsko določenem obsegu, in to, da farmacevti prejemajo prenizke plače glede na izobrazbo, odgovornost in zahtevnost opravljenega dela. »Žal nam je, da smo se s tem dotaknili ljudi, saj je bila stavka mišljena kot opozorilo državi,« je še dodal Domjan.
Za stavko so se odločili tudi na velenjski upravni enoti, kjer so vključeni v Sindikat državnih in družbenih organov. Delo so včeraj omejili, so pa poskrbeli za nujne zadeve. Stavkali so še na velenjskem FURS-u, GURS-u in nekateri zaposleni na Šolskem centru Velenje ter na Mestni občini Velenje. Kot je povedala predstavnica sindikatov Ana Jakopič, so ves dan delali okrnjeno, pri tem pa niso pozabili na ustrezen odnos
do sočloveka. Za vse neodložljive zadeve so v tem duhu poskrbeli.
Zase so se, kot napovedano, pred državo postavili tudi zaposleni v zdravstvu in sociali. A le nekateri. V Zdravstvenem domu Velenje in Bolnišnici Topolšica velika večina zaposlenih ni vključenih v včeraj stavkajoče sindikate, temveč v Sindikat zdravstva in socialnega varstva. Ta se želi z vlado pogajati posebej in tako ni stavkal včeraj, bo pa 13. februarja. V enakem sindikatu so tudi zaposleni v velenjskem Centru za socialno delo. Tudi oni stavko napovedujejo za 13. februar.
Za ločena pogajanja so se odločili tudi v sindikatu SVIZ. Vzgojitelji in učitelji bodo stavkali 14. februarja.
a Mojca Štruc
Predstavitev projekta Revitalizacija Starega Velenja
Velenje - Predel Velenja, imenovan Staro Velenje, je nujno potrebno revitalizirati in zato bo Mestna občina Velenje izvedla dva projekta iz programa Celostnih teritorialnih naložb: prvi projekt nosi ime Stari trg 11, drugi pa je revitalizacija starotrškega jedra.
Občina bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje zainteresirani javnosti predstavila projekt Revitalizacija Starega Velenja.
Stanovanjsko-poslovni objekt na naslovu Stari trg 11 v Velenju je že več let popolnoma dotrajan in v slabem gradbenem stanju. Mestna občina Velenje se je odločila, da bo objekt porušila in zgradila novega. Nov
objekt bo namenjen za spodbujanje starih obrti in kreativnih industrij. Celotna vrednost projekta je ocenjena v višini 1.559.797 evrov (DDVje zajet). Občina Velenje bo zagotovila sredstva v višini 312.279,40 evra (20 %), ostalo so nepovratna sredstva kohezijske politike v višini 1.247.517,60 evroa (80 %).
Z revitalizacijo starotrškega jedra pa se bo dodatno spremenila in obogatila podoba Starega Velenja. Občina bo pri tem porušila objekt stare pekarne in na njenem mestu kot nadomestno gradnjo postavila poslovno--stanovanjski objekt, v kateem želijo pridobiti nove poslovne površine za umetnike in krea-tivce. V novem objektu je predvidenih nekaj
ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviščni prostori, co-working kreativcev, v pritličju manjši gostinski lokal in na podstrešju dve stanovanji. Spremenil se bo tudi prometni režim z novimi preurejenimi cestnimi povezavami, trg pa bo z novo podobo prinesel starotrško vzdušje v tem najstarejšem delu mesta, izboljšani bodo tudi pogoji za izvedbo dogodkov, ki se v tem prostoru že odvijajo. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 1.906.850 evrov (DDV je zajet). Struktura financiranja se deli na lastna sredstva Mestne občine Velenje v višini 381.372 evrov (20 %) ter nepovratna sredstva kohezijske politike v višini 1.525.488 evrov (80 %).	a
Županov sprejem za velenjske podjetnike
Velenje, 25. januarja - Danes ob 18. uri bo velenjski župan Bojan Kontič v kulturnem domu Velenje sprejel velenjske gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike. To bo tudi priložnost, da se pogleda prehojena pot in se spletejo nove priložnosti na tem področju.
V MO Velenje skušajo že nekaj let z različnimi ukrepi zagotavljati dobre pogoje za gospodarski razvoj ter rast malih podjetij in podjetnikov. Zavedajo se, kako pomembno je gospodarstvo za razvoj lokalne skupnosti. Zato so podprli nastanek podjetniškega inkubatorja v Velenju ter tako zagotovili okolje za razvoj start:up podjetij tudi v SAŠA regiji.
Lani februarja je bil na pobudo župana Bojana Kontiča in predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca v Podjetniškem centru Standard ustanovljen Klub podjetnikov SAŠA regije. Podpisali so Sporazum o sodelovanju in povezali organizacije Savinjsko-šale-ško gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico Velenje, Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo, d. o. o., in SAŠA inkubator, d. o. o., s ciljem, da skupaj tvorijo učinkovito podporno okolje za razvoj podjetništva v Velenju. Vsem potencialnim in obstoječim podjetjem so v vseh organizacijah na voljo za brezplačno svetovanje od razvoja ideje do prodora na trg, svetovanja z davčnega, pravnega, finančnega področja, izvajajo promocijske aktivnosti za podjetja.
Na začetku oktobra so odprli razširjeno Poslovno cono Stara vas in tako ustvarili dodatne pogoje za odpiranje novih delovnih mest, poslovna cona pa ima tudi dobro izhodiščno lokacijo za razvoj na različnih področjih, saj je v neposredni bližini predvidene hitre ceste. Lani so izdali tudi brošuro Investirajte v Velenje v treh tujih jezikih. Z njo želijo Velenje predstaviti čim več investitorjem, tudi tujim. Poleg tega razvijajo mestni marketing, saj se zavedajo, da je treba mestna jedra ohranjati živa. Tudi v tem segmentu iščejo nove priložnosti za podjetnike in gospodarstvo. Vsako leto septembra pripravijo še prireditev Podjetno Velenje, na kateri se lahko gospodarstveniki predstavijo javnosti. Na novo so opremili vitrine Podjetniškega centra Standard in predstavili aktivnosti lokalne skupnosti in storitve ter produkte uspešnih lokalnih podjetij. Obenem so odprli pogled v programe in člane SAŠA inkubatorja, predstaviti javne zavode, mestni marketing ...
Na županovem sprejemu bo zabavno-kulturni program izvedel priljubljen igralec in komik Tadej Toš, po sprejemu pa bo čas za druženje in izmenjavo mnenj, izkušenj ter predlogov.
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 4
25. januarja 2018
Teče 10 evropskih projektov
Večina jih bo pustila vidne sledi v mestu - S pomočjo EU sredstev bodo prenovili okolico Velenjskega gradu
4	GOSPODARSTVO
Parkiriščem na trgu bo odklenkalo že letos
Preden se bo prenova Trga bratov Mravljakov začela, bo treba urediti lastništvo na delu objekta nekdanje Tovarne usnja Šoštanj
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Trg bratov Mravljakov v Šoštanju, ki ga domačini zaradi kipa, ki stoji na njem, vse pogoste imenujejo kar Marijin trg, je nujen temeljite prenove in ponovne vrnitve življenja vanj. Zadnja leta bolj kot za kaj drugega služi za prijetno kuliso različnim prireditvam in za parkirišča, medtem ko se je živost, ki je bila nekdaj značilna zanj, preselila drugam.
£
Parkiriščem bo odklenkalo še letos. Tako narekuje Celostna prometna strategija, ki jo je pripravila Občina. Napoveduje zmanjšanje prometa skozi trg in ukinitev parkirišč. Znotraj trga bodo imeli prednost pešci in kolesarji, avtomobilisti pa le v eno smer, ko bo vožnja namenjena oskrbi lokalov, ki jih nameravajo v Šoštanju v okviru
projekta prenove trga prav tako oživiti.
Bolj otipljiva prenova pa se ne bo mogla začeti prej, preden Občina ne bo uredila lastništva na delu objekta nekdanje Tovarne usnja Šoštanj. Gre za del, ki je zapuščen in se počasi seseda sam vase, za tiste, ki hodijo mimo, pa postaja že nevaren. Lastnik je Kmetijska zadruga Šaleška dolina, s katero se bodo, tako vsaj načrtujejo v Šoštanju, o vprašanju lastništva dogovorili še letos.
Potem bo zelena luč za prenovo odprta. Del objekta nekdanje tovarne bodo namreč porušili, na tem mestu pa zgradili stanovanjski objekt s profitnimi stanovanji za mlade družine. Tudi te, poleg vrnitve življenja v lokale, bodo porok, da bo Trg bratov Mravljakov živel še naprej.
a
Velenje, 19. januarja - Mestna občina Velenje je zelo uspešna na evropskih in državnih razpisih. Kot nam je povedala Helena Knez, vodja občinske službe za razvojne projekte in gospodarstvo, v novi finančni perspektivi izvajajo 10 projektov, ki so sofinancirani iz tran-snacionalnih programov. Od tega jih je 6 financiranih iz programa Centralna Evropa, 3 iz programa Podonavje, enega pa iz programa Horizon. Mesto bo z njimi pridobilo kar nekaj različnih, a vidnih pridobitev.
»Izpostavila bi projekta Hicaps, v katerem smo vodilni partner projekta. Gre za projekt Zgodovinski grajski vrtovi. V Velenju bomo s sredstvi, ki jih bomo pridobili s tem projektom, uredili območje okoli Velenjskega gradu, predvsem parkirišče, ki bo postalo bolj sodobno.« Vrednost projekta je skoraj 1.8 milijona evrov. Delež MO Velenje znaša dobrih 333 tisoč evrov, od tega bo 85 % sred-
Ljubno ob Savinji, 20. januarja - Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je objavila 2. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline v letih 2018 in 2019. Te se bodo financirale iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evrop-
stev nepovratnih, 15 % pa jih bo primaknil mestni proračun. S pomočjo projekta RUINS, ki je stekel 1. junija lani, se prav tako ukvarja z Evropsko kulturno dediščino, projekt pa vključuje več tisoč srednjeveških ruševin. MO Velenje bo v sklopu tega projekta izdelala celovit načrt upravljanja arheoloških ostankov gradu Šalek, kar naj bi pripomoglo k še večjemu izkoriščanju potenciala te ruševine, po kateri je dobila ime tudi dolina. Vrednost projekta je 1.7 milijona evrov, delež MO Velenje pa dobrih 200 tisoč evrov. Tudi tega v 85 % financira EU, preostanek pa bo prispevala lokalna skupnost. Teče pa tudi projekt oblikovanja Evropske kulturne poti reformacije, s katerim bodo prav tako spodbujali kulturno dediščino. Velenje je že vstopilo v tako imenovano »evropsko kulturno pot reformacije«, dokument je lani novembra v nemškem Erfurtu podpisal velenjski župan Bojan Kontič. »Poleg že ome-
skega sklada za regionalni razvoj. Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline v programskem obdobju 2014-2020. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Ministrstvo
njenih pa imamo še kar nekaj projektov, ki se ukvarjajo z mehkimi mobilnostmi. Z njimi želimo spodbuditi drugačne mobilnosti prebivalcev - projekt spodbuja t. i. pametno dnevno mobilnost, zato z njimi oblikujemo trajnostne prometne rešitve. Želimo si, da bi tudi prebivalci Šaleške doline manj uporabljali vozila, ki onesnažujejo okolje,« doda sogovornica. Dva projekta sta povezana z učinkovito rabo energije in energetskimi sanacijami stavb. Kot partner pa sodelujejo tudi v projektu PlastiCircle, s katerim si prizadevajo za izboljšanje verige odpadne embalaže po modelu krožnega gospodarstva. Cilj projekta je spodbuditi boljše ločevanje plastičnih odpadkov in zmanjšanje njihovih količin. Teče pa tudi projekt AgriGo4Cities, s katerim spodbujajo urbano vrtičkarstvo. Delež MO Velenje je 131 tisoč evrov, projekt pa bo končan leta 2019.
a bš
za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Okvirna višina razpoložljivih nepovratnih javnih finančnih sredstev znaša dobrih 683 tisoč evrov iz sklada EKSRP in skoraj 444 tisoč evrov iz sklada ESRR. Predloge operacij z vso potrebno dokumentacijo je treba osebno dostaviti v pisarno vodilnega partnerja LAS ZSŠD do 26. aprila do 12. ure ali poslati priporočeno po pošti na njihov naslov.
a bš
kis
Leto 2017 je bilo za podjetje KLS ponovno zelo uspešno leto. S kakovostnim in odgovornim delom smo naredili velik napredek in presegli visoko postavljene cilje. Še naprej hočemo ostati najboljše podjetje v svoji panogi na svetu in med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji ter s tem zagotavljati dolgoročno stabilnost podjetja in varno prihodnost za zaposlene. Pred nami so novi izzivi napredka. V prihodnjem 5 letnem obdobju bomo v razvoj proizvodov, procesov in zaposlenih vložili preko 12 mio ter investirali v posodobitev procesov in povečanje proizvodnje več kot 60 mio EUR. Zato k sodelovanju vabimo nove sodelavce:
OPERATERJE proizvodnih linij
Kratek opis del in nalog:
•	upravlja avtomatizirane in robotizirane proizvodne linije za izdelavo obročev,
•	izvaja delovne operacije z veliko stopnjo natančnosti,
•	izvaja nastavitve strojev v liniji in menjuje obdelovalna orodja,
•	vrši nadzor in izvaja zapise o poteku procesa,
•	odpravlja tehnološke in strojne zastoje.
Pričakujemo:
•	vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa: tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami,
•	odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost.
STRUGARJA IN REZKALCA
Kratek opis del in nalog:
•	struženje na vertikalnih stružnicah,
•	rezkanje na obdelovalnem centru in brušenje površin,
•	zaželene so delovne izkušnje in osnovno znanje programiranja strojev.
Pričakujemo:
•	najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar.
•	delovne izkušnje na podobnih delih
•	odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu.
ORODJARJA
Kratek opis del in nalog:
•	izdelava in vzdrževanje različnih orodij in priprav,
•	zaželeno je zanje s področja obdelave (struženje, rezkanje, brušenje).
Pričakujemo:
•	najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar.
•	delovne izkušnje na podobnih delih,
•	odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu.
ELEKTRO VZDRŽEVALCA
Kratek opis del in nalog:
•	izvaja elektro vzdrževanje vseh strojev naprav ter instalacij,
•	izvajanje vseh elektro popravil,
•	izvajanje plana preventivnega elektro vzdrževanja.
Pričakujemo:
•	V. stopnjo elektrotehnične smeri (elektronik)
•	delovne izkušnje na podobnih delih
•	odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu.
STROJ NEGA VZDRŽEVALCA
Kratek opis del in nalog:
•	izvaja strojno vzdrževanje vseh strojev in naprav,
•	izvajanje vseh strojnih popravil,
•	izvajanje plana preventivnega strojnega vzdrževanja.
Pričakujemo:
•	IV. ali V. stopnjo strojne smeri
•	delovne izkušnje na podobnih delih
•	odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu.
RAZVOJNEGA INŽENIRJA INFORMATIKE
Kratek opis del in nalog:
•	razvoj, načrtovanje, testiranje in vzdrževanje programske opreme na novih in obstoječih informacijskih projektih;
•	vodenje ter operativno izvajanje projektov za področje informatike (poslovna in proizvodna informatika).
Pričakujemo:
•	vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu,
•	dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov,
•	dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C#, VB, PHP, python),
•	poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov,
•	poznavanje Microsoft strežniških sistemov (Microsoft Server, SQL Server,...),
•	poznavanje operacijskih sistemov Linux,
•	izkušnje s sistemi za verzioniranje programske kode (SVN, GIT),
•	pisno in govorno znanje angleškega jezika,
•	samoiniciativnost, natančnost, sposobnost za timsko delo.
TEHNOLOGA ZA RAZVOJ PROCESOV OBDELAVE
Kratek opis del in nalog:
•	razvoj in uvajanje novih tehnologije obdelave (scudding, skiving, honanje,...),
•	izdelovanje tehnoloških postopkov,
•	sodelovanje pri reševanju tehničnih in kvalitetnih problemov.
Pričakujemo:
•	visokošolsko izobrazba strojne smeri (diplomirani ali univerzitetno diplomirani inženir strojništva),
•	aktivno znanje angleškega jezika,
•	3 leta delovnih izkušenj, želene so izkušnje v avtomobilski industriji,
•	zaželeno je obvladanje orodij KAIZEN, KAN-BAN, FMEA, PARETO analiza in drugih statističnih metod.
Vsem bodočim sodelavcem nudimo:
delo v perspektivnem, hitro rastočem podjetju in v dobrih delovnih pogojih, dolgoročno sodelovanje, možnosti strokovnega in osebnega razvoja in napredovanja, redno in dobro plačilo
Prijave lahko pošljete s pomočjo obrazca na naši spletni strani
www.kls.si/sl/kadri/prijava
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 11
25. januarja 2018

GOSPODARSTVO
5
Zahteve SDRES bi pahnile Premogovnik v izgubo in nelikvidnost
Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje mag. Ludvikom Golobom
Mira Zakošek
Leto se za Premogovnik Velenje ni začelo mirno, saj je manjši sindikat SDRES, ki sicer predstavlja okoli 10 odstotkov (sami so prepričani, da okoli 15 odstotkov) zaposlenih v podjetju, že lani konec leta napovedal zaostrovanje, tudi morebitno stavko, če se ne boste dogovorili o takoj po praznikih vročenih 13 stavkovnih zahtevah. Zahteve ste že proučili. Kako jih komentirate?
Mag. Ludvik Golob: »Najprej naj predstavim stanje na Premogovniku. Zaradi še vedno zahtevne likvidnostne situacije dogajanja v podjetju že zadnjih nekaj let ne bi mogel označiti za mirnega, kljub temu pa lansko leto po zahtevnosti ni posebej izstopalo, precej večji izziv predstavlja letošnje leto, ki bo tako po tehnični, organizacijski kot tudi poslovni plati bistveno bolj zahtevno. Če se osredotočimo zgolj na načrtovano proizvodnjo, bo za domala isto vrednost izkopanega premoga v GJ letos potrebno nakopati kar 10 odstotkov več premoga v tonah kot lani. Prav zaradi tega še toliko težje razumemo zahteve SDRES-a, ki so ne samo nerealne, ampak deloma celo neživljenjske. Zahtevati 15-odstotni dvig plač in pri tem pričakovati, da bo vodstvo ali lastnik temu ugodil, ni realno in tudi ne možno - pa ne, ker sam tega ne bi želel ali pa bi mislil, da si zaposleni tega ne zaslužijo. Ampak to bi ponovno pahnilo Premogovnik na rob insolventnosti. Žal si v tem trenutku ne moremo privoščiti dodatnih obremenitev poslovanja in nenačrtovanih izplačil, saj nas še vedno bremeni 33 milijonov bilančne izgube iz preteklih let, na kar ne smemo pozabiti, ko gledamo pozitivno poslovanje samo enega leta.«
Plače na Premogovniku sicer že dolgo niso primerljive s tistimi pred desetletji, a so nad slovenskim povprečjem. Pravzaprav vaša neto plača dosega povprečje slovenske bruto plače? Mag. Ludvik Golob: »Res je. V neto znesku je povprečna plača na Premogovniku višja od slovenskega neto povprečja za 450 evrov. Ta znaša pri nas 1500 evrov, o čemer lahko večina Slovencev le sanja. Res so v Premogovniku Velenje zahtevni pogoji dela, toda nič lažjih nimajo zaposleni v gradbeništvu, delavci na avtocestah in še kje. SDRES rad pozablja, da smo vse obveznosti, ki jih ima podjetje do zaposlenih, vseskozi poravnavali in izplačevali, letos bodo tako zaposleni prejeli še neizplačane plače za leto 2012 in tudi vse, kar se bomo dogovorili na pogajanjih s socialnimi partnerji.« Ste pa dosegli lanski proizvodni načrt!
Mag. Ludvik Golob: »Načrt proizvodnje v višini nekaj več kot 3.313.000 ton premoga, kar je pomenilo 38.607 TJ energije, smo dosegli že nekaj dni pred koncem leta, do zadnjega delovnega dne pa smo nakopali 3.355.664 ton. Uspešni smo bili tudi pri izdelavi novih jamskih prog in pretesarb. Začeli smo z izdelavo nove vodne proge, ki je nujno potrebna za nadaljevanje odkopavanja G-območja, ki ga nameravamo začeti odkopavati letua 2020 in se nahaja v SZ predelu naše jame, na območju proti Gaberkam.« Napovedujete težje leto in manjšo kalorično vrednost premoga? Mag. Ludvik Golob: »Po nekajletni dobri kalorični vrednosti premoga ocenjujemo, da bo ta letos v povprečju znašala zgolj 10,57 GJ/tono, kar pomeni, da bo treba pri letnem načrtu 37
877 TJ energije odkopati kar 3.584.000 ton oziroma precej preko 200.000 ton več kot lani. Pri enaki količini proizvedene energije in enakem prihodku kot lani bomo imeli letos precej večji strošek, zato bomo morali še več pozornosti nameniti dobri organizaciji dela in zanesljivosti obratovanja. Tudi na področju izdelave jamskih prog bo letošnje leto nekoliko zahtevnejše kot lansko.«
SDRES vam očita tudi slabšanje delovnih pogojev, iztrošeno
kot je nepazljivo delo, zato veliko pozornosti posvečamo tudi izobraževanju in osveščanju na tem področju.« Je res, da ne zagotavljate rudarjem potrebnih zaščitnih sredstev?
Mag. Ludvik Golob: »Da ne zagotavljamo zaščitnih sredstev, je potvarjanje resnice. Varnost in zdravje pri delu sta naša ključna strateška cilja, zato vsak dan izvajamo številne ukrepe, s katerimi zagotavljamo najvišjo možno stopnjo varnosti pri delu.«
Mag. Ludvik Golob: »Priposredovanih zahtevah ne gre za stavkovne
zahteve.«
delovno opremo, pomanjkanje zaščitnih delovnih sredstev. Tudi nekateri rudarji temu pritrjujejo.
Mag. Ludvik Golob: »Potrebno je vedeti, da je delo v jami še vedno delo v posebnih in zelo specifičnih pogojih, v katerih ima na sam potek dela včasih še vedno največji vpliv prav narava, ki nas lahko s svojo muhavostjo tu in tam preseneti. Kdor tega ni sposoben sprejeti, se najbrž ne bo odločil za rudarski poklic. Po drugi strani pa smo, kar se varnosti tiče, eden najmodernejših in najbolje opremljenih rudnikov v Evropi in svetu, tudi število nezgod se je v zadnjem desetletju precej znižalo in večinoma gre k sreči za lažje nezgode, pri katerih je vzrok še vse prevečkrat ugotovljen osebni faktor,
Kako je z zanimanjem za rudarski poklic? Zaposlujete? Mag. Ludvik Golob: »V Premogovniku Velenje se zavedamo, da je za obstoj naše družbe nujno potreben ustrezen in usposobljen kader. Tega že 60 let zagotavljamo tudi s Šolo za Rudarstvo in varstvo okolja, s katero vseskozi dobro sodelujemo. Zgolj v lanskem letu smo v Premogovniku in hčerinskem podjetju HTZ skupaj zaposlili 96 novih sodelavcev, ki jih potrebujemo v proizvodnem procesu: rudarjev, strojnikov, elektrikarjev in nekvalificiranih delavcev, v letošnjem letu pa bomo zaposlovanje nadaljevali. Pri zaposlovanju imajo vselej prednost naši štipendisti, saj usposobljen kader že vrsto let pridobivamo predvsem iz nabora svojih štipendistov, ki jih
z opravljanjem obvezne prakse spremljamo že v času šolanja. Aktivno se vključujemo v učni proces, zato dijake pri opravljanju obvezne prakse spremljamo že med šolanjem, nudimo pa jim tudi številne ugodnosti - od štipendiranja, jamskega dodatka in dodatka za uspešnost pri praktičnem izobraževanju, opravljanja praktičnega izobraževanja v realnem okolju do brezplačnih avtobusnih prevozov, malice in brezplačnih zdravniških pregledov.« Precej pereča in najbrž povsem upravičena pa je sindikatova zahteva o ureditvi problematike efektivnega delovnega časa? Mag. Ludvik Golob: »Inšpektorat za delo je rok za realizacijo odločbe podaljšal do 31. marca letos. Odločbe inšpektorata nikakor ne zanikamo, skupaj s socialnimi partnerji pa iščemo pravo rešitev, ki bo skladna z zakonodajo, hkrati pa bo omogočala optimalno organizacijo proizvodnega procesa.«
Letos uvajate nekoliko spremenjen delovni koledar? Mag. Ludvik Golob: »Premogovnik Velenje bo letos posloval v okviru 40-urnega tednika, kar je v skladu s kolektivnima pogodbama, tako branžno kot pa-nožno. Načrtujemo 261 plačanih dni, od tega je 247 delovnih in 14 praznikov. Uvajamo 10 delovnih sobot z namenom, da zagotovimo več sklopov prostih dni (prvomajski prazniki, začetek julija ob rudarskem prazniku, jesenske počitnice in novoletni prazniki). Delovne sobote so pretežno razporejene v prvi polovici leta, saj smo proizvodnjo uskladili s porabo premoga v Termoelektrarni Šoštanj in s predvidenim remontom bloka 6 maja in junija. Morebitne potrebe po nadurnem delu se bodo usklajevale in določale med poslovnim letom.« Lani ste uspešno zaključili reorganizacijo in sistematizacijo v družbi HTZ, zdaj projekt nadaljujete tudi v matičnem podjetju. Tudi na tem področju je bilo precej nasprotovanj in očitkov
iz SDRES-a. So vsi zaposleni v
HTZ podpisali nove pogodbe o
zaposlitvi?
Mag. Ludvik Golob: »V preteklem obdobju smo veliko truda vložili v reorganizacijo najprej družbe PV Invest, še večji zalogaj je predstavljalo invalidsko podjetje HTZ. Po sprejetem načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja smo morali v Skupini PV racionalizirati vse stroške. Učinki so vidni predvsem pri stroških materiala in storitev, medtem ko je viden negativni odklon zlasti pri strošku dela. Kljub temu nihče od zaposlenih doslej ni izgubil dela, tudi pri novi sistematizaciji delovnih mest v hčerinskem podjetju HTZ smo nove pogodbe ponudili prav vsem zaposlenim. Razen enega so vsi podpisali pogodbe. Projekt sistematizacije nadaljujemo v Premogovniku in verjamem, da nam ga bo uspelo uspešno izpeljati do konca že letos.«
Ste se s SDRES sploh že začeli
pogajati?
Mag. Ludvik Golob: »SDRES--u smo v zvezi s stavkovnimi zahtevami poslali odgovor, da sicer tako Premogovnik Velenje kot HTZ zavzemata stališče, da v posredovanih zahtevah ne gre za stavkovne zahteve, ampak za izboljšanje položaja njihovih članov, vendar bomo kljub navedenemu ustanovili skupni pogajalski odbor, ki se bo sestal v petek, 26. januarja. SDRES smo pozvali, da skladno z zakonodajo določno in konkretno opredelijo (stavkovne) zahteve, ki se nanašajo na uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, zlasti v delu, v katerem eni ali drugi družbi očitajo kršitev zakonodaje. Le če bodo zahteve podane jasno in konkretno, se bo lahko delodajalec do njih tudi opredelil, kar je nedvomno v interesu obeh strani, zlasti pa delavcev.«
a
GOSPODARSKE novice
Premogovnik presegel proizvodni načrt
V premogovniku Velenje so lani odkopali 3,35 milijona ton premoga in s tem presegli letni načrt odkopa, ki so ga postavili pri 3,31 milijona ton. Kot je dejal glavni tehnični vodja premogovnika Bogdan Makovšek, lani v jami niso imeli večjih izrednih dogodkov, zato sta tudi proizvodnja in delo vseskozi v glavnem dobro potekala.
Premog naj bi kopali do leta 2054
Eno od vprašanj prihodnosti je tudi uvajanje čistejših tehnologij. Snovalci predloga slovenske energetske strategije predpostavljajo, da bomo v Šoštanju kurili lignit do leta 2054. Dopustili so sicer možnost, da bo zara-
di razmer na trgu morda treba elektrarno zapreti predčasno. Za zdaj sicer še ni močnejših znamenj, da se lahko razmere za šaleške rudarje in energetiko zasu-čejo neugodno, če izvzamemo pobudo Italije, Francije in Združenega kraljestva, ki lobirajo za opuščanje rabe premoga, vendar je pri njih premog manj pomemben energent. Bolj pomembno bo stališče Nemčije, ki pa se trenutno še o tem usklajuje, saj se ukvarja s sestavo nove vlade.
Velik del dobička odnesle podražitve
Velenje - Skupina Gorenje je lani ustvarila 1,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,7 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček je z 1,2 milijona evrov dosegel le sedmino tistega iz leta 2016. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je dejal, da so kljub
težavnim razmeram na trgu v drugi polovici leta dosegli načrtovane prihodke, nižji dobiček pa je posledica povišanja cen surovin. Bobinac v upravo za prihodnji mandat ne bo več predlagal dosedanjih članov Branka Apata in Petra Kukovico.
Gorenje v izdajo
komercialnih
zapisov
Gorenje načrtuje šesto izdajo kratkoročnih komercialnih zapisov z datumom začetka obresto-vanja 1. februarja letos in datumom zapadlosti 21. decembra letos. Namen izdaje komercialnih zapisov je razpršitev virov kratkoročnega financiranja, predvsem z namenom sezonskega financiranja poslovanja, skladno z medletno dinamiko gibanja denarnega toka ter optimizacijo stroškov financiranja. Aktivnosti izdaje in prodaje komercialnih zapisov za Gorenje izvaja družba Alta Invest, d. d.
Gorenje išče nove nadzornike
Letos, 20. julija, se izteče mandat vsem sedmim članom nadzornega sveta družbe Gorenje. Nadzorni svet zato vabi vse zainteresirane kandidate, da do 7. februarja oddajo svoje vloge za to funkcijo. Novi izvoljeni člani bodo funkcijo nastopili z mandatom 21. julija 2018, ta pa bo trajal štiri leta.
Letos elektrika iz petega boka TEŠ
Letos bo začela prihajati elektrika tudi iz petega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Skladno s sprejetimi načrti že teče njegova revitalizacija. V omrežje naj bi ga vključili v drugi polovici leta. Po njegovi vključitvi pa blok 4 ne bo več obratoval. Blok 4 bo letos proizvedel še okoli 687 GWh električne energije, blok 5 pa 307 in blok 6 2.852 GWh. Za to bodo pokurili 3 milijone 847 tisoč ton premoga.
Zaostrena pravila za brezposelne
V celoti začenja veljati novela zakona o urejanju trga dela, ki so jo poslanci sprejeli septembra. Novela, ki je del mini reforme trga dela, med drugim zaostruje pravila za brezposelne, saj določa, da se morajo brezposelni že v odpovednem roku prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve. Zaostruje se tudi sankcija za nespo-štovanje te obveznosti.
Slovensko gospodarstvo se bo moralo močno spremeniti
Andreja Kodrin, naša članica investicijskega odbora pri Evropskem skladu za strateške naložbe, ena od osmih, ki prižgejo zeleno luč za podporo naložbenim projektom, ugotavlja, da bodo v 10 do 15 letih panoge, od katerih živi slovensko gospodarstvo,
močno spremenjene ali pa jih ne bo več. Pred nami je namreč izrazito obdobje menjave tehnologij. Marsikaj bo odvisno od tega, kako uspešno bomo lahko sledili novim naložbam in se spopadali z novimi znanji.
a mz
Posel Morsa z Esotechom bo preverjalo računsko
■ • w
sodišče
Ljubljana, 17. januarja - Odbor državnega zbora za obrambo je računskemu sodišču predlagal, da opravi revizijo izvedbe postopka javnega naročila, v katerem je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (Mors) sklenilo pogodbo z velenjskim podjetjem Esotech v višini 1,2 milijona evrov, je poročala STA. Nekateri poslanci namreč dvomijo o zakonitosti in transparentnosti posla. Na Morsu očitke zavračajo.
a mkp
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

25. januarja 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 17. januarja
Novinarji so se obregnili ob uslužbence Sove, ki so stavkali že mesec in pol. V sindikatu so povedali, da vztrajajo zaradi premajhnega števila zaposlenih in neustreznih plač ter da potrebnega odziva politike na zahteve ni.
Nekdanji minister Žiga Turk se je odločil za sodelovanje v skupini evropskih strokovnjakov za lažne novice.
Minister Karl Erjavec je potrdil, da so s Hrvaško vodili tiho diplomacijo o rešitvi nesoglasij v zvezi z arbitražno razsodbo, a da je Hrvaška »na vsak način želela uveljaviti svoje stališče.«
Karl Erjavec je potrdil, da so s Hrvaško vodili tiho diplomacijo o rešitvi nesoglasij.
V mjanmarski zvezni državi Rakajn se je praznovanje sprevrglo v nasilje, pri čemer je mjanmarska policija ubila najmanj sedem ljudi.
Srečala sta se nemška kancler-ka Angela Merkel in avstrijski kancler Sebastian Kurz. Ugotovila sta, da imata podobno stališče do večine evropskih vprašanj.
Iz ZDA so sporočili, da Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem od namenjenih 125 milijonov do nadaljnjega ne bodo nakazali 65 milijonov dolarjev.
Četrtek, 18. januarja
Predstavniki Piratske stranke Slovenije so predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu predali več kot 18 tisoč zbranih podpisov pod peticijo za popolno legalizacijo in regulacijo konoplje.
Na vladi so sprejeli izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja, ki jih je pripravila posebna vladna pogajalska skupina.
Ministrica Anja Kopač Mrak je po sestanku koalicije dejala, da je predlog za 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ekonomsko utemeljen.
Britanska premierka Theresa May je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ponudila 44,5 milijona funtov za okrepitev varnosti na severu Francije.
Iz zahodne Evrope so poročali o hudem neurju.
Petek, 19. januarja
Sestali so se vladna pogajalska skupina in sindikati javnega sektorja. Več kot dve uri so porabili le za pogovor o tem, kako se sploh pogajati. Očitno niso bili uspešni.
Na seji ekonomsko-socialnega sveta socialni partnerji niso našli soglasja o predlogu za 4,7-od-stotno zvišanje minimalne plače, ki ga je pripravila ministrica za delo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Razpravljala sta o reformi evr-skega območja.
Turška vojska je začela napade na območje Afrina blizu sirsko--turške meje, ki je pod nadzorom sirskih Kurdov s podporo ZDA.
Katoliško cerkev na Hrvaškem je pretresel škandal o finančnih spletkah, zaradi katerih naj bi Cerkev izgubila 50 milijonov evrov.
Iz Nemčije so poročali, da je v neurjih dan pred tem umrlo vsaj osem ljudi.
Neurje je v Nemčiji povzročilo za 500 milijonov evrov škode.
Na Švedskem pa so se odločili, da bodo tamkajšnja gospodinjstva prejela letak z navodili, kako ukrepati v primeru vojne in z nasveti o pripravah na teroristični ali kibernetski napad ter naravno nesrečo.
Sobota, 20. januarja
Izvedeli smo za še eno sporno posojilo največje opozicijske stranke SDS. 60 tisoč evrov naj bi si izposodili pri podjetju Nova obzorja, katerega 44,2-odstotni solastnik je prav SDS.
Anja Kopač Mrak je predlagala 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače.
Vlada je potrdila predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
V policijski akciji, v okviru katere so razkrinkali verigo klicnih centrov, v katerih so izkoriščali žrtve trgovine z ljudmi, so pridržali devet ljudi.
Govorilo se je o še enem spornem posojilu SDS.
Svet ljubljanskega kliničnega centra je po decembrski krivdni razrešitvi Andraža Kopača objavil razpis za novega generalnega direktorja zavoda.
Hrvaška policija je zaradi trgovine z ljudmi prijela po dva državljana Hrvaške in Kitajske.
V	Centru varne vožnje na Vranskem so dopoldne v toaletnih prostorih našli zapuščenega novorojenčka. Pravočasno so ga rešili.
V	hotelu v afganistanski prestolnici Kabul je potekala drama, v kateri so napadalci zajeli talce. V policijski akciji so umrli vsi trije napadalci, pa tudi 19 civilistov.
Potem ko je bil v torek v Kosovski Mitrovici ubit predstavnik kosovskih Srbov Oliver Ivanovic, je na Kosovo prišel srbski predsednik Aleksandar Vučic in tamkajšnjim Srbom obljubil pomoč.
Na obletnico prisege Donalda Trumpa kot predsednika ZDA je tamkajšnja vlada ostala brez potrebnega denarja za normalno delovanje. Do tega je prišlo, ker je v ameriškem senatu predlog zakona za financiranje dela agencij zvezne vlade do 16. februarja podprlo premalo senatorjev.
Nedelja, 21. januarja
Pridni so bili domači organizatorji tekem svetovnega pokala. Na Rogli so se pomerili najboljši deskarji na snegu, v Planici pa najboljši v teku na smučeh.
govorili o korupciji v zdravstvu in projektu za drugi tir. Posebej veliko pozornosti je požela napovedana stavka javnega sektorja, za katero je premier Cerar zatrdil, da ne bo povzročila kaosa.
Celjski policisti so z javnostjo delili informacijo, da bodo žensko, ki je v soboto rodila na stranišču Centra za varno vožnjo na Vranskem in otroka tam zapustila, ovadili zaradi poskusa de-tomora.
Razveselili so nas smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu v poletih osvojili ekipno drugo mesto.
Posebej so nas razveselili smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu v poletih osvojili ekipno drugo mesto.
Na razkritje mednarodne kriminalne združbe se je odzvalo kitajsko veleposlaništvo v Sloveniji, ki je zahtevalo izročitev goljufov.
Nemški socialdemokrati so se na kongresu stranke v Bonnu kljub različnim mnenjem v stranki izrekli za uradni začetek pogajanj o veliki koaliciji s konservativno unijo.
Turška vojska je nadaljevala in stopnjevala napade na Kurde na severu Sirije.
V Hondurasu so med protestniki, ki ne priznavajo izida novembrskih predsedniških volitev, in policijo izbruhnili novi spopadi, v katerih je bil na severu države ubit protestnik.
Tako kot leto prej so tudi v tem letu, na dan po inavguraciji predsednika ZDA Donalda Trumpa, potekale množične demonstracije žensk.
Množični protesti so zajeli tudi Romunijo. Po vsej državi je proti rahljanju protikorupcijske zakonodaje in poskusom poseganja v neodvisnost sodstva protestiralo okoli 75 tisoč ljudi.
Ponedeljek, 22. januarja
Ob začetku redne januarske seje državnega zbora so poslanci
Puigdemont meni, da lahko državo vodi tudi iz tujine.
Pristojni sodnik je zahtevo španskega tožilstva, naj spet aktivirajo evropski nalog za prijetje Carlesa Puigdemonta, ki je iz Belgije odšel na Dansko, zavrnil. Puigdemont je ob tem poudaril, da lahko državo vodi tudi iz tujine.
Palestinski predsednik Mahmud Abas se je srečal z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Članice je pozval k hitremu priznanju palestinske države.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ZDA obtožil, da načrtno spodbujajo sirske Kurde pri prizadevanjih za neodvisnost.
Statistični podatki so znova opozorili, da so se tudi v zadnjem letu razhajanja med bogatimi in preostalim svetom še povečala.
Torek, 23. januarja
Dan pred napovedano stavko javnega sektorja je bilo jasno, da stavke ne more preprečiti nič več. Minister Koprivnikar je sicer dejal, da ni upravičena ter da bi izpolnitev zahtev pomenila ponoven padec v recesijo, sindikati pa so napovedali, da se bodo stavkajoči dan kasneje zbrali na protestnem shodu.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je rok za dogovor o višini dviga minimalne plače podaljšala do srede. Do zdaj sindikati in delodajalci pri zbliževanju stališč niso bili uspešni.
Državni zbor je redno januarsko sejo nadaljeval z obravnavo predlogov zakonov o izobraževanju odraslih, spodbujanju razvoja turizma in Kobilarni Lipica.
Mesto s spominom
Špela Kožar
Kobilarna Lipica se bo iz zavoda preoblikovala v holding.
V švicarskem mondenem središču Davos se je zbralo več kot tri tisoč svetovnih politikov, gospodarstvenikov in akademikov, ki bodo razpravljali o prihodnosti svetovne ureditve. Ob napovedi prihoda ameriškega predsednika Trumpa so njegovi nasprotniki začeli s pripravo na proteste.
»Brat me bo zvezal na spomenik, Tita ne dam,« je na vprašanje o morebitnem umiku spomenika maršala odgovoril neki Velenj-čan. Kolegica Jelena Aščic je za oddajo Tednik vprašala kar nekaj mimoidočih, pa ni našla nasprotnikov.
Nekateri pozitiven odnos do polpretekle zgodovine povezujejo z ju-gonostalgijo. A da je to preveč poenostavljeno razmišljanje, odstira etnolog Božidar Jezernik v knjigi Mesto brez spomina. Pri tem ima v mislih Ljubljano. Na podstavku v Miklošičevem parku je nekdaj stal Franc Jožef in nekdaj se je ta park imenoval Slovenski, danes pa nosi ime in podobo jezikoslovca. Vsak spomenik je zrasel kot zmaga nad idejnim nasprotnikom, poudarja Jezernik in za primere navaja Vodnikov kip, kije izražal držo proti katolicizmu, ali pa Prešernovega z dodanimi muzinimi golimi prsmi kot upor proti konservativizmu. V Ljubljani so »popadali« tudi Anastazij Grün, maršal Radetzky, Napoleon, kralja Peter in Aleksander Karadžordževic. Eden izmed nezapomljivih zgodovinskih podatkov v knjigi se glasi: na oblikovanje slovenske kulture je vplivalo 631 let habsburške vladavine in 4 leta francoske okupacije. Kaj je torej zgodovina nekega naroda? To je tudi zgodovina drugih narodov in kultur. Zato je vsakršno »očiščevanje« nezaveda-nje lastnega izvora. Mesto brez spomina. Velenje ga ima. Tudi, ko je leta 1990 izgubilo svojilni pridevnik Titovo, ni izgubilo lastne identitete in ohranilo je desetmetrski spomenik na osrednjem trgu. Bili so poskusi, da se ga umakne, in spet so poskusi, a ti so spet politično motivirani. S strani stranke, ki jo moti tudi rdeča zvezda. Augustinčicev Josip Broz - Tito se je v Ljubljani moral umakniti izpred Muzeja novejše zgodovine, velenjski bo po novem privabljal še več turistov. Velenje je socialistično mesto; to odseva arhitektura v javnem prostoru, naj gre za spomenike ali stavbe, to odsevajo domačini, saj je Velenje Jugoslavija v malem; iz tiste države, ki je nastala in izginila s socialističnim režimom.
Spomenik so odkrili junija 1977, čez štiri leta je padla še odločitev za spomenik Edvardu Kardelju. Titovo Velenje so obiskali Hruščov, Brežnjev, Gierek, Ceausescu. Tudi sosednji kulturni dom skriva nešteto »socialističnih« zgodb. Tisti, ki v naštetem ne dojema turističnega potenciala, ne dojema, kako ključen je kulturni turizem za sodoben razvoj mesta. 150 tisoč evrov za ureditev okolice spomenika vsekakor bode v oči. Podobno je zbodla končna cena postavitve Spomenika žrtvam vseh vojn na ljubljanskem Kongresnem trgu - država je priporočila, da naj ne stane več kot pol milijona, a naposled smo odšteli več kot milijon evrov. Na ta način se zgodba skazi - no, ljubljanski spomenik je skazila še tista druga zgodovinska resnica, o ljudeh, ki jim je namenjen. A tudi pri Titu se celotna turistična zgodba lahko kaj hitro izrodi, in da še dodatne municije kritikom, zato je transparentnost postopka ključna. Odločitev, da bo Velenje postalo socialistična turistična atrakcija, je daljnovidna. Ko potuješ, je nesmiselno govoriti, da si iz države Erjavca, Janše, Pahorja. Nihče ne ve za njih. Ko pa tujcu rečeš, da si iz nekdanje Jugoslavije, po navadi izstrelijo: Tito! Toliko o politični osebnosti, ki ga imajo nekateri zgolj za zločinca. Če mislite, da je za politične zločine potreben Goli otok ali režim, ki ni demokratičen, pomislite še enkrat, v kakšni državi živimo. In s kakšno politično kulturo smo obdani. Sami kratkohlačniki, ki jih tujina ne jemlje resno. Pa bi si želela, da bi bilo drugače... Tito se je uprl Stalinu, Tito je želel ustvariti tretji pol moči - neuvrščene, na Titov pogreb je prišlo več kot sto tujih državnikov. Se strinjam s sogovornico v Tedniku, da je pri taki turistični ponudbi treba biti previden, nikakor pa se ne sme brisati zgodovinskih dejstev.
Še to, dragi kritiki, ste se že kdaj slikali pred kipom Che Guevare ali Napoleona?
Potvarjanje zgodovine je tema za nedorasle politike - vodite raje državo v prihodnost.
Boljši materialni položaj gospodinjstev
Minulo leto je bilo za slovenske državljane očitno srečnejše leto. Statistični urad ugotavlja, da je materialni položaj gospodinjstev boljši, ljudje pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem. Zadovoljstvo s svojim življenjem je lansko leto z ocenami od 7 do 10 ocenilo kar 72 odstotkov oseb ali za štiri odstotne točke več kot pred letom dni. Večjo blaginjo ljudi potrjuje tudi, da si je nepričakovane izdatke in enotedenske letne počitnice lahko privoščilo več ljudi kot predlanskim, gospodinjstva so lažje zvozila »čez mesec«. Tudi prikrajšanih je bilo manj.
a mz
a
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 11
25. januarja 2018

UTRIP
7
S projektom eCentral do obnove velenjske Ljudske univerze
V okviru štiriletnega projekta bodo partnerji projekta razvili strategije za financiranje in prenovo javnih stavb za različne ravni upravljanja
Bojana Špegel
Velenje, 18. januarja - V velenjski vili Bianci je pred tednom dni potekala predstavitev mednarodnega projekta v sklopu transna-cionalnega programa eCentral, ki je stekel 1. septembra lani, končan pa bo februarja 2021. Mestna občina Velenje in zavod KSSE-NA v njem sodelujeta s še šestimi partnerji iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. To je le eden od trenutno 10 evropskih projektov, ki tečejo v MO Velenje, projekt eCentral pa je eden od projektov, ki se osredotoča na energetsko učinkovitost javnih objektov in izvedbo ukrepov za njihovo učinkovitost. Projekt upošteva usmeritev EU, ki bo že leta 2019 zahtevala izvedbo obnov in gradnjo javnih objektov v skladu z energijskimi standardi (nZEB).
Izziv bo nov model financiranja
Projekt se torej osredotoča na energetsko učinkovitost javnih objektov in izvedbo ukrepov za njihovo energetsko učinkovitost. Dokazati želi, da je pristop k sanacijam in izgradnjam javnih objektov v skladu s smernicami Evrope po skoraj nič-energetskih stavbah velikokrat najbolj optimalna in stroškovno učinkovita rešitev. »Rezultati treh pilotnih projektov bodo zagotovili jasnejši odgovor na stroškovno optimalnost skoraj nič energijsko prenovljenih javnih stavb,« je na novinarski konferenci poudarila Helena Knez, vodja službe za razvojne projekte in gospodarstvo na MO Velenje. Eden od rezultatov projekta bo namreč v v Velenju tudi viden, saj bodo obnovili stavbo velenjske Ljud-
Direktor Zavoda KSSEN-a Boštjan Krajnc: »Čeprav imamo že veliko izkušenj z energetsko sanacijo javnih stavb, je ta projekt za nas velik izziv.«
ske univerze. Direktor Zavoda KSSENA Boštjan Krajnc nam je
pojasnil: »Naš zavod ima že ve-
Helena Knez iz MO Velenje: »Veseli smo, da je Velenje eno od treh mest, v katerih bo potekal pilotni projekt prenove javne stavbe.«
liko izkušenj pri energetski prenovi javnih stavb, a je projekt eCentral za nas vseeno velik iz-
Za več socialnih pravic v Evropi
Velenjčan Jan Škoberne (poslanec SD v Državnem zboru) je bil imenovan v biro podpredsednikov skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope
Mira Zakošek
Bruselj, 22. januarja - Poslanec Socialnih demokratov in član delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Jan Škoberne je bil imenovan v biro podpredsednikov skupine Socialistov, demokratov in zelenih v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Gre za največjo politično skupino v Svetu Evrope.
Ob izvolitvi je Škoberne poudaril, da se bo kot član biroja podpredsednikov zavzel za okrepitev Torinskega procesa in uveljavitev sodobne listine o socialnih pravicah ter za krepitev solidarnosti in varovanja najvišjih standardov človekovih pravic kot odgovor grožnjam, ki jih predstavlja vzpon skrajne de-
snice, nacionalizmov in sovražnega govora v Evropi. »Tako kot temeljne človekove pravice morajo tudi socialne pravice, vključno s pravico do dostojnega plačila, postati uni-
verzalne pravice. Od sposobnosti uveljavljanja solidarnosti in enakopravnosti je odvisna prihodnost Evrope,« je poudaril ob izvolitvi. Na rednem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je sodelovalo 324 delegatk in delegatov 47 držav, v ponedeljek pa so razpravljali o ključnih globalnih izzivih. Tako je Parlamentarna skupščina med drugim na nujnem zasedanju obravnavala problematiko vzpona antisemitizma, ksenofobije in islamofobije ter grožnje, ki jo slednje predstavljajo za skupne evropske vrednote.
Še zlasti so izpostavili vprašanje prihodnosti pa-lestinsko-izraelskega mirovnega procesa, opozorili na upravljanje globalnih izzivov v športu, do ključnih socialnih vprašanj, s katerimi se sooča Evropa. Izvolili pa so tudi novega sekretarja Sveta Evrope za človekove pravice, med tremi finalnimi kandidati je bil tudi slovenski kandidat, minister za pravosodje Goran Kle-menčič, ki pa ni bil izvoljen.
Prijaznejše invalidom
Občinska stavba v Šoštanju dobi letos dvigalo, prenovljeno sejno sobo in sanitarije
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Notranjost stavbe, v katerih ima prostore uprava Občine Šoštanj, v njej pa gostujejo
tudi drugi (banka, društva, središče za samostojno učenje, računovodski servis, center za socialno delo, upravna enota, policija, zavod za kulturo, krajevna
skupnost ...), že nekaj let kliče po prenovi. Načrtovana že bila nekajkrat, a je vedno prišlo kaj vmes. Največkrat so bile to naravne ujme, ki Šoštanju niso prizanašale. Redko so ga zaobšle.
»Vsakič smo sredstva, ki smo jih imeli za te namene, predvidene v proračunu, preusmerili. Odprave posledic naravnih nesreč so bile potrebnejše in nujnejše
ziv. Doslej smo se vedno srečevali z obnovami stavb, pri katerih so bili investitorji znani; ali smo kombinirali energetsko pogodbe-ništvo ali pa smo obnove izvajali s pomočjo državnih subvencij in sredstev občinskih proračunov. Tokrat se prvič srečujemo z modelom financiranja, v katerem mešamo zasebna sredstva v javno infrastrukturo.« Izziv za sodelujoče v projektu torej je, ker morajo sredstva za obnovo zbrati s pomočjo inovativne sheme financiranja. Trije pilotni projekti - poleg Velenja sta vanj vključena še Zagreb in Budimpešta - bodo financirani na različne načine; kot javno-zasebno partnerstvo, kot energetsko pogod-beništvo ali kot množično financiranje. »V Sloveniji že obstaja platforma za množično financiranje energetskih obnov, a doslej še ni bil izveden noben projekt, v katerem bi ga uporabili za javne stavbe. Največja ovira je trenutno pri formulaciji tovrstnega financiranja; postavlja se vprašanje, ali lahko to smatrajo kot donacijo, ki bi bila za vlagatelje bolj promocijska, ali kot dejanski vložek v stavbo. Ni še jasno, ali lahko tisti, ki bi bili pripravljeni vlagati, pričakujejo tudi donos,« še pojasni Krajnc. Poudaril pa je, da v Velenju pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev in vključevanju v EU projekte vedno stremijo k temu, da ima mesto nekaj od tega. »V prete-
klosti je verjetno najbolj znan projekt energetske obnove vile Rožle, za katerega smo pridobili zelo veliko sredstev. Pri projektu obnove Ljudske univerze pa bomo morali preskočiti tudi nekatere birokratske in zakonodajne ovire. Opravili smo že energetski pregled stavbe, sedaj bomo pripravili smernice in predloge za prenovo stavbe, da bo dosegla standard nič-energetske stavbe. Na zunaj želimo, da ostane podobna, kot je sedaj. Sledila bo še izdelava študije izvedljivosti, ki bo odkrila možne vire financiranja. Z njo se bomo odločili, kakšno kampanjo bomo uporabili, da pridemo do sredstev za obnovo,« še izvemo.
Projekt eCentral je v celoti vreden 2 milijona 676 tisoč evrov, delež MO Velenje pa znaša dobrih 194 tisoč evrov. Od tega bo EU prispevala 85 %, mestni proračun pa 15 %, a ta sredstva ne bodo namenjena za obnovo v pilotnem projektu. Glavni rezultati projekta bodo usmerjeni na regionalne in lokalne javne organe, ki nimajo dovolj tehničnega znanja za razvoj kompleksnih projektov energetske učinkovitosti. V okviru tega projekta bodo pridobili orodja za upravljanje energetske učinkovitosti pa obnovitvene načrte (do leta 2030) za javne stavbe, razili bodo modele financiranja in vzpostavili sodelovanje z znanstvenimi ustanovami.
kot prenova občinske stavbe,« pravi podžupan Viki Drev.
Letos pa prihaja čas tudi za to. Najprej bodo poskrbeli, da bodo imeli invalidi lažji dostop do njih. »Naša stavba žal še vedno ni prijazna invalidom. Nujno je vgraditi dvigalo,« pravi. V prvem delu prenove, že letos, bodo poskrbeli zanj. Obnovili pa bodo tudi sanitarije in sejno sobo.
Razpis za izbiro izvajalca bodo objavili spomladi. Računajo, da bi načrtovana dela lahko izvedli do konca poletja.
V drugem delu prenove pa bodo v občinski zgradbi zamenjali pode in stavbno pohištvo.
Notranjost občinske stavbe bodo prenovili.
Z dvigalom za invalide ne bo ovir.
Višji zneski za ogrevanje prostorov na računih za mesec december 2017
UV mesecu januarju 2018 ste uporabniki prejeli nekoliko višje račune iz naslova ogrevanja prostorov za mesec december 2017. Razlog za višje zneske na položnicah je povečana porabljena količina storitev oskrbe s toploto (toplotno energijo), kar je razvidno tudi iz specifikacije na računih. Povprečna temperatura v mesecu decembru je bila namreč 2,87 °C, medtem ko je bila v mesecu novembru 6,08 °C. Cene komunalnih storitev se od 1. 8. 2017 niso spremenile.
Kot informacijo podajamo tudi obrazložitev načina obračuna komunalnih storitev po posameznih tipih uporabnikov:
Komunalno
podjetje
Velenje
Široka potrošnja - individualne hiše
Mesečni obračun stroškov komunalnih storitev se obračuna tako, da uporabnikom izstavljamo mesečne akontacije na osnovi povprečnih mesečnih količin preteklega primerljivega obračunskega obdobja. Dejanska poraba se ugotavlja polletno s popisom stanja na merilnih napravah, ko se izvede tudi poračun akontacij.
Široka potrošnja - večstanovanjski objekti
Uporabnikom izstavljamo mesečne račune za komunalne storitve, obračunane na osnovi dejansko porabljenih mesečnih količin, ki so zabeležene na glavnih merilnih napravah, nameščenih na objektih. Interno delitev stroškov po posameznih etažnih enotah (stanovanjih) na osnovi instaliranih delilnikov izvede izvajalec delitve oz. upravnik.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Koroška cesta 37/b | 3320 Velenje
■
■
■
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 8
8	IZOBRAŽEVANJE
Kurikulum usklajujejo
Zaradi lažjega prehoda mladih iz izobraževalnega v poslovni sistem se na Višji strokovni šoli trudijo študijski proces in praktična usposabljanja študentov čim bolj prilagoditi potrebam na trgu dela
"»WAS
z delovno prakso
Višja strokovna šola in delodajalci imajo skupen izziv: motivirati mlade, da se bodo odločali za izobraževanje za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje.
Tina Felicijan
Četrtek, 18. januar - Višja strokovna šola je z namenom boljšega usklajevanja svojih izobraževalnih programov s praktičnim usposabljanjem in potrebami v delovnih procesih delodajalcev priredila prvo posvetovalno konferenco za mentorje študentov pri praktičnem usposabljanju in kadrovike v podjetjih ter profesorje in načrtovalce izobraževalnih programov. »Namen srečanja je bilo izmenjati dosedanje izkušnje in mnenja ter najti načine usklajevanja študija in samega dela, tako da bodo naši študenti ob zaključku izobraževanja čim bolje pripravljeni za takojšnje delo in bodo znali vsebine, ki jih usvojijo med študijem, tudi prenesti v prakso. Eden od
Rekli so > Uroš Sonjak:
»Največja pridobitev sodelovanja šole in delodajalcev je v čim lažjem prehodu študentov iz izobraževalnega v delovni proces. Z usklajevanjem preprečujemo tako frustra-cije delodajalcev, ki se bojijo slabo usposobljenega kadra, kot študentov, ki se bojijo, da znanja ne bodo znali prenesti v prakso.«
ciljev pa je bil pridobiti povratne informacije o znanju in usposobljenosti študentov tako na področju primanjkljajev kot presežkov, da bomo lahko vsebine pri izobraževanju prilagodili dejanskim potrebam v praksi,« je pojasnil ravnatelj
VSŠ Uroš Sonjak. Med predlogi za krepitev dobrega sodelovanja je med drugim pobuda mentorjev, da bi se z nekaterimi (predvsem zahtevnejšimi) nalogami, s katerimi se študenti srečujejo v
podjetjih, v obliki raziskovalnega in razvojnega dela v sklopu študija ukvarjali tudi po opravljeni praksi.
Obenem je šola lahko preverila tudi pridobitve triletnega mednarodnega
25. januarja 2018
projekta, v sklopu katerega so preizkušali individualizirane programe za delo s študenti. »Dosedanje izkušnje delodajalcev, pri katerih naši študenti opravljajo dvakrat po desettedensko prakso, so večinoma pozitivne. V tem obdobju krepitve gospodarstva opažamo, da marsikateri študenti po opravljeni praksi tudi ostanejo v podjetju,« pravi in opozarja, da je pridobivanje delovnih izkušenj vsekakor pomembno, vendar študij zaradi tega ne sme trpeti. Nekateri študenti namreč vstopijo v delovno razmerje še pred uspešnim zaključkom študija. Čeprav delodajalci v določenih sektorjih vse bolj iščejo ustrezne kompetence, je vendarle smiselno pridobiti tudi določeno stopnjo izobrazbe.
Ena od ugotovitev konference pa je tudi pomanjkanje ustreznih kadrov predvsem na področju elektronike in meha-tronike. »Podjetja imajo čedalje večje težave s pridobivanjem usposobljenih kadrov, šola pa s pridobivanjem novih študentov. Trenutno so naša vpisna mesta zasedena le do polovice. Tudi v geo-tehnologijiin rudarstvu zaznavamo večje potrebe po kadrih, študenti te smeri pa so redki,« je še povedal ravnatelj Uroš Sonjak.
a
Varstvo, izobraževanje, družba
V okviru popoldanskega programa za otroke in mladostnike potekajo v MC Velenje razne izobraževalne in sprostitvene aktivnosti, v katerih se obiskovalci učijo samostojnosti in pridobivajo socialne veščine
Tina Felicijan
Odkar ima Mladinski center Velenje prostore na Efenkovi ulici, so se dejavnosti, namenjene otrokom in mlajši mladini, močno okrepile in razširile, saj tako lokacija kot prostori nudijo več možnosti za kakovostno in pestro preživljanje prostega časa. V sklopu programa Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka med 13. in 20. uro potekajo raznolike aktivnosti, ki so vse brezplačne. Obiskovalci se v tem času družijo s strokovnimi delavci in prostovoljci iz tujine, ki jim pomagajo pri pisanju domače naloge, učenju in drugih šolskih projektih, učijo jih tujih jezikov, osveščajo o varni in odgovorni uporabi računalnikov in interneta, podajajo jim informacije o interesnih dejavnostih, prirejajo kuharske in ustvarjalne delavnice za področja likovne in filmske umetnosti, organizirajo predstavitve različnih športnih aktivnosti, spodbujajo jih h gibanju na svežem zraku, načrtujejo izlete, nudijo pa jim tudi igranje namiznih družabnih in tudi virtualnih iger ali pa ročnega nogometa, biljarda in namiznega tenisa. Program aktivnosti prilagajajo letnemu času in k sodelovanju pri pripravi in izvedbi vabijo tudi različna interesna društva. Tako denimo poleti obiskujejo delavnice urbanih športov v skate parku, ki jih vodijo člani mladinskega društva Duša, vrtnarijo na visokih gredah v okolici mladinskega centra, že nekaj let pa se lahko udeležijo tudi enotedenskega počitniškega programa Indikamp, pozimi pa obiskujejo drsališče. Ob možnostih za sprostitev, ki je sicer zelo pomembna, veliko pozornost posvečajo motivaciji
otrok za aktivno preživljanje prostega časa v družbi vrstnikov.
»Največja dodana vrednost je, da lahko otroci, ki bi zaradi delovnega časa staršev popoldneve preživljali sami doma ali na ulici, prosti čas preživljajo v varnem okolju, v katerem se lahko družijo z vrstniki, pridobivajo novo znanje, vrednote, razne veščine, s katerimi se pripravljajo na odraslo življenje. Zato se trudimo program
rabnike, prostovoljkam pa omogočimo, da samostojno pripravljajo in izvajajo, kar si zamislijo, s tem pa pridobivajo delovne izkušnje na tem področju in osebnostno rastejo.«
Otroci se v Središču mladih in otrok očitno dobro počutijo. Vsak dan se jih zbere okrog trideset, večina pa je stalnih obiskovalcev. Medtem ko se nekateri igrajo z žogo na dvorišču, drugi razvijajo svo-
Ob družabnih in športnih igrah, ki so med obiskovalci najbolj priljubljene, je vsak dan v tednu poskrbljeno za vodene tematske delavnice, ki ponujajo novo znanje in veščine za življenje.
>
SMO MC Velenje sprejema tudi starejšo mladino. Tako predvsem ob večerih, ko se otroci že odpravljajo domov, na partijo biljarda ali ročnega nogometa prihajajo stanovalci študentsko-dijaškega doma ter drugi srednješolci in študenti.
SMO MC Velenje predstaviti šolam in drugim izobraževalnim institucijam, pa Centru za socialno delo, da lahko otroke, ki potrebujejo popoldansko varstvo, usmerjajo k nam,« je povedala socialna delavka v mladinskem centru Ira Prei-ninger in dodala, da program nudi priložnosti tudi mladim, ki jih zanima delo z otroki. »Obudili smo prostovoljno delo in tako otroke obiskujejo štiri prostovoljke Šolskega centra Velenje, ki zanje pripravljajo različne aktivnosti in delavnice. S tem popestrimo dogajanje za naše upo-
jo ustvarjalnost na likovnih delavnicah, tretji organizirajo turnir v namiznem tenisu, vsi pa center obiskujejo predvsem zaradi družbe. Zakaj je v mladinskem centru bolje kot doma? »Raje pridem sem, ker je tu več iger. Včasih pride z mano tudi kak prijatelj, ampak največ prijateljev imam tu,« je povedal 10-letni Lirion, ki SMO obišče vsak dan, najraje pa ima turnirje v ročnem nogometu. 12-letni Endrit, ki se rad pogovarja s prostovoljcema iz Evropske prostovoljne službe in tako vadi angleški jezik, pa se je v SMO med drugim naučil speči pico. Nekateri prihajajo le na izbrane aktivnosti, drugi predvsem zaradi sprostitve, vsem pa je, pravijo, druženje v SMO bolj prijetno in zabavno kot posedanje doma.
■
Lansko leto prelomno
Fakulteta za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec v novem študijskem letu z vrsto novostmi in 58 novimi študenti
Tatjana Podgoršek
Fakulteta za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec je zasebni izobraževalni zavod, ki so ga pred 12 leti zaradi potreb industrije ustanovila podjetja. Je edina tovrstna ustanova v državi, ki izobražuje inženirje in magistre inženirje tehnologije polimerov. V tem študijskem letu pridobiva v njenih programih potrebno znanje in izkušnje 112 rednih ter izrednih študentov. Direktorica fakultete Maja Mešl zagotavlja, da je bilo minulo leto zanje prelomno, pred njimi pa prihodnost, polna izzivov.
Tretjina študentov iz Savinjske regije
Po pojasnilu sogovornice je bilo leto izjemno zaradi uvedbe številnih novosti. Kot najpomembnejšo je omenila preimenovanje izobraževalne ustanove iz visoke šole v fakulteto, zapolnitev vseh razpisanih mest za redni študij tehnologije polimerov in vpis izrednih študentov v dodiplomski magistrski študijski program, »kar pomeni, da imamo v tem študijskem letu 58 novih študentov. Kar tretjina jih je iz savinjske regije, v kateri imajo sedež naši številni partnerji: Plastika Skaza in BSH Hišni aparati Nazarje sodita med soustanovitelje fakultete, Gorenje, Veplas (oba Velenje), Odelo Prebold, Turna Šoštanj in mnogi drugi. Okrepili smo tudi vodstveno ekipo fakultete oziroma izvolili novega dekana. To je doc. dr. Thomas Wilhelm iz Nemčije. Po naših informacijah smo edina fakulteta, ki ima tujega dekana.« Ponosni so še - dodaja Mešlova - na novo raziskovalno opremo za karakterizacijo mehanskih in termičnih lastnosti, na uspešno zagnane nove dejavnosti, na konec lanskega leta sprejeto novo strategijo razvoja fakultete do leta 2024 ter na začetek postopka za ustanovitev fundacije, ki bo zaživela v naslednjih mesecih.
Kar 96-odstotna zaposljivost diplomantov
Maja Mešl meni, da ima fakulteta svojo prihodnost tudi zato, ker imajo enega najzanimivejših študijev v državi, edini so z visokošolskim in magistrskim študijskim programom na področju tehnologije polimerov, panoga pa je ena najbolj perspektivnih v svetu. Zaradi možnosti široke uporabe in mnogih pozitivnih lastnosti ne preseneča, da so v središču zanimanja za podjetja in raziskovalne ustanove s področja, v katerem delujejo. Njihova proizvodnja in poraba po svetu vsako leto narašča. »V Sloveniji je več kot 1700 podjetij s področja tehnologije polimerov in so potencialni delodajalci. Zato je ena od prednosti naše fakultete zelo visoka zaposljivost študentov. V tem trenutku " kar 96 odstotkov naših diplomantov najde službo v šestih mesecih po opravljeni diplomi.« Med prednostmi v primerjavi z drugimi fakultetami je Mešlova izpostavila še tesno povezanost z industrijo, vrhunsko raziskovalno opremo, manjše skupine študentov pa jim omogočajo inovativne metode poučevanja.
Cenjen partner polimerne industrije doma in v tujini
Nadaljnjo razvojno pot fakultete bodo tlakovali z zagotavljanjem spodbudnega študijskega okolja, z inovativnimi raziskavami ter vrhunskimi storitvami za svoje partnerje iz industrije. Želijo postati priznana tehniška fakulteta in center odličnosti na področju tehnologije polimerov, v katerem bodo z uvajanjem še več projektnega dela in drugimi oblikami študija, aplikativnimi oblikami raziskovanja usposabljali diplomante za izzive prihodnosti. »Na osnovi izjemnih rezultatov želimo postati cenjen partner polimerne industrije doma in v tujini ter vplivati na razvoj regije,« je še dejala Maja Mešl.
a
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 11
25. januarja 2018

IZOBRAŽEVANJE
9
Iz učilnice v učilnico
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje na konferenci o poučevanju in učenju na osnovni šoli - Bolj motivirani učenci, manj disciplinskih odstopanj, boljši rezultati na tekmovanjih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 19. januarja - V veliki dvorani hotela Paka v Velenju je potekala konferenca o poučevanju in učenju v osnovni šoli z naslovom Iz učilnice v učilnico. Pripravila jo je osnovna šola Gustava Šiliha Velenje, udeležilo pa se je je blizu 90 predstavnikov osnovnih šol iz vse Slovenije.
Upali so si odpreti vrata učilnic
Po besedah ravnateljice Gustavke Li-lijane Lihteneker so s konferenco pokazali, da si upajo odpreti vrata njihovih učilnic in povabiti vanje kolege učitelje in ravnatelje ter jim pokazati, kaj novega počnejo, kaj so v zadnjih nekaj letih naredili. Vodilo pri tem so jim bili primeri dobrih praks, ki so jih pridobili v mednarodnem projektu Linpilcare. Vanj jih je kot edine v celjski regiji povabila Območna enota Zavoda RS za šolstvo Celje. »Glavni namen pro jekta je bil usposobi ti učitelje za raziskovanje lastne prakse ob pomoči podatkov iz razreda in izsledkov znanstvenih raziskav oziroma jih opolnomočiti, dvigniti njihovo poklicno rast ter se naučiti tudi drugih strokovnih metod dela v razredu. Po uspešno končanem omenjenem mednarodnem projektu smo postali na šoli mala učeča se organizacija.« Pojasnila je še, da jim prizadevanja za dvig kakovosti učiteljevega dela že pred izvajanjem projekta niso bila tuja, zato so pri tokratnem raziskovanju namenili več pozornosti formativnemu spremljanju. Pri
tem jih je zanimalo, kako izboljšati motivacijo učencev za učenje, jih spodbuditi k večji dejavnosti pri pouku, izboljšati njihovo znanje, jih naučiti samouravnavanja in samovrednotenja ter kako poučevati še bolj učinkovito. Pri učencih se je to pokazalo za odlično metodo za dvig kakovosti poučevanja in učenja na še višjo raven.
Učinki so izjemno dobri
Na vprašanje, kako poteka poučevanje in _ učenje iz učilnice v učilnico v praksi, je Lihtenekeijeva odgovorila: »Tako, da so l vrata razreda odprta, da sodelavci iz. I menjajo izkušnje, skupaj preverijo, ali 11 so bili uspešni. Učitelji spremljajo učence, ti svoje delo, sodelujejo med seboj in podobno. Na takšen način vsi rastejo. Sama pa kot ravnateljica spremljam učitelje, kaj počnejo, kako delajo, kje so še možnosti za izboljšave.«
Liljana Lihteneker je zagotovila, da so učinki omenjenih metod dela izjemno dobri. To kažejo tudi analize, predvsem pa dejstva: beležijo naraščanje motivacije za delo učencev v razredih, precej manj je disciplinskih odstopanj, izboljšalo se je sodelovanje s starši, saj ti lahko spremljajo delo svojega otroka s kazalniki, izboljšali so se rezultati nacionalnega preverjanja znanja in tudi rezultati učencev na različnih tekmovanjih iz znanj. V prihodnje nameravajo aktivnosti nadaljevati, in kjer je možno, tudi nadgraditi.	a
Liljana LIhteneker: »Učinki dela so izjemno dobri, zato bomo to nadaljevali tudi v prihodnje.«
Univerza za tretje življenjsko obdobje bo dobila novo vodstvo
22. februarja bodo imeli občni zbor, na njem pa oblikovali smernice za naprej
Mojca Štruc
Še na začetku šolskega leta se je vse skupaj zdelo tako preprosto. Predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Vrtačnik je voz trdega dela gnala naprej in poskrbela za pestro ponudbo krožkov, izobraževanj, tečajev in dogodkov. Nato pa je iznenada - povsem nepričakovano - predsednica umrla. Za seboj je pustila veliko čustveno praznino, pa tudi nekaj strahu, kako naprej.
Projekti v izvajanju sicer niso občutili teže dogodka, nič ni odpadlo ali obstalo. Toda vse bolj glasno je odmevalo vprašanje, kdo
Vabijo na občni zbor
V četrtek, 22. februarja, ob 9. uri vabi Univerza za tretje življenjsko obdobje za občni zbor v veliko dvorano vile Bianke. Ocenili bodo opravljeno delo in si zastavili nov delovni program. Na dnevnem redu pa imajo tudi volitve v organe društva. Želijo si čim večje udeležbe in predlogov za nadaljnje delo. Vse zainteresirane vabijo, da se z vsebino posameznih točk seznanijo na sedežu UNi3 v Domu učencev od 12. februarja dalje.
Zdenka Uršnik je za zdaj podpredsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.
bo vendarle prevzel vodenje. »Na nek način se je naše sodelovanje z zunanjimi partnerji upočasnilo,« danes ocenjuje Zdenka Uršnik - trenutno podpredsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, kar je bila tudi v času predsednice Vrtačnikove, s katero je odlično sodelovala.
Po njenem odhodu se je Uršni-kova trudila, a vse bolj spoznavala, da institucija brez predsednika na dolgi rok ne more uspešno delovati. Skupaj z ostalimi člani upravnega odbora je skrbela za promocijo delovnega mesta in vabila zainteresirane. Odziva ni bilo. Najbrž tudi zato ne, ker gre za odgovorno funkcijo, ki pa je v celoti prostovoljna. »Upala sem, da bomo novega vodjo dobili vsaj do konca leta 2017,« je povedala Zdenka Uršnik in dodala, da se to ni zgodilo.
Kljub mnogim začetnim pomislekom se je podpredsednica naposled vdala spodbudam in sklenila,
da za mesto predsednice kandidira sama. Na dnevnem redu zbora članov, ki bo 22. februarja ob 9. uri v veliki dvorani vile Biance v Velenju, so poleg volitev drugih funkcij društva tudi volitve predsednika. »Prav nič ne bom jezna, če se do zbora članov najde še kdo, ki bi bil pripravljen prevzeti to nalogo,« je dejala Uršnikova in pristavila, da si od novega predsednika želi tran-sparentnega delovanja, opravljanje vloge koordinatorja, skrb za nemoten potek zastavljenih ciljev in po potrebi sposobnost reševanja morebitnih nastalih težav.
Da bi bilo lažje, so na Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje v zadnjem času dobili dve novi moči. Eno so zaposlili, druga pa pri njih dela preko javnih del. Dela za prihodnjega predsednika pa kljub temu ne bo zmanjkalo.
»Ne morem si predstavljati, da bi zmogla toliko, kot je zmogla prejšnja predsednica. Ona je bila odlična!« pove Zdenka Uršnik in pokaže na fotografijo Vrtačniko-ve ter opozori na energijo, ki jo je oddajala pokojna. Tudi Zdenka Uršnik je zelo pozitivna. A realna. »Če bom njeno mesto prevzela sama, vem, da bo včasih zelo naporno. Maja, ko načrtujemo veliko prireditev, bom morala verjetno za pomoč prositi člane upravnega odbora. Sicer pa se mi konec marca izteče mandat poslovne sekretarke v Društvu upokojencev Šoštanj - da bi zmogla funkcijo predsednice na Univerzi, bom v Šoštanju z delom zaključila,« še pravi Uršnikova.
■
Milena Krstič - Planine
Velenje, 18. januarja - V četrtek je v Velenju tretjič zapored potekal dan predstavitev poklicev pri delodajalcih za zaključne razrede osnovnih šol. V projektu se je povezalo šest velenjskih osnovnih šol, Šolski center, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, Ljudska univerza in Območna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ve- P" lenje kot povezo- i valeč partnerjev -na trgu dela. »Tega, da je to povezovalen projekt, smo najbolj veseli,« pravi Romana Lapajne z zavoda za zaposlovanje.
Predstavitve poklicev so po- ^ tekale pri delo- I dajalcih, pri ka- I terih so učenci I zaključnih raz- ® redov osnovnih šol spoznavali tehnične poklice, poklice s področja gostinstva in druge storitvene poklice, poklice v zdravstveni in predšolski vzgo-
aji ter tudi poklice, ki zahtevajo dolgotrajnejše izobraževanje.
Dneva predstavitve poklicev neposredno v podjetjih, zavodih ... se je udeležilo blizu 250 učencev, ki so lahko v enem dopoldnevu spoznali več poklicev, saj so
>To, da otroci poklice spoznavajo v realnem okolju, je velika prednost.
jim urniki obiskov to omogočali. Največje zanimanje po številu prijavljenih učencev za prvi
obisk je bilo za tehnične poklice (strojni tehnik, elektrotehnik, računalniški tehnik, oblikovalec kovin, strugar ...). Toliko jih je odšlo na teren in si delovna mesta ogledalo. Namen je namreč ta, da si učenci ogledajo okolje, v katerem se poklici izvajajo, se z njimi seznanijo. »Danes je poplava različnih informacij o poklicih. O njih si učenci zelo veliko informacij lahko pridobijo
sami, na internetu, čisto nekaj drugega pa je, če lahko poklic spoznajo neposredno in vidijo tako dobre kot tudi slabe lastnosti posameznega poklica, dobijo o njem neposreden vtis. Gotovo jim bo to samo v koristi pri gradnji poklicne kariere.«
Učenci zaključnih razredov osnovnih šol obenem, ko spoznavajo poklice, spoznajo tudi delodajalce v lokalnem okolju, delodajalci pa lahko na teh obiskih spoznajo svoje bodoče kadre.
Podjetnica Jana Vidovič iz
Kozmetike Studio Jantar se je na skupino, ki so ji jo napovedali, skrbno pripravila. Povedala je, da z zavodom za zaposlova-
nje na dnevu predstavitve poklicev sodeluje že četrtič. Rada se odzove temu vabilu, za to si vzame čas. »Mladim bom razložila, kakšen je poklic kozmetičarke, kakšno delo opravlja, kakšna izobrazba je za opravljanje tega poklica potrebna.« Dodaja tudi, da trg vedno potrebuje dober kader.
Vprašali smo jo, kaj bi položila na srce mladim, na kaj naj mislijo, ko se odločajo za poklic? Brez razmišljanja je odgovorila, da naj pri tem sledijo svojim željam in svojemu srcu. Če bodo sledili temu, bodo cilj zagotovo dosegli, poklic pa opravljali dobro.
a
Dan predstavitve poklicev na terenu
Devetošolci so spoznavali poklice in delodajalce v lokalnem okolju, delodajalci pa svoj bodoči kader
i Preden so se tisti, kijih zanimajo poklici v zdravstvu, odpravili po Zdravstvenem domu, so jih delodajalci seznanili z osnovnimi podatki. Tako je bilo tudi drugje.
« Romana Lapajne: »Najbolj veseli smo tega, da v projektu sodeluje več partnerjev.«
Rekli so )
Neža Kovač: »Zanimajo me poklici v zdravstvu, pa tudi veterina. Nisem pa še odločena. Vem le, da se bom najprej vpisala na gimnazijo.«
Jan Osmanovič: »Nameravam se vpisati v zdravstveno šolo, potem pa, če bom uspešen, nadaljevati študij v tej smeri. Bom pa danes izkoristil priložnost in skušal spoznati še kak poklic.
Nina Kovačevič: »Za zdaj me zanima fizioterapija, radiologija. Vpisati se želim na športno gimnazijo. Potem pa bom videla. Morda se v času tega šolanja moje želje še spremenijo? Od tega, kako uspešna bom, bo odvisno, v katero smer bom nadaljevala. O poklicih smo veliko informacij dobili že v osnovni šoli, dobili jih bomo tudi v srednji. Neposreden stik z delodajalci pa je nekaj drugega.«
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

25. januarja 2018
Doma so bila ponovno ustvarjena kakovostna dela
Tradicionalna pregledna razstava tiskovin in zgoščenk, ki so jih izdali avtorji in založniki iz Šaleške doline, zajema manj izdelkov kot lanska, prevladuje pa publicistika
ALTERNATOR
Tina Felicijan
Silvo Grmovšek z domoznanskega oddelka Knjižnice Velenje vsako leto pripravi pregled bere knjig, brošur, periodike in ostalih tiskovin ter nosilcev zvoka in slike, ki so v preteklem letu bodisi izšli v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodisi so jih ustvarili tukajšnji avtorji ali pa se navezujejo na to okolje in ljudi. Lani je bilo teh naslovov za skoraj polovico manj kot leto poprej - nekoliko več kot štirideset. So pa dela prav tako kakovostna kot prejšnja leta, pravi avtor razstave. »Najbolj pomembno se mi zdi, da je zastopan celoten založniški spekter in skorajda vse zvrsti. Kot običajno, je bila obsežna izdaja brošur, katalogov in učbenikov, predvsem s področja kulture in izobraževanja. V primerjavi s prejšnjimi leti lahko opazimo tudi, da letos ne prevladujejo naslovi s področja književnosti, pač pa neliterarna besedila.«
Med njimi sta dve številki Šaleških razgledov, ki so redno izhajali od leta 1988 do sredine 90-ih let, ko je nastopil založniški mrk. Za digitalno številko, ki je izšla
leta 2012, je Knjižnica Velenje v preteklem letu ponovno začela izdajati to domoznansko knjižno zbirko s področja humanistike in družboslovja. Grmovšek je med naslovi s področja publicistike izpostavil še Zbornik simpozija v spomin Velenjčanu dr. Milanu Ževartu, prvemu znanstvenemu
tero je avtorica izjemno prispevala k proučevanju diplomatske zgodovine Slovencev, in katalog, ki ga je ob odmevni razstavi del velenjske slikarke Majde Kurnik pripravila kustosinja Galerije Velenje Milena Koren Božiček, v njem pa zajela nova spoznanja o delu in življenju umetnice.
zgodovinarju iz Šaleške doline, ki je bil med drugim tudi začetnik znanstvenega preučevanja preteklosti tega območja. Pa monografijo Velenjčanke Aleksandre Gačic o Bogumilu Vošnjaku kot politiku in diplomatu, s ka-
Med leposlovnimi deli izstopajo drugi roman Iztoka Vren-čurja z naslovom Urnebes, Peter Rezman je napisal pesniško zbirko v obliki slikanice z naslovom Družmirje.0, ki jo je ilustrirala Jasmina Grudnik, po-
Motoristka, ki se rada igra z besedami
Velenjčanka Dana Ograjenšek je predstavila tretjo knjigo - Po dveh pesniških zbirkah ustvarila knjigo kratkih zgodb Bajkerka
Bojana Špegel
Velenje, 23. januarja - V torek zvečer je v velenjski mestni knjižnici Velenjčanka Dana Ogra-jenšek predstavila svojo tretjo knjigo. Prvi dve sta bili bolj posvečeni poeziji kot prozi, lani pa je v samozaložbi izdala knjigo kratkih zgodb, ki pa so tematsko povezane med seboj. Čeprav še vedno pravi, da svoje misli najlažje izraža v verzih, je tokrat dokazala, da se dobro znajde tudi v prozi. Za predstavitev knjige sredi zime se je odločila tudi zato, ker takrat, ko posije sonce in so ceste suhe, nima več časa za to. Takrat postane »bajkerka«, veter v laseh, ki ga čuti ob vožnjah z motorjem, pa je njena velika ljubezen vse od leta 2005.
»Moja tretja knjiga ni tipično avtobiografska. V veliki večini je plod moje domišljije, saj se v prostem času rada igram s črkami in besedami. V nekaj kratkih zgodbah v Bajkerki sicer nastopajo resnične osebe, za kar so mi dali dovoljenje. Pisala pa sem vseeno tako, da jih bralci ne bodo takoj prepoznali. Glavna junakinja Tisa, kar je moje bajkersko ime, v njej spoznava samo sebe in se srečuje tudi z zgodbami ostalih bajkerk. Svet nas, motoristke, po-
Dana Ograjenšek je postala motoristka, ko ji zaradi izgube službe ni bilo lahko. Bajkerski svet je zanjo lep iz več razlogov. Mnogi so tudi del kratkih zgodb v njeni zadnji knjigi Bajkerka.
gosto vidi napačno. Vidijo sicer, da znamo uživati, a če bi pogledali globlje, vse bajkerke nosimo na svojih ramenih različna bremena življenja, svoj križ. Vožnja z motorji je pogosto tista, ki nas rešuje pred tegobami vsakdanjika,« pripoveduje Dana. Knjiga je torej zmes resnične zgodbe in domišljijskega sveta, zgodbe pa se prepletajo. Dana je članica velenjskega motorističnega kluba Angeli ceste, njihov znak ponosno nosi na svoji motoristični jakni. »Izpit za motor sem naredila v času, ko sem izgubila službo. Moja samozavest je bila takrat na psu, zato sem se morala dokazati sama sebi. Motorističen svet je zame lep, priporočam ga vsem. Kot vedno priporočam tudi varno vožnjo. V tem svetu sem stkala številna nova, zelo dobra prijateljstva. Vse bajker-
ke se imamo za moto sestre in tako se tudi obnašamo. Pomagamo si, ne glede na to, koliko kilometrov loči naš dom,« še poudari sogovornica. Kratke zgodbe je pisala dobro leto dni. Tudi tokrat je knjigo oblikoval njen sin Alen Ograjenšek, lektorirala pa jo je Bina Trplan. Oba sta sodelovala že pri prejšnjih dveh knjigah. Spremno besedo ji je napisala Mojca Bohak. »Bajker-ko« je Dana doslej predstavila že večkrat in vedno je z njo naletela na topel odziv. Med drugim jo je predstavila tudi na srečanju mo-toristk, enega je sama pripravila ob Velenjskem jezeru. In zagotovo jo bo še predstavljala, tako v Šaleški dolini kot drugje, kjer ima svoje »moto sestre«.
>
V lanskoletnem naboru s Šaleško dolino tako ali drugače povezanih tiskovin in zgoščenk so med najbolj tehtnimi znanstvena dela.
Šaleški razgledi bodo ponovno začeli kontinuirano izhajati, zato sourednik Silvo Grmovšek vabi pisce s področja humanistike in družboslovja in druge k razmisleku o prispevkih, ki tematizirajo preteklo in aktualno dogajanje in pojave na območju Šaleške doline.
potnik in avtor več knjig Borut Korun je napisal pustolovsko pripoved z naslovom Zadnji in-kovski zaklad, Peter Poles pa je izdal otroško slikanico z naslovom Srečni dan prašička s sončnega grička.
Šalečani so bili aktivni tudi v glasbeni in filmski ustvarjalnosti. Jazz saksofonist Jure Pukl je v soavtorstvu s hrvaškim pianistom Matijo Dedičem posnel jazz album z naslovom Hybrid. Svoj prvenec, na katerega so zapisali avtorsko country-blues glasbo, je predstavila tudi zasedba Mihajlov trio. Kar šest albumov pa je pri dveh ameriških založbah izdal skladatelj, instrumentalist in multimedijski umetnik Stane Špegel. Med video zapisi pa sta izpostavljena dva dokumentarna filma: doku-mentarno-igrana razlagalna pripovedka režiserja Toma Čonkaša in scenaristke Bojane Planina z naslovom Kje raste kruh ter pripoved Kate Laštro o Kunigundi z naslovom Zeliščarica.
Matrica
Aleš Ojsteršek
Nedavno sem na svojem delovnem mestu preizkusil tezo o spreminjajočem delovnem okolju, kjer nam teorija in svetovni trendi napovedujejo večanje avtonomije posameznika na ravni nalog in širjenje mreže, kamor posredujemo-delimo informacije. Kratek pregled t. i. odjemalcev storitev je to potrdil. Število pobud, ki bi bodisi želele informacijo ali pa vzpostavljati ad hoc omrežje za prenos znanj ter teh, ki bi želele vzpostaviti srednjeročno ali dolgoročno okolje sodelovanja, raste v obsegu, ko ga ni mogoče več razumeti kot nekaj spremljevalnega, temveč kot trend, ki bo prešel v nov način dela. Če so še pred nekaj leti omrežja nastajala med enakovrstnimi deležniki (podjetje-podje-tje; javno-javno) ali vsaj sorodnimi (javna uprava-javna agencija), pa današnje pobude prihajajo iz vseh smeri kot še iz različnih ravni. Pogodba o zaposlitvi bi namesto enega lahko vključevala dva ali tri delodajalce. Bralca opremim še s podatkom, da opisujem delovno okolje državnega uradnika s področja razvoja.
Dinamiko je mogoče oceniti kot dnevno nastajajoče »koalicije voljnih«, ki bi želele preizkusiti to ali ono in ponuditi novost, začeti zbirati to ali ono z namenom povečati našo občutljivost in še bi lahko našteval. Očitno je, da so naročniki-plačniki takšnih pristopov postali dovolj gotovi glede ravni kakovosti dobljenih rezultatov; tako spodbujeni pa ustvarjajo novo kulturo načina dela. Evropska komisija, vlade posameznih držav, OECD, različne vladne ali mednarodne agencije, nevladne strukture in v zadnjem času velike multinacionalke. Vse v tej vrsti se razvoja lotevajo na način povezovanja, gradnje novih skupnih omrežij za deljenje znanj.
Druga zanimivost prihaja iz okolja poslovanja državne uprave, ki se, po svoji okorni naravi, nalog mora lotiti natančno tako - pravično in z dolgim seznamom pregleda izpolnjevanja pogojev. Učenje in prilagajanje na nove vzorce bo dolgotrajno, če ne bomo vpeli dodatne moči. Dnevno dokazovanje skrbnikom proračuna države, da je zemlja vendarle vrteča krogla, je predstava za ljubitelje sag. Resnica je, da smo mlado državo v njenem kratkem obdobju obstoja zlorabili prevečkrat in previdnost mora biti prisotna, res pa je tudi nerodnost, če v skrbi za javno dobro, zaradi tega ni mogoče vstopiti v mednarodna združenja, projekte in razvojne zgodbe.
Matrica, ki jo ugotavljam na svojem primeru, se zdi poučna zaradi primerov, kjer je jasno, da smo priča mimobežnim razvojnim gibanjem in prisotnemu stanju nezaupanja in strahu. Kot da sta nam desetletji afer vcepili previdnost, poleg tega pa še virus, ko v vsaki senci najprej vidimo pošast. Dodajmo še nekaj manjkajoče svetlobe - zaupajmo zaposlenim več lastne presoje in jim dovolimo graditi lastne »zgodbe«.
Razstava,
posvečena spominu na 1. svetovno vojno
Velenje, 22. januarja - V velenjski mestni knjižnici so v ponedeljek zvečer odprli razstavo z naslovom Celjski 87. pehotni polk, v katerem so bili tudi fantje iz Šaleške doline. Z njo so počastili spomin na 100 letnico konca 1. svetovne vojne, na ogled pa bo vse do 22. februarja. Avtorja razstave sta Janja Jedlovčnik in Srečko Maček, knjižničarja iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki sta boga-
to razstavo, postavljeno na kar 18 panojih v belo-turkizni barvi, barvi polka, tudi predstavila. 87. pehotni polk, s sedežem nabornega območja v Celju, je bil ustanovljen leta 1883. Leto 1917 je bilo na soški fronti leto krvavih bitk, v katerih je sodeloval tudi celjski pehotni polk. Odlikoval se je zlasti v bojih za strateško pomemben hrib Škabrijel (sv. Gabrijel), ki mu ga je za ceno velikih izgub uspelo obraniti. Njegovi pripadniki so imeli pomembno vlogo tudi v bojih za severno mejo. V njem je bil rezervni praporščak tudi Anče Mayer iz Šoštanja, prvorojeni sin šoštanjskega odvetnika in župa-
na dr. Frana Mayerja in njegove žene Marije. Padel je leta 1917, v 11. soški bitki za sv. Gabrijel, ki velja za najbolj krvav spopad na slovenskih tleh. Prireditev je z ubranim petjem obogatil Rudarski oktet Velenje.
Verdnikove pletarske izdelke občudujejo v Nazarjah
Šoštanj, Nazarje, 23. januarja -
'Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali', je naslov razstave, ki so jo pred dvema letoma postavili v Vili Mayer v Šoštanju. Z njo so se poklonili pletarskemu mojstru, domačinu Ivanu Verdniku. V tem času je razstava gostovala v več krajih po Sloveniji, od torka pa lahko mojstrove pletene izdelke občudujejo v Nazarjah.
Razstavo so postavili v Muzej Vrbovec, odprla sta jo župan Šoštanja Darko Menih in župan Nazarij Matej Pečovnik. Na ogled bo do 31. marca.
a mkp
■
■
■
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 11
25. januarja 2018

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Javni poziv za razrešitev ministra za kulturo Antona Peršaka
Združenje radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije - Medijski zbornici je na letnem zboru članstva v sredo, 17. januarja, soglasno sprejelo sklep za javni poziv predsedniku vlade RS Miru Cerarju, da razreši ministra za kulturo Antona Peršaka.
Slovenski mediji ugotavljamo, da je minister strokovno nekompetenten za pripravo medijske zakonodaje, ki bo slovenskim medijem omogočila obstoj, sprejeta pa bo v sodelovanju z deležniki, kot je to običaj v demokratičnih družbah.
V dveh ključnih dokumentih - Strategiji razvoja medijev in Nacionalnemu programu za kulturo, z izjemo javnega zavoda
GLASBENE novice
RTV, mediji sploh niso omenjeni.
Postopki priprave in sprejemanja dokumentov na Ministrstvu za kulturo potekajo brez predhodnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo in stroko. Poleg tega je minister Anton Peršak s svojim odnosom do stroke in medijev v vseh dosedanjih javnih razpravah pokazal popolno ignoranco ter elementarno nepoznavanje vloge medijev v demokratični družbi.
Mediji zato pozivamo predsednika vlade Mira Cerarja, da se po razrešitvi ministra nemudoma loti urgentne priprave najnujnejših popravkov zakonodaje, ki naj nastanejo v dialogu z izdajatelji medijev, novinarji in stroko in ne z njihovim ignoriranjem
ali sprenevedanjem. Slovenija potrebuje medijsko zakonodajo, ki bo upoštevala vlogo medijev in novinarjev v demokratični družbi kot enega ključnih nosilcev javnega nadzora nad oblastjo.
Razrešitev ministra Antona Peršaka zahtevamo, ker je nesprejemljivo, da ministrstvo, pristojno za medije, vodi oseba, ki medijev ne razume in jih tudi ne želi razumeti ter v dveh letih za medije ni naredila praktično nič. Minister Anton Peršak je s svojo neaktivnostjo naredil slovenskim medijem dolgoročno nepopravljivo škodo.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	OTO PESTNER - Moji metulji
2.	LUIS FONSI & DEMI LOVATO -
3.	NEŽA DEVČIČ - Pozabljena
Echame la culpa
Oto Pestner letos praznuje častitljivo 50-letnico nastopov na glasbenih odrih. Ob koncu lanskega leta je izdal posebno, avtorsko dovršeno in z dueti obogateno dvojno ploščo z naslovom Moji metulji. Pesmi, ki so nastajale več let, so v večini njegovo avtorsko delo - od glasbe, besedil pa vse do produkcije in priredb skladb. Naslovna skladba tega albuma je ta teden pesem tedna Radia Velenje.
■
LESTVICA domače glasbe
Umrla je pevka skupine The Cranberries
15. januarja je umrla Dolores O'Riordan, pevka irske skupine The Cranberries, ene najuspešnejših skupin iz devetdesetih let. Stara je bila 46 let, vzrok njene smrti pa še ni znan. Pevka je umrla v Londonu, kamor je prišla na krajše glasbeno snemanje. Dolores O'Riordan se je skupini The Cranberries pridružila leta 1990, ko je imela rosnih 18 let. Izdali so pet albumov: Everybody Else Is Doing It, So Why Can't We? (1993), No Need to Argue (1994), To the Faithful Departed (1996), Bury the Hatchet (1999)
V

in Wake Up and Smell the Coffee
(2001),	nato pa ob dvajsetletnici še antologijo največjih uspešnic Stars: The Best of 1992-2002
(2002).	Na albumu No Need To Argue je izšel singel Zombie, jezna politična pesem o otroku, ki je umrl v terorističnem napadu. Singel, ki ga je napisala Dolores, je tudi najbolj znana skladba te irske skupine.
Katy Perry zaradi slabe prodaje albuma v težavah z založbo
Katy Perry se je znašla v težavah zaradi slabe prodaje njene zadnje plošče Witness. Ameriška glasbenica je svojo četrto studijsko ploščo izdala junija lani, a je oboževalci preprosto niso vzeli za svojo. V Veliki Britaniji so je do danes prodali zgolj slabih 60 tisoč izvodov. Njena najbolje prodajana plošča sicer še vedno ostaja Teenage Dream s prodajo več ko 1,2 milijona izvodov. Štiriletni premor med tretjim in četrtim albumom je nekako prekinil inte-
rakcijo med glasbenico in njenimi oboževalci, ugotavljajo pri njeni založbi, kjer so seveda nezadovoljni zaradi slabe prodaje albuma. Perryjeva je trenutno sredi svetovne turneje Witness, ki pa je doživela precej večji uspeh kot istoimenski album. S turnejo je leta 2017 zaslužila skoraj 23 milijonov evrov, letos pa se bo prvič preizkusila tudi kot sodnica v oddaji American Idol.
Prekomeren odmerek zdravil usoden za Toma Pettyja
Ameriški rock zvezdnik Tom Petty je umrl zaradi prevelikega odmerka zdravil, je ugotovitev medicinskega izvedenca javnosti sporočila njegova družina. Po njihovih navedbah je bila glasbenikova smrt nesreča, ki so jo med
trditvah svojcev težave z zdravjem in je prekomerno uporabljal zdravila proti bolečinam. Prekomeren odmerek protibolečinskih tablet je bil sicer tudi razlog za smrt legendarnega Princea.
DMP z novo skladbo in novimi načrti
Skupina Društvo mrtvih pesnikov vstopa v leto 2018 z novimi načrti in novo skladbo. Novo poglavje napovedujeta singel in videospot Tinta in pero (Hip hop), v drugi polovici leta pa bo izšel še nov album. Stalnica skupine ostajajo kakovostna besedila v slovenščini, tako kot lanskoletni singel Čip pa je tudi Tinta in pero (Hip hop) posneta v Lotos Music Recording Studiu, kjer
Jeseni knjiga spominov skupine Beastie Boys
Ustanovna člana skupine Bea-stie Boys Michael Diamond (Mike D) in Adam Horovitz (Ad-Rock) sta obljubila, da bodo jeseni izšli njuni spominski zapisi. Obljubljata, da to ne bo običajna knjiga spominov o glasbenikih. Newyorška skupina Beastie Boys je nastala v 80. letih minulega stoletja. Sprva je sledila pun-ku, nato pa se je usmerila v hip-hop. Zadnjič so bili na turneji leta 2009, od takrat, ko je eden od članov tria Adam Yauch objavil, da so mu diagnosticirali raka, pa v živo niso več nastopili. Yauch, bolj znan kot MCA, je umrl po treh letih boja z rakom. Zasedba
drugim povzročila zdravila fenta-nil, močan opiat za blaženje bolečin, oksikodon in temazepam. To je pokazala obdukcija, ki so jo opravili potem, ko so 66-letnega glasbenika 2. oktobra lani po srčnem zastoju našli nezavestnega na njegovem domu v Malibuju. Umrl je sicer v bolnišnici v Los Angelesu. Glasbenik je imel po
člani skupine iščejo inspiracijo za nove glasbene zgodbe. Istočasno s singlom je izšel tudi videospot, ki nadaljuje tradicijo izvirnih video podob skupine Društvo mrtvih pesnikov. K ustvarjanju videospota so povabili tudi hiphoperke Plesnega studia Novo mesto ter oboževalce skupine, ki so na snemanje prišli iz vseh koncev Slovenije. Novi singel napoveduje osmi album, ki bo izšel v drugi polovici leta.
je v 25 letih posnela osem studijskih albumov in prodala več kot 50 milijonov kopij po vsem svetu. Za njihov prvi veliki uspeh velja album Licensed to Ill iz leta 1986, ena njihovih najbolj znanih uspešnic pa je You gotta fight for your right to party!. Skupina je prejela tudi tri grammyje in bila leta 2012 sprejeta v Dvorano slavnih rock'n'rolla.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Mladi Belokranjci - Angel
2.	Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine
3.	Spev - Za muziko bi dala vse
4.	Ansambel Stanka Fajsa & Družina Fajs - Tam kjer je pesem doma
5.	Ansambel Saša Avsenika - Sankaška polka
6.	Potepini - Čas
7.	Ansambel Maj - Ribiška
8.	Mladi gamsi - Ni se še taka rodila
9.	Fantje s Praprotna - Hodil k najlepši sem deklici
10.	Lojtrca - Ohcetna
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
KEVIN KORADIN
Kantavtor Kevin Koradin, nekdaj gonilna sila skupine Tide, se v čutnem singlu Spomni se povsem razgalja, saj avtobiografska pesem govori o njegovi izjemno težki življenjski izkušnji. Posvečena je namreč dekletu, s katerim je bil v razmerju, a jo je žal huda bolezen premagala.
NEŽA DEVČIČ
Mlada Primorka Neža Devčič se je po nekaj letih nastopanja v skupinah odločila za samostojno glasbeno pot in predstavlja prvo pesem Pozabljena. Za prvo skladbo je izbrala preverjene avtorje uspešnic. Rok Lunaček, ustanovni član skupine Flirrt, je napisal besedilo, pod glasbeni del skladbe pa sta podpisana Aleš Zibelnik in Rusko Richie.
CHALLE SALLE
Glasbenik Challe Salle se zaveda, da ga spremlja veliko število ljudi, zato se trudi biti pozitiven zgled in vzor mladim, ki jim priporoča, naj pazijo, kaj vnašajo v svoje telo, in naj se redno gibajo. Pridružil se je akciji Popolno
samosvoja, ki jo je podprl s skladbo Gud vajb, s katero želi širiti dobro, pozitivno energijo med ljudi. Odločil se je tudi, da v svojih pesmih ne bo več uporabljal kletvic.
EIGHT BOMB
Domača rock'n'roll skupina EightBomb praznuje desetletnico obstoja. Njeni začetki sicer segajo že v leto 2005, a je vmes razpadla in ponovno začela delovati leta 2008. Trenutno so pred izdajo novega albuma High Heeled Devil, za katerega so material posneli še z ustanovnim članom, avtorjem in kitaristom Loujem, ki je zaradi srčne kapi umrl leta 2015. Izid albuma bo pospremil koncert v Orto baru 26. januarja.
HELENA BLAGNE
Helena je ob koncu lanskega leta razveselila svoje oboževalce z novo skladbo Ti boš vedno prvi ter napovedjo novega albuma in turneje po Sloveniji. Zdaj jih razveseljuje z novim singlom, ki ga je posnela skupaj s hrvaškim pevcem Jasminom Stavro-som. Naslov skladbe je Dajem brdo zlata, napisal pa jo je znani avtor Dušan Bačic.
107,81
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
^^ Le zakaj se dva od najbolj aktivnih velenjskih gasilcev Boris Bri-novšek in Bojan Brcar držita tako resno? »Zato, ker naše delo ni najmanj niti šala. Ker ga jemljemo resno, se tudi resno držimo. Tako bo tudi na pustno soboto, ko bomo v PGD Velenje imeli občni zbor. A resen bo le prvi, uradni del. Sledila bo zabava, verjetno brez mask. Bo pa vseeno pustna,« sta komentirala.
^^ Ivo Kolar (desno) se je aktivno posvečal gozdarstvu in gospodarstvu, meddru-gim je bil načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo in podpredsednik izvršnega sveta. Že nekoč, še bolj pa po upokojitvi, pa uživa v slikarstvu. In če najde primernega sogovornika, kot je nekdanji župan Srečko Meh, beseda seveda steče o tem. »Pa naj bo slika taaaka ali taka, važno je, da se te dotakne«, pravi.
k k Drago Kolar, upokojenec, prostovoljski rr aktivist, velik človekoljub, je na srečanju starejših krajanov Desnega brega videti, kot da ni ravno vesel, da bo ovekovečen v Čve-ku. »Bosta že brala! Pisalo bo, da jih še nobeden nima sedemdeset, zavzeli pa so najboljše položaje.« Ob njem Srečko Korošec, podžupan Mestne občine Velenje, in Jelka Sever Časl, predsednica sveta mestne četrti Desni breg. Tudi zaradi teh treh je srečanje uspelo.
ZANIMIVOSTI

Mehiški arhitekt toži Dubaj
V Dubaju so v parku Zabeel v začetku tega meseca odprli 150 metrov visoko opazovalnico v obliki okvirja. Opazovalnica predstavlja največji okvir na svetu in obiskovalcem omogoča 360-stopinjski pogled na celotni Dubaj. Z ene strani ponuja razgled na staro mestno jedro, z druge pa razgled na novi del mesta, kjer stoji tudi najvišja stolpnica na svetu Burdž Kalifa. Ker je njena notranjost votla, je spodnje pritličje namenjeno muze-
nim arhitektom pa ni podpisalo pogodbe in mu za idejo tudi ni plačalo. Spletna stran, ki je namenjena predstavitvi opazovalnice, zasluge za izdelavo projekta res pripisuje Donisu, arhitekt pa je sklenil, da proti mestu vloži tožbo.
Na razpoloženje vpliva tudi barva hrane
Že vrabčki na strehah čivkajo, da je dobro, če v dnevu zaužijemo veliko različne hrane, da tako pridobimo različne za telo potrebne vitamine. Nekateri strokovnjaki pa so tokrat bolj konkretni: priporočajo, da barvo hrane izbiramo glede na gibanje sonca in tako uživamo tople rdeče in oranžne tone zjutraj, močno rumeno
ju, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo razvoj mesta od tihe in majhne ribiške vasice do ene najbolj priljubljenih svetovnih turističnih destinacij. Iz Dubaja so sporočili, da upajo, da bo opazovalnica kmalu obveljala za eno osrednjih znamenitosti mesta. Toda takoj za njimi se je oglasil mehiški arhitekt Fernando Do-nis. Ta trdi, da je ideja za postavitev opazovalnice njegova. Kot je dejal, je svojo zamisel predložil že ob razpisu natečaja, mesto je nato projekt odobrilo, z omenje-
barve pa avokado, artičoke, bro-koli, kivi, limete, kumare, špina-čo, ohrovt ... Strokovnjaki še dodajajo, da barva hrane ne deluje samo na našo željo po hranjenju, ampak odkriva tudi, katere koristne sestavine to živilo vsebuje. Mnogi tako verjamejo, da s hrano vnašamo v telo energijo, da lažje preživimo letne čase.
Na velika platna Južne Koreje prihaja film s podobami iz Slovenije
V kinematografih Južne Koreje si je odslej mogoče ogledati film Dear my friends. Zgodba, ki je Slovenci na tamkajšnjih velikih platnih verjetno ne bomo nikoli videli, se zdi na prvi pogled za nas povsem nezanimiva. Pa ni čisto tako. V filmu, ki znanstvenofantastično predstavlja zgodbo zaljubljencev, ki svojo ljubezen živita že v tretjem življenju, sicer nobeden od igralcev ni v Sloveni-
hrano popoldne in temno rdečo ali vijoličasto zvečer. Pravijo, da si lahko pri organizaciji razvrščanja hrane pomagamo z barvami semaforja (rdeča-rumena-zelena). Med živila rdeče barve lahko štejemo korenje, paradižnik ali rdečo peso. Med živila rumene barve prištevamo krompir, solato endi-vijo, buče, limone, koruzo, banane, ananas . Med živila zelene
in Piran. Idilične podobe naravnih lepot naše narave imajo tako še eno priložnost več, da k nam privabijo turiste.
Dron rešil najstnika
Za vse zagovornike dronov je razveseljiva vest, da je novi reševalni dron, ki so ga v času nesreče reševalci uporabljali za usposabljanje, v Avstraliji rešil dva najstnika, ujeta v valovih. Plavalca, stara petnajst in sedemnajst let, so obiskovalci obale opazili ujeta v valovih približno 700 metrov od obale. Reševalci so nad morje poslali dron, ki je izpustil
napihljivo reševalno blazino. Reševanje je bilo uspešno in dvojica je s pomočjo blazine priplavala do obale. Reševalci, ki so dron upravljali, so bili nad izkušnjo navdušeni. Pravijo, da je to reševanje dokaz, da je dron odlična pridobitev.
Hrvat peš osvojil Južni tečaj
Potopisec in fotograf Davor Rostuhar je postal prvi Hrvat, ki je peš osvojil Južni tečaj. Za dosego svojega cilja se je pripravljal dve leti, skupni stroški pa so se povzpeli do 200 tisoč dolarjev. V 48 dneh je povsem sam, brez dodatne oskrbe s hrano in opremo, prepešačil 1163 kilometrov pri temperaturah med minus 15 in minus 25 stopinj Celzija. Dnevno je sicer čez belo pokrajino Antarktike hodil med 10 in 12 ur ter prepešačil med 27 in 30 kilometrov. Temperature so sicer resda kazale od minus 15 do minus 25 stopinj Celzija, a je imel zaradi vetra včasih občutek, da je bilo minus 50 stopinj. Sam je vlekel sani, na katerih je bilo na začetku odprave 120 kilogramov zalog hrane in opreme, na cilju pa so bile 50 kilogramov lažje. Pri svojem podvigu je shujšal za približno deset kilogramov. Privoščil si je samo tri dni premora, ki jih je preživel v šotoru. 35-letnik se je tako pridružil 20 ljudem iz sedmih držav, ki so v zgodovini sami peš osvojili Južni tečaj.
ji, se pa ob spominjanju na prejšnja življenja o naši državi veliko govori. Še več: Južnokorejci, ki si bodo film ogledali, bodo videli Bled, Predjamski grad, Otočec
25. januarja 2018
frkanje
» Levo & desno «
Boljši standard
Očitno se res vsem obeta boljši standard. Zgradili bomo dva nova moderna zapora.
Slovo
Letos naj bi se dokončno poslovili od šoštanjskega bloka 4, ki je dolga leta zagotavljal elektriko Sloveniji. Stari se poslavljajo, a novega, nad 6, menda ne bomo dobili nikoli več. Čeprav ne bi smeli nikoli reči nikoli. Morda na kak nov pogon. Kritiziranje, žalje-nje, podtikanje ...
Stalnica
Beseda in grožnja, ki se vleče iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto: stavka!
Minimum
Tudi če sedanje minimalne plače povečamo za 25 evrov, bodo še vedno minimalne.
»Smernost«
Šoštanj se razvija v vse smeri. Le ulice preureja v enosmerne. Tudi to naj bi bila prometna prava smer.
Gor in dol
Pogosto kot izgovor za ne zviševanje plač slišimo, da če gredo plače gor, lahko gre firma dol. A firma lahko gre dol tudi, če ne delajo dobro oni »zgor«.
Med
zobovjem
V ljubenski družbi se dobro zavedajo, kaj se lahko zgodi, če se ne bodo hitro vrteli naprej. Zato snujejo nove zobate obroče -da jih ne bi »ugriznil« zob časa.
Brez žic
Mnogi si še vedno prizadevajo za Slovenijo brez žice. Pa ne mislijo le na tisto ob meji. V notranjosti bi se radi znebili električnih žic po zraku.
Slab(š)a založenost
Pravimo, da so naše police in trgi vse bolje založeni. A ne vsi. Založenost našega trga dela je menda vse slabša. Hvala bogu! Ali pa tudi ne.
Trava za vse
Ne le živina, tudi mnogi ljudje pozimi uživajo posušeno travo. Prva iz potrebe, drugi bolj iz razvade.
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 13
25. januarja 2018
»»SCAS
REPORTAŽA
13
Prinesli olimpijske sanje
Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, je z namenom spodbujanja olimpijskega ozračja pred slavnostnim odprtjem zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu prižgal Slovensko baklo in z njo razsvetlil tudi Velenje
Velenje, 19. januar - Bližajoče se zimske olimpijske igre v Južni Koreji naznanja tudi Slovenska bakla - projekt povezovanja olimpijcev in navijačev, ki bo v naslednjih dneh obiskal še zadnje od osmih slovenskih krajev z najbolj bogato olimpijsko tradicijo ter v njih zanetil olimpijsko vzdušje. Z devetimi športniki iz Velenja oziroma velenjskih športnih klubov, ki so se do sedaj udeležili zimskih olimpijskih iger (Gašper Berlot, Ana Drev, Rok Flander, Marjan Jelenko,
Gloria Kotnik, Rok Marguč, Miran Rauter, Tim Kevin Ravnjak in Bernard Vajdič) mednje sodi tudi Velenje. Velenjski športni navdušenci so simbol olimpijskega ognja sprejeli na drsališču Velenje, kjer je v petek popoldne potekal pester športni in družabni program, namenjen predvsem najmlajšim navijačem. Preizkusili so se lahko v olimpijskem kvizu, spoznali značilne zimske športe, kot so hokej, kerling in sankanje, stopili na ravnotežno-stno desko ali dolge smuči, ska-
kali v daljino ter nastopali na odru, na katerem so se lahko srečali s spremljevalci Slovenske bakle: nekdanjim kapetanom slovenske hokejske reprezentance Tomažem Razingarjem, ki bo pospremil slovenske navijače na olimpijske igre v korejski Pjongčang, sankačem Domnom Pociecho, velenjskima smučarjema Bernardom Vajdičem in Miranom Rauterjem, deskarko Glorijo Kotnik in smučarskim skakalcem Matjažem Debelakom, ki so Slovensko baklo v spremstvu pod-
Na zimske olimpijske igre, ki bodo med 9. in 25. februarjem potekale v Pjongčangu, že potrjeno odhajajo naslednji člani velenjskih športnih klubov: deskarji Rok Marguč, Tim Kevin Ravnjak in Glorija Kotnik ter nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik.
župana Mestne občine Velenje Petra Dermola prinesli na drsališče. Slednji je ob sprejemu simbola olimpijskih vrednot - prijateljstvo, odličnost, spoštovanje -povedal, da je prihod Slovenske bakle v Velenje dokaz, da je to mesto mesto športa, iz katerega prihajajo posamezniki, ki se lahko merijo s samim svetovnim vrhom, hkrati pa spodbuda, da občina še naprej vlaga v ustvarjanje dobrih pogojev za razvoj športa.
a Tina Felicijan
Vida iz Velenja, 6 let: »Med zimskimi športi imam najraje drsanje in smučanje. Nisem še šla na nobeno tekmo, jih pa rada gledam na televiziji. Najljubšega športnika še nimam, najraje pa navijam za Petra Prevca.«
Jan iz Skornega, 11 let: »Hokej treniram že tri leta. Všeč mi je, ker je hiter šport in moraš veliko in hitro razmišljati. Moj vzornik je Anže Kopitar, pa tudi drugi športniki. Zdi se mi dobro, da otroci spoznajo zimske športe in se navdušijo zanje.«
Bernard Vajdič: »Olimpijske igre so sanje, ki jih ima najbrž vsak profesionalni športnik že od otroštva. Ko jih kot športnik enkrat doživiš, ta izkušnja nikoli ne izzveni. Olimpijske igre spremljam z velikim zanimanjem in navijam za naše tekmovalce, ob tem pa obujam spomine tudi na svoje nastope.« Domen Pociecha: »Za športnika je najpomembnejša podpora družine in najbližjih prijateljev, velika spodbuda pa so navijači, ki ustvarijo pozitivno vzdušje, v katerem je nastopanje na olimpijskih igrah še večji užitek.«
Glorija Kotnik: »Šport ti da ogromno v življenju. Nauči te samostojnosti, trdega dela, tako da rezultati niso edino, kar šteje. To bodo moje tretje olimpijske igre in zdaj se začenjam zavedati, da je to res velik dosežek, na katerega sem lahko resnično ponosna.« Matjaž Debelak: »Za spremljanje Slovenske bakle v naših koncih sem se odločil zato, da pomagam prenesti vzdušje olimpijskega duha na mlajše generacije in predati sporočilo, da lahko tudi športniki iz malih krajev uspejo na velikih tekmovanjih.«
Tomaž Razingar: »Zame je olimpijski ogenj simbol povezanosti, predvsem pa v tem času dviguje vnemo pred olimpijskimi igrami in nosi olimpijske sanje. Tiste, ki sem jih sanjal jaz in ki jih sanjajo najmlajši na naših prireditvah, za katere si vsi želimo, da bi nasledili slovenske športne velikane.«
Glasbeno iskanje kompasa življenja
Vranja peč
Začel se je 11. Max Klub jazz festival - Koncert skupine Arbeaters prava glasbena poslastica, nocoj sledi nova s Tadejem Kamplom
Velenje, 18. januarja - Minuli četrtek se je v velenjskem Max klubu začel letošnji, že 11. Max Klub jazz festival. Na prvem koncertu se je predstavila skupina Artbeaters, ki je jazzu zvesto velenjsko občinstvo navdušila s predstavitvijo novega albuma Liffe Compass On!. Glasbeniki so preigravali avtorske skladbe,
kot klasičnem basu. Skupina, ki je preigravala le avtorske skladbe, v svoji edinstvenosti violine v zasedbi uspešno ustvarja novo vejo slovenskega glasbenega prostora, njihova glasba pa ni le inovativna, ampak je tudi sveža. Pa čeprav tudi ko improvizirajo, zajemajo iz tradicije jazza.
Nocoj ob 20.30 pa ljubite-
lje jazza v Max klubu čaka že drugi od sedmih koncertov letošnjega festivala. Doma in v tujini priznan slovenski basist Tadej Kampl bo predstavil avtorski projekt in album Life is Good. Gre za kakovosten avtorski glasbeni projekt, ki črpa iz jazza, funka, afro beata in podobnih glasbenih zvrsti. Pri projektu so poleg avtorja sodelovali še izjemni domači in tuji glasbeniki Igor Lumpert, Marko Črnčec in Justin Brown, v posameznih skladbah pa kot gosta še Jure Pukl in Lenart Krečič.
Zasedbo, ki se bo nocoj predstavila v Maxu, sestavljajo Tadej Kampl - bas, Lenart Krečič saksofon, Dejan Berden - klavir in Pedja Milutinovic - bobni. Nosilci vseh zasedb, ki bodo letos do aprila sodelovale na 11. Max Klub jazz festivalu, so avtorsko izpostavljeni jazzovski izvajalci sodobnega slovenskega jazza in nekateri mladi umetniki, ki se s svojim delom vztrajno vzpenjajo na zemljevid domače jazzovske scene. V klubskem glasbenem ozračju pa se ob kvalitetnih glasbenih večerih in domačih ustvarjalcih na njih pojavljajo tudi ugledna imena evropskega in svetovnega jazza.
■ bš
edinstveni pa so tudi zato, ker imajo v zasedbi violinista, odličnega Petra Ogrina. Vrhunski pa so tudi ostali člani zasedbe; kitarist Marko Maki Čepak, pianist Aleš Ogrin, bobnar Aljoša Jerič in skoraj domačin Ilj Pušnik s koroške strani Hude Luknje, ki se je izkazal tako na električnem
Iz Velenja moramo po cesti proti Polzeli. Na šentiljskem križišču zavijemo na desno, in ko zapustimo gozd in se svet odpre, pridemo v Ložnico, kjer najdemo Vranjo peč.
Tu je v mlajši geološki dobi potoček izdolbel skozi kraško hribino dobrih šestdeset metrov dolg rov, ki povezuje dve dolinici med zaselki Silova in omenjeno Ložnico. Kadar v potočku ni preveč vode, lahko rahlo zavit rov brez težav prehodimo. Vranja peč je, pravijo, dobila ime po vranah, ki naj bi si nekoč na pečini uredile domovanje. Nad Vranjo pečjo je kmetija Vranjek, kjer izposojajo konje, na katerih jezdijo največ otroci po slikoviti naravi.
Že pred 2. svetovno vojno so tu odkrili kakovostno boksitno rudo in začeli primitiven odkop. S konjsko vprego so vozili rdečo rudo po slabi strmi makadamski cesti na velenjsko železniško postajo in jo odlagali na ram-po. Ko se je je nabralo dovolj, so jo naložili na vagon in odpeljali. Kam,
je neznanka. V Strnišče, današnje Kidričevo, zagotovo ne, ker so tovarno glinice, ki so jo začeli graditi med okupacijo že Nemci, tam dokončali šele leta 1954. Iz štirih ton boksita pridobijo dve toni gli-nice (aluminijevega oksida), iz nje pa z elektrolizo eno tono aluminija. Pri tem je potrebno veliko električne energije.
V Vranji peči je okupator nadaljeval kopanje boksita, dokler pridobivanja ni ustavilo partizansko gibanje. Po vojni odkopa niso oživili, ker je bil nerentabilen in so bile zaloge prepičle.
Na kakšen meter dvignjeni prostorni rampi smo se otroci pogosto igrali. Tam so nalagali tudi žagan les in hlodovino, največ z Gollove in Skazove žage, ter druge večje tovore. Manjši tovori so se znašli v lesenem železniškem skladišču, ki še danes kljubuje zobu časa in nima dosti dela, ker so mu ga odvzeli tovornjaki. Ti dostavljajo naročnikom blago pred vrata, za potrebe »Gorenja« pa so speljali industrijski tir v tovarno, kjer dnevno odpremijo številne vagone.
Sredi vojne vihre se je nekega dne znašlo na rampi več velikih in manjših zvonov iz bližnjih in oddaljenih cerkva. Okupator je bron potreboval za vojno industrijo. Otroci smo po zvonovih udarjali in pričakovali, da bodo lepo zveneli, a odzvanjali so z zadušenimi zamolklimi toni, kakor da bi se zavedali, kaj jih čaka.
a Bojan Glavač
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 14
14
MNENJA
«»^AS
25. januarja 2018
V Vinski Gori do vrtca z zasebnim partnerjem
Velenjski Socialni demokrati gradijo koalicijo z občani tudi z obiski po krajevnih skupnostih
Bojana Špegel
Vinska Gora, 18. januarja -
Svetniška skupina SD Velenje je prejšnji teden začela obiskovati krajevne skupnosti in mestne četrti, saj, kot poudarjajo, gradijo koalicijo z občani. Pogovor o razvojnih možnostih in priložnostih so pripravili tudi v Vinski Gori, kjer je bila udelež-
menski dom, končan do 1. septembra, ko se začne novo vrtče-vsko leto.
Voda je še vedno prioriteta
Najprej smo seveda prisluhnili željam krajanov Vinske Gore. Predstavil nam jih je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ograjenšek. »Krajani smo se do-
urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik. Najprej je poudaril, da sta si tako prejšnji župan Srečko Meh kot sedanji župan Bojan Kontič za prioriteto svojega dela zadala, da vsem hišam v občini zagotovita čisto pitno vodo. Ko se je Vinska Gora priključila velenjski občini, javnega vodovoda in kanalizacije tam ni bilo. Poleg tega so imeli veliko plazov in še več dotrajanih cest. V zadnjih 10 letih je zato velenjski proračun v izgradnjo in posodobitev komunalne infrastrukture v Vinsko Goro vložil dobrih 7 milijonov evrov. »Projektno do-
Kanalizacijo v Prelski, kjer dokumentacijo že imajo, pa bodo verjetno uredili v letih 2020/21. Ali bodo to zgradili tudi v Zgornjem Lipju, je odvisno od tega, ali jo bodo zgradili v Zgornjih Bevčah, saj bi se lahko navezali na isti vod.
Na Lopatniku in v Lipju na obnovo čaka še nekaj sto metrov lokalnih cest, obljubili pa so jim tudi, da bo PUP poskrbel za odpravo napak na cestah, ki so sicer bile obnovljene v zadnjih petih letih. Takih naj bi bilo kar nekaj. Zanimalo jih je tudi, kdaj lahko računajo na izgradnjo ko-
V Vinski Gori je še veliko težav in vprašanj, zato je na zbor krajanov prišlo veliko ljudi vseh generacij.
Na večino vprašanj so dobili odgovore, ki zagotavljajo hiter razvoj kraja.
ba krajanov res velika. Zagotovo tudi zato, ker gre za kraj, kjer bodo letos nadaljevali izgradnjo kanalizacije in vodovoda, ki jih s pomočjo MO Velenje gradijo že zadnje desetletje. Letos naj bi uredili tudi nekaj cest, zagotovo pa bo največja naložba gradnja novega vrtca. 12. decembra lani so dobili gradbeno dovoljenje, MO Velenje pa bo v teh dneh objavila javni poziv, s katerim bodo skušali za izgradnjo novega vrtca dobiti zasebnega partnerja. Velenjski župan Bojan Kontič, ki je vodil pogovor s krajani in krajankami, je ob tem poudaril, da mu je najbolj blizu model javno-zasebnega partnerstva, s katerim so nov vrtec zgradili v sosednjem Šoštanju. Želijo pa si, da bi bil vrtec, ki bo umeščen med podružnično šolo in večna-
bro pripravili na ta dogodek, zato smo naša vprašanja zapisali in jih poslali nocojšnjim sogovornikom že vnaprej. Zelo dobro je, da s projekti, ki jih načrtujemo pri nas, seznanijo tudi krajane,
kumentacijo za izgradnjo vodovoda v Spodnji Črnovi imamo, zgraditi moramo priključke za 24 hiš. Vrednost naložbe bo okoli 340 tisoč evrov, računamo pa, da jo bomo končali leta 2019 ali
>
V Vinski Gori je občina Velenje v 10 letih vložila 7 milijonov evrov, potreb in želja pa je še veliko.
sploh, ker za večino še ne vemo, kdaj se bodo res začeli izvajati. Najbolj nas zanima, kdaj se bo nadaljevala gradnja vodovoda v Spodnji Črnovi in kdaj bodo vodo dobili na Petelinjeku. Zanima nas, kdaj bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacije in kako kaže z energetska sanacija šole in večnamenskega doma.« Na ta vprašanja jim je odgovoril vodja
2010,« je povedal. Za območje Petelinjeka, kjer je le 5 hiš, pa naj bi letos izdelali vsaj projektno dokumentacijo, kdaj bo stekla izgradnja, pa je odvisno od finančnih zmožnosti občine. Zagotovo pa bodo letos nadaljevali urejanje kanalizacije v središču kraja, kjer naj bi z njo opremili tudi območje, kjer bo v prihodnosti zraslo novo naselje hiš.
lesarske poti iz Velenja proti Dobrni. Ta je v občinskih načrtih, kdaj bodo uresničeni, pa je odvisno tudi od uspeha na razpisih za nepovratna sredstva.
Odpadne folije bodo spet odvažali
Ena od težav, ki so jih izpostavili krajani, je ukinitev odvoza silažne folije. V kraju je veliko kmetov, ki so lahko to odlagali v zabojnike PUP-a vse do lani poleti, ker se jim menda to ni izplačalo. Potem so te odvoze, ki so bili zelo dobro organizirani, ukinili, odpadno silažno folijo pa sedaj kmetje zažigajo ali pa leži v bližnjih gozdovih. Kontič je krajanom obljubil, da bodo spet uvedli odvoz folij, pa četudi bo morala stroške poravnati občina. Ni pa jim mogel pove-
Vodja svetniške skupine Socialnih demokratov v velenjskem mestnem svetu Peter Dermol nam je tik pred začetkom srečanja s krajani Vinske Gore povedal: »Ne samo, da krajanom predstavljamo projekte, ki bodo zaživeli v tem in naslednjih letih, s temi obiski po krajevnih skupnostih, ki se jih udeležuje celotna svetniška skupina, pridružita pa se nam tudi ministrica Andreja Katič in poslanec v DZ Jan Škoberne, oblikujemo koalicijo z občani. V prvi vrsti želimo prisluhniti težavam in videnjem naših krajanov in krajank. Tudi zato, da bomo lahko oblikovali programske smernice, v katere bomo vključevali potrebe po krajih. Vse ne bo šlo v letošnjem letu, zato oblikujemo razvojne strategije tudi za nekaj let naprej. Želimo obljubljati le tisto, kar bo v resnici mogoče izpeljati.«
Župan Bojan Kontič o željah krajanov v krajih, kjer so že bili: »Želja je povsod veliko, vendar tudi čas, ki je pred nami, ni ravno omejen. V preteklih letih smo v občini marsikaj postorili, rezultati so vidni tudi v vsakdanjem življenju. V Pesju so nas krajani opozorili na projekt, ki smo ga pred leti že načrtovali, pa smo potem od njega odstopili zaradi izgradnje hitre ceste. Ker te vsaj še tri leta ne bodo začeli graditi, bomo sedaj uredili javno razsvetljavo na poti do pokopališča Podkraj. Ta bo mobilna, zato jo bomo, ko bo cesta gradnje stekla, lahko prestavili drugam. Tamkajšnje krajane pa najbolj muči promet skozi Pesje in hrup, ki nastaja ob tem. Odkar so začeli graditi protihrupno ograjo ob cesti Velenje-Vinska Gora, si to želi vse več krajanov. Če bi jim željo uresničili, bi se po Šaleški dolini vozili le še po tunelih. V Bevčah pa imajo največ težav z nadaljevanjem gradnje kanalizacije. Težave imajo v vsakem kraju, strpno in preudarno jih bomo kot projekte umeščali v razvojne programe in slej ko prej bodo težave odpravljene.
Svetniška skupina SD Velenje je v minulih dneh obiskala že številne krajevne skupnosti, za mestne četrti pa bodo pripravili skupne
predstavitve.
dati nič obetavnega pri še eni želji krajanov, ki je povsem nelogična. Krajani Vinske Gore namreč na lokalnih volitvah volijo kandidate iz MO Velenje, na dr-žavnozborskih volitvah pa še vedno kandidate iz žalskega volilnega okraja. Tudi na predčasne volitve morajo v Žalec. Menda je
sprememba volilnega okraja zaradi interesov političnih strank, ki nikjer nočejo izgubiti okrajev, kjer imajo veliko podporo, tako zapletena, da nanjo ne morejo računati, če ne bo prišlo do spremembe volilnega sistema.
■
■
Zaradi javnih del v zadregi
Občina Šoštanj dobila dva programa javnih del, dveh ne
Šoštanj - V Občini Šoštanj z izkupičkom na prijavo na javno povabilo Zavoda za zaposlovanje za izbor programov za javna dela v letošnjem letu, ki je bil objavljen oktobra lani, niso zadovoljni in tega niti ne skrivajo.
»Občina Šoštanj že od leta 2003 izraža obstoj javnega interesa za javna dela na področju sociale. Izvajani programi javnih del so bili v vseh letih namenjeni najbolj ranljivim skupinam naših občank in občanov. Za letošnje leto smo izrazili javni interes za štiri javna dela, dva programa bi izvajal VDC Ježek, dva Center za socialno delo. Slednja pa na javnem povabilu za izbor programov žal nista bila izbrana in posledično je Občina izgubila dve javni deli,« obžaluje izid župan Darko Menih. »Zaradi tega so prizadeti tako iskalci zaposlitve iz naše občine kot uporabniki programa. Izgubili smo namreč dva delavca, enega za delo v Medgeneracijskem središču Šoštanj, ki
Darko Menih: »Prizadeti so tako iskalci zaposlitve kot uporabniki programa.«
se je v štirih letih delovanja dobro prijelo, in enega za delo z uporabniki na terenu.«
Od odločitve do danes so si prizadevali in utemeljevali potrebe na različnih ravneh, »šli« vse do ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a žal bili neuspešni. »Odgovor je bil, da denarja ni. Zdaj smo jih zaprosili, da sedemo skupaj in se o tem pogovorimo. Slišati bi želeli, kaj nam svetujejo za naprej, da bomo spet lahko prišli zraven.«
Med drugim proučujejo, koliko bi jih stalo, če bi zadrego skušali reševati sami. A to bo bolj težko, ker denarja za to v proračunu ni. »Mogoče bi lahko malo kombinirali s kakšnim zaposlenim v občinski upravi, ki bi del svojih ur namenil v za letos izgubljenem programu. Vendar je to zgolj ena od idej, ena od zamisli, da bi ohranili kontinuiteto na tem področju.«
Ob kolovratu obujali tradicijo
Bele Vode - V preteklosti so se, zlasti pozimi, na skoraj vsaki domačiji vrteli kolovrati, v rokah kmečkih gospodinj pa so plesale pletilke. Predvsem za svoje domače so pletle tople nogavice, jopice, rokavice, celo odeje, spretne pa so bile tudi pri oblikovanju okrasnih izdelkov iz volne. Delček skoraj izgubljene in pozabljene tradicije so obudili v petek, 19. januarja, v bivši osnovni šoli v Belih Vodah. Delavnico, ki jo je pripravilo društvo Vulkan,
je vodila Fanika Petkovnik, ki je
predstavila pomen te stare obrti na vasi. Mladi in odrasli so si z zanimanjem ogledali, kako poteka predelava - od takrat, ko ovci postrižejo kožušček, do trenutka, ko jo spretne pletilje spremenijo v zimska oblačila. Bilo je zanimivo in poučno, vsi pa so lahko tudi sami poskusili, če so kos temu delu. A je bilo težko, saj zahteva obilo ročnih spretnosti. So pa zato vsi , posebej še otroci, spoznali, kakšne velemojstrice
so babice in mame, ki še zdaj vrtijo kolovrat in pletilke v svojih rokah. Otroci pa zdaj bolj cenijo takšne nogavice, kape in rokavice, saj vedo, da so narejene z veliko truda.
Dihurčkov dan
Celje - Slovensko društvo ljubiteljev dihurjev Zverinice bo v Celju pripravilo 3. Dihurčkov dan. Ta se bo odvil prvo februarsko soboto, ko bo v sklopu prireditve potekala tudi prva mednarodna razstava dihurjev v Sloveniji. Pripravljajo pester program, med drugim se bodo dihurji pomerili na zabavnih tekmovanjih.Di-hurčkov dan, ki je namenjen srečanju ljubiteljev in lastnikov dihurjev, bo potekal 3. februarja v Konjeniškem centru Celje.
■
■
■ mz
Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 21
18. januarja 2018
«»SÜAS
BISERI
15
*f
BISERI
maturantskega plesa 2018
Možnosti in slogov je veliko
Danes sta naši modni strokovnjakinji pripravili nekaj nasvetov za maturante, ki verjetno z odločitvijo, kaj obleči, odlašajo dlje kot dekleta. Večina fantov, menita oblikovalki, ima preprosto željo: kvalitetna obleka, ustrezna cena in čim manj kompliciranja. »Mogoče še usluga ponosni mami, ki ima nasvet glede barv in dodatkov. Upajte le, da ni barvno slepa in brez okusa,« pravita.
Kaj nam torej ponujajo trendi v letu 2018?
Žamet, pliš, karo, prešite suknjiče in jakne ter rjave, vijolične, rdeče, zelene odtenke ... Vam je to že znano? Verjetno. Sploh, če ste sledili dosedanjim nasvetom. Meje med moško in žensko modo so vedno bolj zabrisane.
In kakšni so letošnji sezonski trendi za klasično moško obleko:
•	fazona suknjičev je ozka (špic ali karo) in se zapira visoko ob vratu,
•	suknjiči so telirani in malce daljši,
•	poudarek je na okrasnih šivih, ki poudarijo kroj in
so lahko kjerkoli na obleki, • hlače so še vedno ozke, brez gub.
Tkanine, vzorci in trendi 2018 za moderni slog:
prešite tkanine, potiskani materiali, žamet, pliš, karo vzorec, drobni cvetlični vzorci, geometrijski vzorci, nianse modre barve, še posebej globoko modra (teget barva), širše hlače z gubami, žepi zadaj, in z manšetami na koncu hlačnic,
mehki suknjiči z enorednim za-
piranjem,
•	žametni suknjiči z dvojnim zapiranjem,
•	lakasti čevlji z debelimi podplati,
•	športni copati,
•	visoki bulerji.
Dandanes je v obilju modnih oblačil težko najti tisto, kar nam res odgovarja. Včasih preveč sledimo modnim trendom in pri tem pozabljamo, da mi nosimo obleko in ne ona nas. Pravi frajer tudi ne potrebuje drage in znane modne znamke. Vsak od vas pa lahko z dodatki oblačilo popestri in mu doda osebno noto. Naj bo-
do to zanimiva očala, prsni robček, ovratna ruta ali šal, zapestna ura, naramnice, barvni čevlji ali nogavice. Če maturant želi s svojo obleko okolici tudi kaj sporočiti, si lahko recimo omisli reciklirano obleko oziroma obleko, narejeno iz ekoloških tkanin, za katero material za tkanino pridobijo iz prozornih odpadnih plastenk. Bodi EKO in s tem ozaveščaj sošolce in prijatelje. Obleke iz recikliranih materialov
so na voljo tudi pri nas, le malce se je treba potruditi. Možnosti in slogov pa je ravno toliko, kolikor je vas, maturantov. a Petra Meh in Jelena Stevančevic
Gorenje
Gostinstvo
HOTEL PAKA*'
Hotel Paka
Za poročne pogostitve od 30 do 90 oseb
Vila Herberstein
V Vili do 30, na letni terasi do 60 oseb
Restavracija Jezero
Za poroke do 200 oseb
Podarimo
Brezplačno nočitev z zajtrkom za mladoporočenca v apartmaju Hotela Paka ali v Vili Herberstein. Nočitev z zajtrkom za poročni priči, skupaj za 4 osebe, s 40% popustom na dve dvoposteljni sobi v Hotelu Paka ali Vili Herberstein. Darilni bon za sobotno večerjo za dve osebi v Vili Herberstein.
Restavracija pod Jakcern in Catering
Za poroke od200 do 450 oseb
Prijetna, sodobno opremljena restavracija v osrednjem mestnem hotelu | Izvrstni poročni meniji že od 25,80 € na osebo | Široka ponudba izvirno oblikovanih poročnih tort iz naše priznane slaščičarne Velik izbor vseh vrst piškotov, izdelanih ročno po naših receptih | Prostor za živo glasbo | Možnost nočitve gostov po zaključenem slavju s posebnim popustom na ceno sob | Brezplačna uporaba parkirišča
Poročni obred v idiličnem okolju | Čarobna zunanjost in notranjost Vile | Izbrani meniji poročnih pogostitev vrhunske kulinarike od 30,00 € na osebo | Široka ponudba najboljših slovenskih vin in hišnih slaščic Možnost nočitve gostov po zaključenem slavju s posebnim popustom na ceno sob | Čudovit vrt in park za ustvarjanje nepozabnih fotografij | Brezplačno parkirišče
Poročni obred v naravi | Možnost vožnje mladoporočencev s pletno | Prostorna restavracija v mirnem okolju z veliko teraso s pogledom na Velenjsko jezero | Poročni meniji od 25,50 € na osebo Možnost za pripravljanje jedi in postrežbo v naravi -poročni piknik na travniku | Poročne torte in hišne slaščice | Zmerna postrežnina za točenje vaših pijač Odlični pogoji za poroke z živo glasbo | Kotiček za otroke | Veliko, brezplačno parkirišče
Sodobna, izjemno velika restavracija | Možnost prilagoditve velikosti prostora številu gostov | Izvrstni poročni meniji od 22,00 € na osebo | „All inclusive" od 56,30 € dalje na osebo zajema: aperitiv, meni, piškote, torto, pijačo, osnovno dekoracijo in prevleko stolov Meni za otroke 9,20 € | Najboljši pogoji za poroke z živo glasbo | Ozvočenje za govore | Plazmatski TV sprejemniki za prikazovanje fotografij, filmov, sporočil ... | Zmerna postrežnina za točenje vaših pijač Kotiček za otroke | Veliko, brezplačno parkirišče
T 03 898 0700 | E info@hotelpaka.com
T 03 896 1400 | E vilaherberstein@gorenje.com
T 03 586 6462 | E restavracija.jezero@gorenje.com T 041 745 216 | E catering@gorenje.com
Partizanska cesta 12, Velenje | T +386 (0)3 899 10 00 | E gostinstvo@gorenje.com | www.gorenjegostinstvo.si
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 16
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
25. januarja 2018
Zavodnje postajajo vse bolj prijazne do svojih prebivalcev
Lani so se veselili obnovljene državne ceste s pločnikom in javno razsvetljavo skozi kraj, letos se bodo urejene kanalizacije z dvema čistilnima napravama
Milena Krstič - Planine
Zavodnje - Zavodnje, hribovsko naselje na 650 metrih nadmorske višine, leži v severnoza-hodnem delu Šaleške doline. Posejano je s samotnimi kmetijami in zgoščenim jedrom okoli
cerkve sv. Petra. V njem živijo pridni in delovni ljudje. Blizu tristo prebivalcev štejejo, po velikosti pa so z 10,3 kvadratnimi kilometri tretja od devetih krajevnih skupnosti občine Šoštanj.
Marsikdo, ne samo tod naokoli, pozna Zavodnje po Kavčniko-
vi domačiji, 400 let stari dimnici, kot rojstni kraj akademskega kiparja Ivana Napotnika in kot kraj, kjer je pri Žlebnikovi domačiji padel pesnik Karel Destov-nik - Kajuh.
Nov zgrajeni dom ni nikoli prazen
Kraj se ponaša s športnim igriščem in smučiščem ter na novo zgrajenim domom krajanov. Domačini skrbijo, da ta nikoli ni prazen. Če že ne kakšna prosla-
Lani so se veselili obnovljene državne ceste skozi kraj.
(foto: Darko Vučina)
Mnenja in odmevi
Norosti na Občini Velenje, Po Titu Tito
V uvodu naj odgovorim županu Bojanu Kontiču, da nisem tisti njegov »prijatelj«, ki ga je prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi konflikta interesov in posledično ko-rupcijskega tveganja. Ne bi imelo nobenega smisla. Toliko poznam razmere v državi.
Seveda je zame neprepričljivo, da ni konflikta interesov in ko-rupcijskega tveganja, kot zatrjuje župan Kontič, sklicujoč se na mnenje KPK, kajti če si na eni strani odgovorna oseba občine kot župan, ki načrtuje, predlaga in odreja porabo občinskega denarja, na drugi pa si odgovorna oseba kot predsednik zveze borcev, ki denar prejema iz občine in ga porablja, so pomisleki utemeljeni. Ne gre samo za sofinanciranje delovanja zveze borcev, gre tudi za interes vključevanja programa zveze borcev v programe občine, ki jih občina izvaja in se financirajo z njenim denarjem. Prvi nosilec tega interesa je zagotovo predsednik. Druga društva so v podrejenem, neenakopravnem položaju, ker nimajo v eni osebi združenih obeh interesov. Upam si trditi, da je tako obsežna obnova in nadgradnja Titovega spomenika, za kar je potrebnih 150 tisoč evrov občinskega denarja, največji interes zveze borcev kot skupine občanov in civilnega združenja v občini. Če bi bilo drugače, bi me zelo presenetilo.
O tem bi se dalo še veliko povedati, vendar tokratni moj na-
men ni nadaljevanje utemeljevanja konflikta interesov in korup-cijskega tveganja župana Bojana Kontiča glede obnove in nadgradnje Titovega spomenika, ampak neizmerno sprenevedanje v zge-zi s skrbjo za spomenik zaradi lika in dela Tita in manipuliranje z njim. Spodbudila me je oddaja Tednik RTV SLO novinarke Jelene Aščic, da povem nekatera dejstva o tej skrbi v času kreganja Titovih komunistov, razpadanja Jugoslavije in slovenskega osamosvajanja.
Leta 1989, ko je bilo kreganje komunistov na vrhuncu, temeljite spremembe družbene ureditve pa na vidiku, še zlasti leta '90, je bil spomenik povsem zanemarjen. Odpadla marmorna plošča s podstavka spomenika je ležala ob spomeniku, zapuščena in neurejena zelenica okoli spomenika, sam spomenik pa je bil onesnažen z golobjimi iztrebki. Leta 1989 in do novembra leta 90 so bili v občini Velenje na oblasti komunisti. Tudi gospod Kontič kot sekretar občinske partije. Torej ista politična skupina kot danes. Videli so to klavrno stanje, a jih ni motilo. Ni bilo nobenega, ki bi se privezal za spomenik, dokler se ta ne spravi v red. Nasprotno, poskrili so se kot miši pred neurjem. Hoteli so čim dlje stran od Tita, njegovega lika in dela. Bilo jih je strah povezave s Titom in preteklostjo. Tudi zaradi tega ni bilo nobenega resnega nasprotovanja pri spremembi imena iz 'Titovo Velenje' v Velenje' leta 1990.
Kot predsednik Izvršnega sveta občine od novembra leta 90 sem naročil, da se poškodbe na podstavku spomenika sanirajo,
V strnjenem delu Zavodenj bo imelo urejeno kanalizacijsko omrežje 22 hiš, 88 populacijskih enot.
(foto: Darko Vučina)
Nataša Ročnik: »Kanalizacija bo velika pridobitev za naš kraj. Hvala Občini Šoštanj, ker nam gre z njo naproti.«
va ali prireditev, se v njem odvijajo sestanki in telovadba.
Veliko prebivalcev Zavodenj je vključenih v katerega od društev, ki delujejo v kraju: Športno društvo, Kulturno društvo Ivan Napotnik, Društvo prijateljev mladine, Oktet Zavodnje, odbor invalidov, pododbor društva upokojencev, Krajevna organizacija Rdečega križa, lovska družina ...
Cesto skozi kraj je obnovila država
»Lani je bilo veliko narejenega, da bo življenje v prijetnem kraju za prebivalce še prijaznejše. Urejali in vzdrževali smo blizu 24 kilometrov krajevnih cest, makadamske ceste smo nasuli, odsek
spomenik očisti golobjih iztrebkov in uredi zelenica. Torej spravi v red, kot je bilo pred razpadanjem Jugoslavije in slovensko osamosvojitvijo. Če so ga njegovi partijski tovariši in soborci v revoluciji pozabili, ko jim ni več prinašal koristi, zagotavljal kariere in udobja, ne more biti razlog, da je spomenik v sramoto vsem občanom pred občinsko stavbo.
Čeprav nikoli nisem pripadal komunistični partiji in sem premalo častil lik in delo Tita po oceni takratne vsemogočne partije, zaradi česar sem imel kar nekaj težav, sem to storil iz spoštovanja do preteklosti, kakršna koli je že bila, civilizacijskih nagibov in kulturnega ravnanja. Je že res, da hočemo živeti danes in tukaj, ker drugače niti ne gre, vendar s spoštovanjem preteklosti in skrbjo za prihodnost. Spoštovanje preteklosti pa ni manipulacija z njo, sprenevedanje in sprevrženost oziroma spreminjanje odnosa do nje po potrebi za danes in tukaj glede na cilj. Cilj namreč ne opravičuje sredstev.
Zato je zame obnova in nadgradnja Titovega spomenika na trgu pred občino izražena kot skrb tistih, ki so ga ob prvi priliki zanemarili, ker jim več ni nič pomenil, navadno sprenevedanje. Verjetno je skrb zgolj predvolilna gesta v volilnem letu. Pa naj naseda, kdor hoče.
Težko je tudi mimo mnenja, da se in se bo Velenje turistično tržilo kot socialistično mesto. To ni mogoče. Velenje z urbanističnega in arhitekturnega vidika v ničemer ne odstopa od drugih mest. V času, v katerem je nastajalo, je tak urbanizem in arhitektura prevladovala povsod. Razen
prevladujoče sive barve fasad, a se je to že precej spremenilo in se še vedno spreminja. Izstopa pa po spomenikih komunistične revolucije in tovrstnih drugih simbolih te ideologije, zlasti rdeče zvezde, ki se pojavlja tudi tam, kjer je prej ni bilo. Torej lahko se trži kvečjemu kot komunistično mesto, a bi zato bilo prej potrebno vrniti sivo barvo na fasade in zapreti nakupovalne centre. Ne vem, kam je naenkrat in zakaj je izginil pridevnik delavsko mesto, rudarsko mesto. Zakaj mora biti pridevnik ideološki, Titovo, socialistično, komunistično ...
Glede narodnega izdajstva med NOB, ki ga je omenjal predsednik slovenske borčevske organizacije. To se ponavlja kot mantra vseh 70 let po vojni. Ne razumem, a Titov spomenik v Velenju naj bi opominjal na to narodno izdajstvo in bi bila to njegova ključna vloga? Zato mora biti tam, kjer je! Sama beda v umu.
Po mojem razumevanju odpora proti okupatorju je ocena narodno izdajstvo pretirana in je služila za potrebe revolucije in povojnih likvidacij. Šlo je za pakt. Prvi so paktirali komunisti, saj so se ravnali po navodilih Stalina iz Rusije, ki je pakt z nacistično Nemčijo pisno potrdil. Šele kasneje so paktirali domobranci in narod je bil v vojni nesreči povsem razdeljen in zbegan. Potem je svoje opravila še komunistična revolucija. Žalost in nesreča za narod, da je ne more biti večje že 70 let. A se bo kdo našel in to preteklost opisal tško, kot je bila, da bo odnos končno spoštljiv tudi na kolektivni ravni?
■ Franjo Bartolac
proti Završniku pa asfaltirali. Posebej veseli pa smo bili velike pridobitve, ki smo jo res težko čakali, to je urejene državne ceste skozi kraj. Ta ima tudi pločnik in javno razsvetljavo,« pripoveduje Nataša Ročnik, predsednica sveta Krajevne skupnosti Zavodnje.
Ne pozabi omeniti saniranega plazu Kričej, saj so bile Zavodnje (tudi) tisti kraj, ki so se mu naravne ujme redko izognile.
Pokopališče in vodovod upravljajo sami
V Zavodnjah imajo pokopališče, ki ga upravlja Krajevna skupnost. Lani so ob njem obnovili škarpo, položili tlakovce, zamenjali ograjo.
Sami upravljajo tudi vodovod. Z njim so imeli lani veliko dela, veliko so postorili, ogromno s prostovoljnim delom. »Vsem, ki so pri tem pomagali, bi se rada zahvalila.« Še enkrat. Ker velikokrat pred tem se je že.
Pri domu krajanov so naredili nov jašek za vodo, novembra pa
postavili temeljni kamen za postavitev novega in večjega rezervoarja. Dela načrtujejo v aprilu.
Prihaja kanalizacija
»Zelo smo veseli, da bo Občina Šoštanj financirala izgradnjo kanalizacijskega omrežja z dvema čistilnima napravama v strnjenem delu Zavodenj,« pravi Ročnikova. » Gre za pomemben projekt, velikansko pridobitev za kraj.«
Gradnjo kanalizacije je občina Šoštanj načrtovala že dve leti. Letos je ta bližje, ker so bližje tudi nepovratna sredstva Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, za manjkajoča sredstva pa bo občina najela kredit. »Kanalizacija Zavodnje predstavlja nadstandard programa, ki ga je občinski svet sprejel leta 2007. Vanj Zavodnje niso bile vključene. Občina se je za ureditev kanalizacije odločila v delu, ki je sorazmerno gosto poseljen,« pa pravijo na občini.
J
SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE
Ipavčeva 10, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vabimo k vpisu
v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2018/2019:
•	ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program),
•	ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2),
•	BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program),
•	KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program).
Izvajamo tečaje:
•	ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA;
•	ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA (samo NPK);
•	MASER/MASERKA;
•	PEDIKER/PEDIKERKA;
•	VIZAŽIST/VIZAŽISTKA;
•	MANIKER/MANIKERKA.
Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).
Pridružite se nam lahko še na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike.
Informativni dan
za mladino in odrasle bo v petek, 9. februarja 2018, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 10. februarja 2018, ob 9. uri.
Dodatne informacije:
03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si
■
Naš čas, 18. 1. 2018, barve: CM K, stran 23
18. januarja 2018
«»SÜAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
Starejši imajo radi srečanja
Krajevna organizacija Rdečega križa Mestne četrti Desni breg je na srečanje povabila 560 krajanov, starejših od 70 let
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 22. januarja - Krajevne organizacije Rdečega križa, v katerih delujejo številni prostovoljci, vsako leto v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih
pripravijo srečanja svojih najstarejših krajanov. V Mestni četrti Desni breg v Velenju so ga zanje pripravili v ponedeljek popoldan v Restavraciji Kolodvorska.
Kot je povedala predsednica krajevne organizacije Danica
seboj rečejo kakšno.
Edo Konovšek v tej mestni četrti živi že od leta 1969. Pravi, da je v njej prijetno živeti, da ne bi nič spreminjal. »Na ta srečanja vedno pridem z veseljem. Rad se družim. To pa je tudi priložnost,
Pripravili so jim program in pogostitev.
Edo Konovšek: »Na ta srečanja pridem z veseljem.«
Marija Pirečnik: »Lepo je tukaj živeti.«
Markus, so na srečanje povabili 560 prebivalcev mestne četrti, ki so starejši od 70 let. Po izkušnjah iz prejšnjih let se jih srečanja udeleži približno polovica in tudi tokrat je bilo tako.
Pripravili so jim program, jih pogostili in nagovorili, potem pa pustili, da tudi sami med
da se srečam s kom, ki ga ne vidim pogosto.« Marija Pirečnik,
ki se je v Velenje preselila leta 1989 iz Šoštanja, je bila podobnega mnenja: »Lepo je tukaj živeti. Vse imamo na dosegu roke. S sosedi se dobro razumemo. Kaj bi hotela še več? Na srečanje pridem rada, da se malo povese-limo in rečemo kakšno.« a
Na »kante« so se pomerili
Pripadniki PVD Sever in slovenski policisti na 6. državnem prvenstvu na Golteh
V zelo spremenljivem vremenu so se v petek (19. januarja) na državnem prvenstvu v smučanju pomerili pripadniki iz vseh 10 slovenskih pokrajinskih veteranskih društev Sever ter celotne Slovenske policije. Med vele-
ci proge in merilci Timinga Golte iz Velenja ter ZLTC Golte so odlično opravili svoje delo. Najprej se je pomerilo okrog sto pripadnikov PVDS Sever iz desetih pokrajin, nato pa so se na nekoliko spremenjeni progi »na kan-
drun in v skupnem seštevku dosegli drugo mesto za prvaki Za-savci in pred Mariborom, Korošci pa so bili ekipno solidni peti. Na tekmi Slovenske policije pa je nastopilo skoraj dvesto tekmovalk in veliko tekmovalcev. Med
slalomskimi vratci na progi Blatnik se je v zelo spremenljivem, vmes skoraj nemogočem vremenu z vetrom in sneženjem, zvrstilo skoraj 300 smučarjev, ki so drveli proti cilju pri hotelu Golte. Zanimiva, preizkušenj polna snežna tekma, ki je hkrati vsakoletno tekmovalno druženje, se je na zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev iztekla brez poškodb, a z veliko tekmovalnega duha in dobre volje. Organizatorji PVDS Mozirje, postavljal-
te« spopadli še najboljši aktivni policistke in policisti iz 13 policijskih uprav.
Policisti so strastni tekmovalci
Med »severnjaki« so postali ekipni prvaki Zasavci pred PVDS Celje, tretje mesto pa so si priborili Mariborčani. Za celjsko območje so med člani PVD Sever nastopili Danica Urbanc, Jakob Matijovc, Darko Repen-šek, Andrej Šumah in Peter Ko-
trinajstimi ekipami so osvojili prvo mesto Ljubljančani pred Mariborom, ekipa Policijske uprave Celje (Miha Lesjak, Miha Leskovšek ter Danijel Vidovič) pa je privozila šesto mesto. Najboljšim sta čestitala nekdanji generalni direktor PS Janko Gor-šek in komandir PP Mozirje Vili Bezjak ter jim podelila medalje in pokale.
a Jože Miklavc
Šmarški planinci pošteno zavihali rokave
Člani Planinskega društva Šmartno ob Paki opravili lani več kot 1150 prostovoljnih ur -Interna članarina
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 13. januarja - Zoran Predolnik, predsednik Planinskega društva Šmartno ob Paki, je na rednem občnem zboru društva izrazil zadovoljstvo ob pogledu na lani opravljeno delo. »Naredili smo ogromno in to nas veseli. Veseli nas tudi podpora lokalne skupnosti ter šmar-ške osnovne šole.«
Lani so nekoliko razširili svoje vrste. Trenutno društvo združuje 155 ljubiteljev narave in gora, zaznali pa so, da je precej starejših, ki ne potrebujejo zavarovanja, ne izkoristijo ugodnosti. Zato tudi ne plačujejo članarine Planinske zveze Slovenije. Zanje bodo
letos uvedli interno članarino v višini 10 evrov. Lani so opravili več kot 1150 prostovoljnih ur, največ v Marinovi vasi, kjer imajo društvene prostore. Jubilejno leto, v katerem so praznovali 20-letnico samostojnega delovanja društva, pa so poleg tega seveda zaznamovali še z obiski gora, ki jih zaradi spremenljivega vremena ni bilo toliko, kot so jih načrtovali. Od 24 so jih izvedli le 13, udeležilo se jih je več kot 330 po-hodnikov, v povprečju 25, kar je veliko. Številčno najbolje obiskane so bile lažje ture. Prizadevni so bili tudi markacisti in podmladek na osnovni šoli, skrbijo pa tudi za redno usposabljanje vodnikov. »Veseli smo zanimanja
za njihovo strokovno izpopolnjevanje, manj pa tega, da moramo vse stroške plačati iz društvene blagajne.«
Po zagotovilih šmarških planincev bo leto 2018 zelo zanimivo in delovno. Načrtujejo 22 pohodov, nadaljnje izobraževanje vodnikov in markacistov, urejanje Martinove poti in del Savinjske poti, katere skrbniki so. Opremiti jih nameravajo z novimi usmerjevalnimi tablami, zamenjati dotrajane stebre in podobno. V sodelovanju s planinskimi društvi iz regije Saša bodo izvedli pohod 100 Uršk na Ur-šljo goro, ob prazniku Občine Šmartno ob Paki bodo organizirali tradicionalen Martinov pohod ter se vključevali v aktivnosti ostalih društev v lokalni skupnosti. Zagotovo pa niso opravili še vsega dela pri društvenih prostorih.
V Citycentru laboratorij otroške vedoželjnosti
Znanstveni eksperimenti so navdušili več kot 1000 otrok, zadovoljni so bili tudi učitelji. »Laboratorij otroške vedoželjnosti« je Citycenter Celje pripravil tokrat že tretjič. Več kot 1000 otrok iz vrtcev in osnovnih šol širše celjske regije je sodelovalo pri številnih zanimivih eksperimentih, ki so jih pripravili pod vodstvom strokovnjakov s področja kemije in fizike. Potovali so skozi virtualni svet, v čarobni svet kemije, preizkusili fakirjev vrteči stol, s kolesom proizvedli električno energijo, se zazrli skozi neskončno okno in v da Vincijev most, sodelovali v kuhinjskih eksperimentih, obiskal jih je tudi robot Nao. Zanimive in poučne delavnice so ponudile otrokom možnost za aktivno sodelovanje, mnoge sestavine pa so bile iz čisto vsakdanjega življenja: baloni, voda, mleko, barve ipd.	a
Otroci so bili navdušeni.
PRIŽGIMO NAVIJAŠKI ŽAR NA LJUBNEM
27.-28. januar 2018 ;;
LJUBNO
YÍ 4'
FIS Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske
FIS Ski Jumping World Cup Ladies

ni
ww
BT- ti
pokrovitelj tekmovanja
WWW.LJUBNO-SKOKI.SI
#ljubno2018
a
www.fis-ski.com
Fis predstavitveni pokrovitelj
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 18
1B
ŠPORT
»»^AS
25. januarja 2018
Velenjčanka Glorija Kotnik četrta
Zreče, 21. januarja - Deskar-ji na snegu so z drugim paralelnim veleslalomom končali tekme svetovnega pokala na Rogli, ki ga poleg domačinov organizirata mednarodna in slovenska smučarska zveza, svojo pomoč pa nudi tudi Slovenska vojska.
Najboljši Slovenec je bil tudi
potrdila svojo pot na olimpijske igre v Pjongčang. Po odličnem nastopu je dejala: »Ja, kar nekaj let sem čakala na to.«
Tudi nedeljske kvalifikacije je odlično začela, na rdeči progi zabeležila najboljši čas, nato pa na drugi nazadovala na deseto mesto. V osmini finala je nato izgu-
bila dvoboj proti Avstrijki Sabine Schöffmann.
"Moj cilj je bil, da se v kvalifikacijah uvrstim v prvo polovico finalistk, tako da bi lahko vsaj v osmini finala izbirala progo. Začela sem dobro, bila v prvi vožnji najhitrejša, a v drugi slabša. Očitno je včerajšnja tekma pustila nekaj posledic. Danes sem se zbudila z bolečinami v kolenu, kar se mi je na tekmi zagotovo poznalo tudi pri samozavesti. Vsekakor pa me veseli, da sem zdaj dovolj hitra, da se stalno uvrščam med najboljših 16, kar je dobra osnova za naprej," je še dejala Kotnikova.
a mz, foto: Luka Mitrovič
tokrat Celjan Tim Mastnak, spet je zasedel osmo mesto. Žan Košir je bil deveti, Rok Marguč 22., Jure Hafner pa 34. Gloria Kotnik
je tokrat zasedla deseto mesto, čeprav so bila njena pričakovanja po sobotni uvrstitvi tik za stopničke ponovno visoka. 29-le-tna Velenjčanka je s sobotnim četrtim mestom, kar je najboljši dosežek njene kariere, samo še
Skoki
Breclova dvakrat tretja
Tretjo letošnjo tekmo celinskega pokala v smučarskih skokih za dekleta je dobila avstrijska predstavnica Daniela Iraschko - Stolz pred 18 let mlajšima Rusinjo Aleksandro Ba-rantchevo in domačinko Jernejo Bre-cl. V idilični podobi Planice so se v soboto na srednji skakalnici za točke celinskega pokala, tretje v tej sezoni, pomerila dekleta. Na najnižjo stopničko je stopila odlična Jerneja Brecl, ki bo prav tako šele letos dopolnila 17 let. Skočila je 91 in 90,5 metrov, zbrala pa je 209 točk. Tudi na drugi, nedeljski tekmi celinskega
pokala v smučarskih skokih za dekleta v Planici je Jerneja Brecl ponovila tretje mesto. Četrto tekmo celinskega pokala v tej sezoni za dekleta je znova dobila Avstrijka Daniela Iraschko - Stolz. Drugo mesto pa je ponovila Rusinja Aleksandra Barant-cheva. Žal je v finalu na tretje mesto zdrsnila Jerneja Brecl, ki je bila po prvi seriji z 91 metri druga, v finalu
pa je s 87 metri padla na tretje mesto, zbrala je 201 točko. "Drugi skok je bil zelo slab, napako sem naredila že na naletu, saj se nisem dobro pripeljala do odskoka. Tretje mesto je vseeno lep dosežek, zdaj pa že gledam proti Ljubnemu, kjer želim narediti dobre skoke in osvojiti nekaj točk svetovnega pokala," je po drugi tekmi povedala Breclova.	■
Namizni tenis
Zmaga Tempa
V soboto, 20. januarja, se je nadaljevalo prvenstvo v namiznoteniških ligah. Ekipa Tempa iz Velenja se je v 2. državni namiznoteniški ligi na
gostovanju pomerila z ekipo Prebolda in uspela zmagati z rezultatom 5 : 0. Mlada ekipa Tempa, za katero nastopajo Miha Kljajič, mladinci Jan Jevšnik, Patrik Videc in Jaka Koren ter kadet Patrik Reberšak Ježovnik, je nastopila odlično in zmagala kar s 5 : 0. Na tej tekmi sta po dve zmagi
dosegla Miha Kljajič in Jan Jevšnik ter eno Patrik Videc. Ekipa Tempa je trenutno z dvanajstimi točkami na šestem mestu na razpredelnici v 2. državni namiznoteniški ligi.
a Dak
Kegljanje
Popravni z odliko
Popravni izpit z Litijčani so Šo-štanjčani opravili z odliko ter se gostom oddolžili za jesenski poraz. Domači strateg je premešal postavo, v uvodni par pa postavil najmočnejša igralca. Pomembnost tekme je pri domačih tekmovalcih pustila nekaj nervoze. Domačina sta zato srečanje začela z nenatančnimi meti ter dovolila gostom bolj sproščeno igro, s katero so po prvem setu vodili za 16 kegljev. Tudi v drugem setu se domačina nista razigrala, zato so v domači ekipi napravili menjavo.
Za enako potezo se je odloči tudi gostujoči trener, ki je v tretjem setu napravil še eno menjavo. To pa je omogočilo, da so se domačini nekoliko oddaljili od gostov. Tako je bil po igri prvega para rezultat izenačen na 1 : 1 s prednostjo 48 kegljev za domačine. Povsem drugačno igro so gledalci videli v igri drugega para. Domačina sta podirala keglje kot za stavo ter s tem povečevala razliko. V zadnjem setu te igre je domači tekmovalec napravil tri velike napake, kar je izkoristil nasprotnik in tako osvojil dragoceno točko. Pri rezultatu 2 : 2 je o zmagovalcu odločala igra tretjega para. Gostje so poslali v igro igralca prve ekipe, ki
pa se na stezah šoštanjskega kegljišča ni najbolje znašel. Domačina se ob potezi gostujočega trenerja nista zmedla, temveč sta zaigrala še bolj zbrano in natančno. Na koncu srečanja so slavili domačini z razliko 207 kegljev. Šoštanjčani, ki so trenutno z 8 točkami na 8. mestu, bodo v naslednjem krogu gostovali v Ravnah pri ekipi Fužinarja.	a
Kegljanje, 2. liga - vzhod -11. krog
Šoštanj : Litija 6 : 2 (3271 : 2118)
Šoštanj: Hasičič - 251 - Šehič - 250 -501 (0), Sečki - 510 (1), Fidej - 559 (0), Petrovič - 586 (1), Arnuš - 548 (1), Pinta-rič - 567 (1).
Rudar v pomlad precej spremenjen
Odšel že peti igralec - Želja - osvojitev četrtega mesta - ostaja
Za nogometaši Rudarja je deset dni priprav, med katerimi so odigrali že tri prijateljske tekme. Najprej so gostovali pri članu najmočnejše avstrijske lige Wolfsbergu. Domači so zmagali z 1 : 0. V nedeljo so na svojem pomožnem igrišču ob jezeru gostili ljubljansko Ilirijo (1 : 1), ki jo trenira Velenjčan Stanko Božičevič. Pred nedavnim pa je postal strokovni svetovalec tega, po jesenskem delu trinajstega kluba v 2. ligi, Bojan Prašnikar, ki je še vedno eden najuspešnejših slovenskih trenerjev. Prvi zadetek na dokaj zanimivem dvoboju so dosegli gostje (4. minuta), v 55. pa je izenačil Leon Črnčič.
Predvidoma včeraj so rudarji gostovali v Kranju pri Triglavu. Novinec v ligi je v zadnjem jesenskem dvoboju odnesel iz Velenja vse tri točke (1 : 2) in jim s tem preprečil, da bi bili po prvem delu še bolj zadovoljni. Končali bi ga na tretjem mestu. V soboto bodo na pomožnem igrišču (ob 11.00) gostili petnajsto moštvo po jesenskem delu v 2. ligi Fužinar Ravne Systems, na začetku naslednjega tedna pa odšli na enotedenske priprave v Umag, ki sodi med najbolj pri-
ljubljene turistične krajev v Istri. Med temi pripravami bodo meli tri mednarodne preizkušnje.
Kot smo že pisali, bodo velenjski nogometni rudarji drugi del
v Velenju, bo znano v naslednjih dneh. Trener Marijan Pušnik pa gotovo tudi upa, da bo po dolgotrajnem okrevanju spet zaigral izkušeni David Kašnik.
prvenstva nadaljevali v precej spremenjeni zasedbi. Po jesenskem delu so ga zapustili njihov najboljši strelec John Mary ter Edin Junuzovic, Ilja Markovski in Dario Vizinger. Pred dnevi pa so ostali še brez pomembnega branilca Damjana Vukliševica (22), ki je na jesenskih osemnajstih tekmah manjkal le na eni. Odšel je k češkemu prvoligašu Slovanu. Prav zato je te dni na preizkušnji kar pet igralcev, med njimi Anglež in Francoz. Ali bo kdo od njih izpolnil pričakovanja strokovnega vodstva in ostal
Ob tolikšnih spremembah bo najbrž potrebno kar nekaj časa, da bodo igralci uigrani, kot si želi trener. Ne glede na to pa njihova želja ostaja osvojitev četrtega mesta, kar bi bil gotovo izjemen uspeh.
Tekmo proti Iliriji so začeli: Pridigar, Vasiljevič, Tomaševič, Pišek, Dedič, Bolha, Trifkovič, Diaby, Williams, Perič in Radič. V drugem počačsu pa so igrali: Malnar, Kašnik, Shwan, Čoralič, Pušaver, Antonov, Bijol, Novak, Williams (Pljava), Črnčič in Šimunac.
a S. Vovk
Najboljši slovenski mladinski in kadetski sabljači so doma v Velenju
V Ljubljani je bilo kadetsko in mladinsko državno prvenstvo v sabljanju. Kot že po tradiciji, so sabljači Sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Velenje odlično nastopali. V floretu, ki med sabljači velja za eno težjih kategorij, so osvojili kar tri naslove državnih prvakov od štirih možnih. Takšnega uspeha velenjskega sabljanja že dolgo ni bilo. V kategoriji floret kadeti so se skozi borbe prebijali Jakob Jurjevec, Emanuel Planko in Mark Poprask. Mark je žal izgubil po drugih eliminacijah in na koncu zasedel osmo mesto, Emanuel in Jakob pa sta zmagala v vseh eliminacijah in se na koncu spopadla v finalu, v katerem je zmagal Jakob in tako postal državni prvak med kade-
ti, Emanuel pa je osvojil 2. mesto. Ana Jurjovec, Pia Čretnik in Iza Šerc so nastopile med kade-tinjami. Ana je nastopila v finalu in na koncu osvojila 2. mesto. Tretje mesto je osvojila Iza, medtem ko je bila Pia peta. Očitno pa je bil nastop med kadetinja-mi za Pio le ogrevanje, saj je pri mladinkah odlično sabljala in v finalu premagala sabljačico ljubljanskega kluba in osvojila zlato medaljo ter naslov državne prvakinje. Iza je tudi v tej kategoriji osvojila tretje mesto. Tina Šafarič pa je prišla do drugih eliminacij in bila na koncu peta. Odlično sabljanje se je nadaljevalo tudi pri mladincih. V tej kategoriji so Vid Mohor, Borut Mohorko, Luka Mravljak, Patrik Poprask, Ema-
nuel Planko in Mark Poprask po skupinskem delu uspešno sabljali v eliminacijah. Vse do finala se je prebil Borut Mohorko. V njem ga je čakal sabljač ljubljanskega kluba. Borut je sabljal odlično in zmagal ter odnesel v Velenje naslov mladinskega državnega prvaka. Tretje mesto sta med mladinci osvojila Luka Mravljak in Vid Mohor, medtem ko je bil Pa-trik Poprask peti. Skupno so tako velenjski sabljači osvojili devet medalj.
Trener Sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Velenje Klemen Špeh se je s sabljači veselil uspeha in napredka, ki so ga pokazali.
a Sabljaški klub Rudolfa Cvetka Velenje
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 11
25. januarja 2018

KRONIKA, UTRIP
19
Rodila, otroka pa pustila v toaletnih prostorih
Kriminalisti raziskali podrobnosti poskusa detomora v prostorih Centra varne vožnje na Vranskem
Vransko, Celje, 20. januarja - Javnost je v soboto pretresel poskus detomora v centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Mlajša ženska, ki je rodila v toaletnih prostorih centra, je otroka pustila tam in s partnerjem odšla.
Policisti so bili o poskusu detomora obveščeni v dopoldanskih urah, podrobnosti pa so predstavili v ponedeljek na Policijski upravi Celje.
»Sedanja preiskava je pokazala, da se je ženska, doma z območja pod Policijsko upravo Celje, v soboto udeležila programa usposabljanja za voznike vozil v Centru varne vožnje na Vranskem. Izvajalci programa so že med usposabljanjem kandidatov opazili njeno slabo psihofizično stanje in ji ponudili, da bi se usposabljanja udeležila v drugem terminu, česar pa ni želela. Med usposabljanjem je odšla v toaletne prostore in rodila ter novorojenčka pustila tam. Takoj po porodu se je s partnerjem odpeljala, je pojasnil Milan Vogrinec, vodja oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Inštruktorju gre velika zahvala za prisebno ravnanje, saj je nemudoma, do prihoda žalskih reševalcev, začel ogrevati novorojenčka. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, nato pa zaradi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja s helikopterjem v Univerzitetni klinični center.
Iz Centra varne vožnje so o primeru takoj obvestili policijo. Policisti so voznika in sopotnico kmalu po dogodku ustavili, jima odvzeli prostost in ju pridržali. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so osumljeni prekinili pridržanje in jo hospitalizi-rali. Po opravljenih preiskovalnih dejanjih, v večernih urah, so moškega spustili na prostost, ženska pa je bolnišnico tudi že zapustila.	a
POLICIJSKA kronika
HOROSKOP
Poizvedujejo za tremi pobeglimi vozniki
Velenje, Šoštanj, 16. januarja - Na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje so se prejšnji teden, od torka do nedelje, zgodili štirje prometni dogodki. Tri udeležence, ki so s kraja pobegnili, policisti še iščejo.
V	torek zvečer se je na policiste obrnila občanka, ki je bila dan prej udeležena v prometni nesreči v naselju Skorno na območju občine Šoštanj. V nesreči je utrpela telesne poškodbe. Policisti so opravili ogled kraja nesreče in ugotovili, da ji je botrovala prekratka varnostna razdalja. Zoper povzročiteljico nesreče bodo podali odločbo o prekršku.
V	petek, 19. januarja, so obravnavali dve prometni nesreči na parkirnih prostorih, enkrat na Gorici, enkrat pa v garaži Mercator Centra. Krivca sta s kraja pobegnila.
V	nedeljo, 21. januarja, pa so obravnavali prometni dogodek, ki se je pripetil na sprehajalni poti v bližini konjereje ob Škalskem jezeru. Voznik zelenega cross kolesa je med vožnjo trčil v pešca in s kraja pobegnil. Reševalci so poškodovanemu sprehajalcu nudili prvo pomoč, v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, pa so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. Pobeglega voznika motornega vozila še iščejo. Zanj bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.
Ostal brez denarnice
Šoštanj, 17. januarja - V sredo je v lokalu Karma gost pozabil denarnico, v kateri je imel poleg vsega drugega tudi 90 evrov gotovine. Po petnajstih minutah, ko je ugotovil, da je brez denarnice, se je vrnil v lokal, a denarnice tam ni bilo več. Za neznancem, ki si jo je prilastil, poizvedujejo. Ovadili ga bodo za kaznivo dejanje zatajitve.
Preiskava potrdila sum
Velenje, 18. januarja - Velenjski policisti so v četrtek na osnovi odredbe celjskega sodišča pri osumljencu v Velenju opravili hišno preiskavo. Izkazalo se je, da sumi niso bili neosnovani. Policisti so v hišni preiskavi našli približno pol kilograma snovi, za katero sumijo, da je prepovedana droga konoplja. Pakirana je bila v PVC vrečke
Iz POLICISTOVE beležke
in ALU zavitke, tehtnico s kozarcem s sledovi zelene rastline, mobilne telefone, ALU folije in 9.620 evrov gotovine. Zasegli so tudi etui z dvema nožema, prirejenima za napad, in 73 kosov petard.
Vandal puščal sledi
Velenje, 19. januarja - Neznanec je v noči na petek na poti na velenjski grad poškodoval osem reklamnih panojev. Vandala bodo, ko ga izsledijo, kazensko ovadili.
Ukradel 7.000 evrov vredno kolo
Velenje, 19. januarja - V petek zvečer je neznanec s hodnika stanovanjskega bloka na Gorici ukradel downhill kolo znamke Specialized, vredno 7.000 evrov.
Osveščanje starejših v prometu
Napadel ga je v parku
Velenje, 18. januarja - V četrtek popoldan je v Sončnem parku neznanec, ki pa ni bil dolgo neznanec, napadel in odrinil občana. Policisti bodo njegovo ravnanje kaznovali z odločbo o prekršku.
Tast vlekel snaho za lase
Velenje, 18. januarja - V četrtek je snaha policistom naznanila nasilje v družini. Pred stanovanjsko hišo jo je napadel tast in jo za lase potegnil iz vozila ter stresel. Skušal jo je tudi udariti z drvom.
'Zgodilo se'»
ie
od 26. 1. do 1. 2.
-	prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas;
-	26. januarja 1978 je četrti blok šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in začel polno obratovati;
-	26. januarja 1993 je nekdanji velenjski župan Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta;
-	27. januarja 1971 se je rodil sociolog in pedagog dr. Aleš Črnič;
-	28. januarja 1927 se je v Celju rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik, glasbenik in slikar Smiljan Rozman, ki je nekaj otroštva preživel tudi v Šoštanju;
Nekaj podobnega se je zgodilo že enkrat prej, zato so policisti dogodek obravnavali kot kaznivo dejanje nasilja v družini.
Nespodobno vedenje pacienta
Šoštanj, 19. januarja - V petek popoldan so policisti posredovali v Zdravstveni postaji Šoštanj, kjer je pacient kršil javni red in mir ter motil delovni proces. Namesto recepta bo dobil odločbo o prekršku zaradi nespodobnega vedenja na javnem kraju.
-	29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževar-tov, po domače Gorjanov kozolec, na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja;
-	29. januarja 2002 je takratna Ve-lenjčanka Jolanda Čeplak zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79;
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 premogarjev;
-	30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi
Pa tak dopust!
Topolšica, 20. januarja - Ob enih zjutraj v soboto so šli policisti v hotel v Topolšico, kjer sta se sprla zakonca, avstrijska državljana. Ker se je mož na dopustu nespodobno vedel do žene, so mu izstavili račun.
Nasilen partner
Šmartno ob Paki, 21. januarja - V nedeljo je bil v Malem Vrhu nasilen partner. Partnerici je, ker se je ta hotela odseliti, izrekel nekaj žaljivk in jo močneje prijel za roko. Po pošti bo dobil odločbo o prekršku.
Mislinja, 26. januarja - Jutri ob 17. uri bo v mali dvorani v Poslovnem centru Lopan predavanje na temo osveščanja starejših v prometu. Pripravlja ga Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mislinja v sodelovanju s tamkajšnjim Društvom upokojencev. Na brezplačnem predavanju bodo udeležence seznanili tudi z novostmi v zagotavljanju večje prometne varnosti, obnovili pa bodo tudi znanje iz prve pomoči.
Termoelektrarna Šoštanj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
sedeža občine iz Šoštanja v Velenje;
-	konec januarja 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev;
-	31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj Marjan Marinšek iz Velenja; umrl je 15. novembra leta 2011;
-	31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje;
-	po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator
za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kri-utz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Koflacha v Avstriji;
- 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 takratnih dinarjev.
a Damijan Kljajič
Oven 21. 3. - 20. 4.
Dobro je, če sprejmete odločitve šele takrat, ko ste premislili o vseh možnih Izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč znajo drago stati. Šele ko boste začutili, da je primeren trenutek, boste dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Kot kaže, ta res prihaja. Poskusite se sprostiti vdružbl svoje družine, ki stesejl vzadnjem času tako aH tako premalo posvečali. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Čas je, da se spustite na realna tla in končno vidite, da vas neka oseba le izkorišča. Sredi prihodnjega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravilo tudi vaše razpoloženje. Spet boste bolj samozavestni.
Bik 21.4.-20.5.
Napeti ste kot struna. Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele, ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. V ponedeljek sevam bo zdelo, dastedožlvell Izjemen uspeh. Dokončali boste predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste, saj bodo težave, ki so vas spremljale kar nekaj tednov, izpuhtele. Žal pa bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Zadovoljni boste tudi s trenutno finančno situacijo, ki bo boljša kot zadnje mesece. A le zato, ker ste se zato potrudili tudi sami. Nič vam ne bo padlo iz neba, zato se trudite še naprej.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Največ časa boste posvečali poslom. Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotno, boste z lahkoto delali In reševali stvari, kijih prej niste mogli. Spoznali boste, da Imate Iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Hvaležni jim boste, ko vam bodo ponudili roko, pa čeprav tokrat pomoči ne boste potrebovali. Teden bo minil brez večjih pretresov, čisto miren pa ne bo. In to zato, ker boste delo spet začeli prelagati v prihodnost. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje, a le, če tega ne boste več počeli.
Rak 22.6.-22.7.
Zadnji teden vjanuarju bo za vas prelomen. S težavami se ne boste preveč obremenjevali, zato vam teden prinaša veliko pozitivne energije. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste drugače precej resni. Dobili boste občutek, da obvladate vse, karsedogajaokollvas.VendarpavseenonebodlteprevečsamozavestnllnzadržIte kakšno misel tudi zase, saj vam vaš včasih predolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. Pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika, zato ste tudi tako zadovoljni. Delno se bodo uresničila že do srede. Jezilo vas bo, ker se ne bodo v celoti. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj bodo minile vse vaše zdravstvene težave.
Lev 23.7.-23.8.
O nekaterih težavah, ki so vas pestile v zadnjih mesecih, boste končno razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste lahko s svojim življenjem končno zadovoljni. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. Vse od novega leta do sedaj pa ste se sami osamili, ker ste čutili, da je tako prav. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Doletelo vas bo sicer neko razočaranje, verjetno že ob koncu tedna, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Pustite, da se dogodki, povezani z delom, odvijejo same od sebe in da se iz njih razvije nekaj novega. Na čustvenem področju pa bo še nekaj dni vel hlad. Partner vam bo šel celo na živce.
Devica 24.8. - 23.9.
Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo, spremenilo se bo večkrat dnevno. Z živci boste precej na tleh, čeprav za to ne boste imeli nobenega pravega razloga. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate in si privoščite sprostitev. Ob koncu tega tedna vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novoenergljo za prihodnje obdobje. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite z dogodki, ki vam niso bili v ponos. Previdni bodite pri poslih. Ne zaupajte ljudem, ki jih ne poznate dobro. Držite se načela, da je bolje dvakrat preveriti, kot takoj skočiti in potem obžalovati.
Tehtnica 24.9. - 23.10.
Bojite se naslednjih dni. Ob tem pa boste ugotovili, da ste za marsikatero oviro v življenju krivi sami. Ko se boste zavestno odločili, da prekinete z omejitvami, ki ste si jih postavili čisto sami, se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Užaljenost in prizadetost pustiteobstrani. Pokažite, da ste odrasli in da lahko posvoji vestlsami, brez nasvetov, sprejemate tudi pomembne odločitve. Bližnji osebi se boste zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo. Če imate možnost, si čim prej vzemite vsaj kakšen prost dan in zbežite od doma. Sami ali v dvoje. Če vas bo več, ne boste imeli nič od tega.
Škorpijon 24.10. - 22.11.
Razočarani boste zaradi nekega poslovnega sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. Sami pri sebi veste, da je včasih z ljudmi, ki vam le jemljejo energijo, vračati pa ne znajo, bolje prekiniti stike. Prisiljeni boste storiti točno to. Ob tem ne bostegledali le nase, ampak tudi na vaše najbližje. Čeprav se boste na trenutke počutili ujete v preteklost, dobro premislite, če se vam splača kregati. Preveč popustljivi pa tudi ne smete biti, saj boste s tem oškodovani prav vi. Samskim se obeta avantura, ki pa ne bo tako prijetna, kot se bo zdela na prvi pogled. Če se boste potrudili, se boste iz čudne situacije izvlekli brez posledic za prihodnost.
Strelec 23.11.-21.12.
Jezni boste nase in na vse okoli sebe. Če hočete to spremeniti, saj trenutno v svoji koži prav nič ne uživate, se poslovite od spominov, ki so krivi za vaše ravnanje. Preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Če ste se iz njih kaj naučili, takoj začnite gledati naprej. V naslednjih dneh vas čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi na dogodke v prihodnjih zimskih tednih. Pripravil vam ga bo partner, saj čuti, da ste na življenjski prelomnici. Kar se ljubezni tiče, se ta s tem še ne bo obudila. Zdi se vam, da partner skriva pred vami veliko pomembnih stvari. V teh dneh boste ugotovili, da to drži. Ne bodite jezni nanj. Razmislite raje, zakaj vam ne zaupa več.
Kozorog 22.12.- 20.1.
Zelo boste radovedni, a si ne boste upali preveč vtikati nos v tuje zadeve, ki pa so po svoje povezane tudi z vašo prihodnostjo. Zato boste ves čas na preži, saj ne boste želeli, da se kaj zgodi brez vaše vednosti. Sploh, ker ste trenutno v poslovno zelo občutljivem položaju. Zaupajte svojemu sedmemu čutu, saj vas še nikoli nI pustil na cedilu. S partnerjem boste imeli nekaj težav, ker se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi razhajala. Če želite, da se situacija razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Zdravje? Brez pripomb boste lahko še nekaj dni, a imunski sistem vam peša. Viroze so že na pohodu, zato pazite, s kom se družite. Predvsem pa se sami potrudite, da bo vaša odpornost boljša.
Vodnar 21.1.-20.2.
Če imate trenutno finančne težave, se ne vznemirjajte preveč, saj gre le za prehodno obdobje. Proti koncu meseca januarja vas namreč čakajo dobri finančni uspehi. Dobili boste namreč novico, da vam je prodaja uspela. Nanjo ste verjetno čakali več kot leto dni, zato boste zelo zadovoljni. Sploh, ker ste se bali, da boste Izgubili več, kot ste v resnici. Če bi poslušali partnerja, vam ne bi bilo treba čez to mično obdobje. Sedaj ne boste nikomur nič več dolžni, zato si lahko oddahnete. Če imate v mislih kakšne nove poslovne odločitve, je pravi čas, da jih čim prej uresničite. Sreča bo vsaj še dva tedna na vaši strani in vse, česar se boste lotili, se bo odvijalo po vaših načrtih. Paziti morate le na svoje zdravje. Stare težave še ne bodo izzvenele.
Ribi 21.2.-20.3.
Precej nemirni boste, saj se bo bližal čas, ki bo precej drugačen od preteklosti. Poleg tega se nič ne bo odvijalo po vaših željah, zato boste težko komunicirali z ljudmi, ki so zelo pomembni za prihodnost. Potlačite jezo in bodite bolj diplomatski. Predvsem pa sečim bolj razbremenite, sajženekaj tednovčisto prevečdelate. Vzemitesi nekaj časa samo zase, privoščite si sprostitev po svoji meri. Marsikatera težava vas omejuje na poti v boljše življenje, največja ovira pa ste sami sebi. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo. Zato se spet bolj zanašajte nase in ne na druge. Svojo vizijo boste lahko uresničili šele, ko se bo nekdo, ki vas najbolj ovira, umaknil. To pa se ne bo zgodilo čez noč.
r
Četrtek, 25. januarja
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
25. januarja 2018
Petek, 26. januarja
Sobota, 27. januarja
Nedelja, 28. januarja
Ponedeljek, 29. januarja
Torek, 30. januarja
Sreda, 31. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
11.50	Turbulenca, izob. odd.
12.30	Skrivnostni Kjoto, jap. ser.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Sam svoj; Jože Babič, 2. del, dok. f.
14.30	Slovenci v Italiji
15.00	Brez meja, odd. TV Lendava
15.45	Prava ideja: Družinsko podjetje
Mikro + Polo
16.30	Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki
18.05	Zu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme
22.50	Osmi dan
23.25	Pot do pravice, nem. miniser.
01.05	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.55	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.30
Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris. Pujsek Bibi, ris. Kravica Katka, ris. Niko, ris.
Gozdna druščina, ris. Mulčki, ris.
Zlatko Zakladko: Pšenica Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. odd. 09.10 Družbeni fenomeni: Fenomen
kuharskih oddaj 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.10 Koda, izob. odd. 16.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 16.30 Halo TV
17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Odd. o evropskem prvenstvu v rokometu
20.30 Zimske olimpijske igre, dok. film 21.20 Avtomobilnost 21.50 Koncertni klavir, am.-špan. film 23.20 Slovenska jazz scena: Igor Matkovič - Sonic Motion 00.25 Glasbeni spoti, info-kanal
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.00 Duhovni utrip: Pogovor z gospo
Eriko Furst 16.30 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Noč Modrijanov 2016 21.30 Med valovi 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Učiteljica klavirja, fran.-nem. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.30 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Živalski čira čara, ris.
07.10 Pujsek Bibi, ris.
07.15 Kravica Katka, ris.
07.25 Niko, ris.
07.35 Gozdna druščina, ris.
07.45 Mulčki, ris.
07.55 Sledi: Oblačilna kultura na
Slovenskem, dokumentarna odd. TV Maribor 08.20 Bleščica, odd. o modi 08.50 Hišica v preriji, am. nad. 09.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, superveleslalom (Ž), pren. iz Lenzerheideja 10.55 Alpski magazin 11.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, pren. iz Banskega 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (Ž), pren. iz Lenzerheideja 14.20 Dobro jutro
15.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
16.30 Halo TV
17.10 Migaj raje z nami
17.50 Rokomet - evropsko prvenstvo,
polfinale, pren. iz Zagreba 19.50 Infodrom, tednik za mlade 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo,
polfinale, pren. iz Zagreba 22.15 Zvezdana 23.00 Večer v Palladiumu 23.50 Glasbeni spoti 00.50 Rokomet - evropsko prvenstvo,
polfinale, posn. iz Zagreba 02.25 Info-kanal, glasbeni spoti
POP pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, risanka 7.15	Kaja, risanka
7.25	Grozni Gašper, risanka
7.40	Winx klub, risanka
8.00	Lego Nexo vitezi, risanka
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 18. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez.,
15. del
9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 65. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 100. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 89. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 17. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 1. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 66. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 101. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 90. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 25. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 26. del
22.00	24URzvečer
22.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 12. del
23.30	Jordskott, 2. sez., 6. del
0.40	Policijska družina, 5. sez., 20. del
1.30	24UR zvečer, ponovitev
2.05	Zvoki noči
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, risanka 7.15	Kaja, risanka
7.25	Grozni Gašper, risanka
7.40	Winx klub, risanka
8.00	Lego Nexo vitezi, risanka
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 19. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
1.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 66. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 101. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 90. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 18. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
2.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 67. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 102. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 91. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 27. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 28. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Eurojackpot
22.40	Nora Roberts: Nebo nad Montano,
ameriški film
0.30	Očetovo popotovanje, ameriški film
2.10	24UR zvečer, ponovitev
2.45	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje
11.05	Popcorn
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2539 VTV magazi
17.15	Kultura, Kultura, informativna oddaja
17.20	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Ans. Javor, Fantje izpod Lisce
21.15	Regionalne novice
21.20	Kmetijski razgledi
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža, Ans. Javor, Fantje izpod
Lisce, ponovitev
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2540. VTV magazin,
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn, ponovitev
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi
07.00	Bukvožerček
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Marcelino Kruh in vino, ris.
07.50	Studio kriškraš: Piščalka
08.10	Ribič Pepe, odd. za otroke
08.35	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
08.45	Firbcologi, odd. za otroke
09.10	Mulčki, ris.
09.20	Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ
Sava Kladnika Sevnica, kviz
10.05	Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.15	V svojem ritmu: Blues, dok. ser.
10.45	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek
11.40	Tednik
12.40	NaGlas
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
14.30	Mame, slov. nan.
15.00	Ambienti
15.30	Profil
15.55	Cesarjev kuhar, jap. ser.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Družbeni fenomeni:
Humanitarnost
17.45	Poskusiva znova, brit. nad.
18.10	Sladko življenje z Rachel Allen
18.40	Ozare
18.45	Miriam, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.05	Navodila niso priložena, meh. film
22.00	Prevara, am. nad.
23.05	Poročila, šport, vreme
23.35	Amaterji, kopr. film
01.30	Profil
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Dnevnik, utrip, šport, vreme
03.20	Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.50 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 1. vožnja, pren. iz Lenzerheideja 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), pren. iz Garmisch-Partenkirchna 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 2. vožnja, pren. iz Lenzerheideja 14.00 Nordijsko smučanje - smučarski
skoki (Z), pren. z Ljubnega 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, pren. iz Zakopan 18.00 Odd. o evropskem prvenstvu v
rokometu 18.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, posn. iz Seefelda 20.05 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Riccardo Muti, posn. iz Zlate dvorane Musikvereina 22.50 Derren Brown: Poskusi 23.40 Magnifico in Balcountry Quartet,
posn. koncerta 00.45 Glasbeni spoti 01.45 Nordijsko smučanje - smučarski
skoki (Z), posn. z Ljubnega 03.20 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, risanka Oddbods, risanka Grozni Gašper, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Peter Pan, risanka Pod košem, risanka Sabrina, risanka Skrivnostni ranč, risanka Kraljevska akademija, risanka Amika, 1. sez., 19. del Amika, 1. sez., 20. del Amika, 1. sez., 21. del Ljubezen po domače Shark, 2. sez., 11. del Shark, 2. sez., 12. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 7. del Nora Roberts: Nebo nad Montano, ameriški film
Tvoji, moji, najini, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR
Zarišče (Focus), ameriški film Lepota po ameriško, ameriški film Don Juan DeMarco, ameriški film Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.30 7.40 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.50 10.05 10.20 10.35 11.45 12.40 13.30 14.25
16.15 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 0.15 2.05

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš, Kajenje je OUT!
09.40	Videospot dneva
09.45	Napovedujemo
09.50	Popotniške razglednice, Tajska in Burma
10.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.15	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža, Ans. Javor, Fantje izpod Lisce
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (226), Sova
18.20	Čas za nas, tabornike!
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2541 VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Koncert ans. SMEH, 2. del
21.35	Napovedujemo
21.40	Jutranji pogovori
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
07.00	Telebajski, lutk. nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris.
07.30	Minka, ris.
07.35	Penelopa, ris.
07.40	Primer za prijatelje, ris.
07.45	Vrtni palček Primož, ris.
07.55	Gozdna druščina, ris.
08.10	Profesor Baltazar, ris.
08.15	Pujsek Bibi, ris.
08.25	Svet živali, ris.
08.30	Dinko pod krinko, ris.
08.40	Niko, lis.
08.45	Lili in Čarni zaliv, ris.
08.50	Kalimero, ris.
09.05	Zmajči zmaj, ris.
09.15	In to je vse!, ris.
09.20	Tabaluga, ris.
09.50	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.00	Džamila in Aladin, ang. nan.
10.40	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Služabnik besede
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Noč Modrijanov 2016
15.00	Nova sošolka, indijski film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Zmajči zmaj, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna
20.00	Mame, slov. nan.
20.30	Modna hiša Velvet, špan. nad.
21.50	Zgoraj brez: Barbara Pogačnik
22.40	Poročila, šport, vreme
23.10	Pot v holokavst, dok. odd.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
02.10	Info-kanal
06.10 07.00 10.15 10.45 11.25 12.10 12.30 13.00 13.30
14.30 15.00 15.30 16.05
16.25 17.00 17.30
17.55 18.00
18.10 18.20 18.55 19.00
20.00 21.00 21.55 22.00 22.55
23.30
00.30 01.00
Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz NaGlas
Skrivnostni Kjoto, jap. ser. Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Mesec verskega tiska Sprehodi
Doberdan,Koroška Osmi dan
Z glasbo in s plesom: Zvočnost slovenskih pokrajin, Bela Krajina Pobelelo polje Zlata dekleta, am. nan. Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Folk glasba, dok. ser. Novice
Young Village Folk: Mladi, združeni in uspešni Mladi kmetje Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
Tednik
Studio City
Vreme
Odmevi, šport, kultura, vreme Opus: Zvezdana Novakovič in Ljoba Jenče
Glasbeni večer: Bernarda Fink, Marko Fink, Orkester Slovenske filharmonije in Leopold Hager Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
01.50 Infokanal
02.10 info-kanal
TVS LOT TVSLOT
06.30 Otroški kanal
JIXUIVI \w/ V l\ IJ UV_ I Ll_ V V
Ljubnega
Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prer
06.00 Duhovni utrip: Pogovor z gospo Eriko Furst
06.25 Slastna kuhinja: Kebab iz ovčetine 06.40 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 08.25 Svetovni popotnik: New Delhi in Radžastan
09.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Z), 1. vožnja, pren. iz Lenzerheideja 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Garmisch-Partenkirchna 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Z), 2. vožnja, pren. iz Lenzerheideja 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Garmisch-Partenkirchna 14.15 Nordijsko smučanje - smučarski skoki (Z), vključitev v pren. z Ljubnega
15.50
'"'), pren.
iz Zakopan 17.50 Rokomet - evropsko prvenstvo, tekma za 3. mesto, pren. iz Zagreba 19.45 Žrebanje Lota 19.50 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, posn. iz Banskega
20.15 Rokomet - evropsko prvenstvo,
finale, pren. iz Zagreba 22.25 Avtomobilnost 22.55 Goljufija, danska nad. 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.30 Glasbeni spoti 01.35 Rokomet - evropsko prvenstvo,
finale, posn. iz Zagreba 03.15 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, risanka Oddbods, risanka Grozni Gašper, risanka Maša in medved, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Peter Pan, risanka Pod košem, risanka Sabrina, risanka Skrivnostni ranč, risanka Kraljevska akademija, risanka Amika, 1. sez., 22. del Amika, 1. sez., 23. del Ljubezen po domače Shark, 2. sez., 13. del Shark, 2. sez., 14. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 8. del Ženska džungla, 2. sez., 11. del Zlobna dekleta 2, ameriški film Pepelkina zgodba, ameriški film 24UR vreme 24UR
Življenje, kot ga poznaš, ameriški film
Na žaru - Jonas Znidaršič S kom sem se poročila?, ameriški film
Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.30 7.40 7.50 8.15 8.40 9.05 9.30 9.55 10.10 10.25 11.30 12.25 13.20 14.15 15.10 17.05 18.55 18.58 20.00
22.10 0.20
2.00
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kajenje je OUT! 09.40 Ustvarjalne iskrice (225), Pingvin 09.55 Napovedujemo 10.00 2540 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna
oddaja 10.25 2541 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Jože Kužnik, župan
Občine Polzela 11.50 Koncert ans. SMEH, 1. del,
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
13.00 13.25 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00
21.15 21.20 22.50 23.15
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Niko, ris. 07.35 Gozdna druščina, ris. 07.45 Mulčki, ris.
07.55 Sprehodi v naravo: Zimzelenke 08.15 Revolucionarv talarju; Janez
Evangelist Krek, dok. film 09.20 Derren Brown: Poskusi 10.25 Halo TV 11.15 Dobro jutro 14.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV
KoperCapodistria 19.00 Studio kriškraš: Piščalka 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Predstavitev slovenske olimpijske
reprezentance 21.00 Varna hiša, brit. nad. 21.50 Pogrešani dekleti, brit. nad. 23.00 Kamčatka zdravilo proti
sovraštvu, ruska dok. odd. 23.40 Predstavitev slovenske olimpijske
reprezentance 00.45 Glasbeni spoti, infokanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, risanka 7.15	Kaja, risanka
7.25	Grozni Gašper, risanka
7.40	Winx klub, risanka
8.00	Lego Nexo vitezi, risanka
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 20. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
2.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 67. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 102. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 91. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 19. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
3.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 68. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 103. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 92. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 29. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 30. del
22.05	24UR zvečer
22.40	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 13. del
23.35	Jordskott, 2. sez., 7. del
0.45	Policijska družina, 5. sez., 21. del
1.35	24UR zvečer, ponovitev
2.10	Zvoki noči
©
Nanovo, Kaj je MEPI?
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Naj viža, Ans. Javor, Fantje izpod
Lisce
Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2541. VTV magazin,
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobrojutro, ponovitev
16.55	POP CORN, Nino
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pogovor v studiu
21.00	Regionalne novice
21.05	Koncert ans. SMEH, 2. del
22.15	Napovedujemo
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem
studiu 11.15 Vem!, kviz
11.50 Obzorja duha: Služabnik besede
12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30 Studio City
14.40 Kino Fokus
15.00 Potepanja, odd. TV Lendava
15.30 Firbcologi, odd. za otroke
16.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen
16.25 Zlata dekleta, am. nan.
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme
17.25 Koda, izob. odd.
17.55 Novice
18.05 Piknik s torto, ris.
18.10 Niko, ris.
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Kjer bom doma, avstral. nad. 20.50 Za tančico mošej, danska dok.
odd. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Spomini: Bogdan Osolnik, dok. odd.
00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 01.20 Infokanal
TV SLO T
Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris. Pujsek Bibi, ris. Kravica Katka, ris. Niko, ris.
Gozdna druščina, ris. Mulčki, ris. Bukvožerček
Martina in ptičje strašilo: Zima Iz popotne torbe: Športne napake, poučna odd. za otroke Village Folk Ljudje podeželja: Industrijska konoplja, dok. ser. Slovenski magazin Hišica v preriji, am. nad. Halo TV Dobro jutro
Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu
Predstavitev slovenske olimpijske reprezentance Halo TV
Alpsko smučanje svetovni pokal: paralelna tekma, pren. iz Stockholma Nagelj, jap. nad. Dober, boljši, vegan?, dok. odd. Prava ideja: Matic Vizjak, inovativni mladi kmet Omizje
Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.
Glasbeni spoti Alpsko smučanje svetovni pokal: paralelna tekma, posn. iz Stockholma 02.30 Infokanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, risanka 7.15	Kaja, risanka
7.25	Grozni Gašper, risanka
7.40	Winx klub, risanka
8.00	Lego Nexo vitezi, risanka
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 21. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
3.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 68. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 103. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 92. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 20. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
4.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 69. del
16.30	24URpopoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 104. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 93. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 31. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 32. del
22.05	Preverjeno
23.05	24UR zvečer
23.40	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 14. del
0.35	Jordskott, 2. sez., 8. del
1.45	Policijska družina, 5. sez., 22. del
2.35	24UR zvečer, ponovitev
3.10	Zvoki noči
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10
08.45
09.10 09.50 11.00 11.35 14.10
15.10
16.30 17.40
19.40 20.00 20.55
21.30 22.20
23.25 00.30
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pogovorv studiu
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2542. VTV magazin,
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Koncert Pihalnega orkestra Zarja z gosti
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobrojutro
10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.15 Vem!, kviz 11.45 Slastna kuhinja: Jeseter 12.00 Opus: Zvezdana Novakovič in
Ljoba Jenče 12.30 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Zgoraj brez: Barbara Pogačnik 14.30 Duhovni utrip: Pogovor z gospo
Eriko Furst 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ
Sava Kladnika Sevnica, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dinotačke, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Film tedna: Čik, nem. film 21.35 Mario je gledal morje z
zaljubljenimi očmi, kr. film 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Panoptikum 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 01.55 Infokanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.25	Niko, ris.
07.35	Gozdna druščina, ris.
07.45	Mulčki, ris.
07.55	Vetrnica: Gekon 08.00 Ribič Pepe:
08.15	Kraljična na zrnu graha, predstava
za otroke
09.00	Troje svetih, dok. film
10.05	10 domačih
11.00	Halo TV
11.50	Dobrojutro
14.10	Dober dan: Iz mariborskega studia
15.10	Vikend paket
16.30	Halo TV
17.15	Hišica v preriji, am. nad.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV
KoperCapodistria
19.00	Firbcologi, odd. za otroke
19.25	Nagelj, jap. nad.
19.45	Žrebanje Lota
20.00	Na utrip srca: Jiri in Otto
Bubeniček, češki portretni film
20.55	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.50	Bleščica, odd. o modi
22.25	Charliejeva dežela, avstral. f.
00.10	Glasbeni spoti, infokanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, risanka 7.15	Kaja, risanka
7.25	Grozni Gašper, risanka
7.40	Winx klub, risanka
8.00	Lego Nexo vitezi, risanka
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 22. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
4.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 69. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 104. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 93. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 21. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
5.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 70. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 105. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 94. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 33. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 34. del
22.05	24UR zvečer
22.40	Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 1. del
23.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 15. del
0.25	Lov na morilca (Following), 3.
sez., 1. del
1.15	24UR zvečer, ponovitev
1.50	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2542. VTVmagazin,
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
10.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.20	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pogovorv studiu
17.55	Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice (226),
Voščilnica rokavička 18.20 Otroški program
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri Iztoku Šmajsu
Muniju
21.00	Regionalne novice
21.05	POP CORN, Nuša Derenda
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 21
25. januarja 2018
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

ZBORNIK 2011-2012 in ZBORNIK 20162017
(Šaleški razgledi, zvezek 14 in 15)
Do - Domoznanski oddelek / 908 -Domoznanstvo
Pod dolgočasnim naslovom Zbornik in letnicama izida se skrivata dva zadnja zvezka Šaleških razgledov, humanistično družboslovne knjižne zbirke, ki se tematsko navezuje na širše geografsko območje Šaleške doline. Zbirka je opravila pionirsko delo pri interdisciplinarnem proučevanju lokalnih družbeno-zgodovinskih fenomenov in je postala referenčna publikacija z območja Šaleške doline. Pričela je izhajati leta 1988, do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je vsako leto izšla nova številka, potem je bila kontinuiteta prekinjena
nih prostorov ter urejanje okoliških obeležij o najdbi tega prednika slonov. Poseben sestavek je namenjen geološki zgodovini nastanka premoga na Štajerskem, zlasti lignita v Šaleški dolini, prvič pa je predstavljen zgodovinski pregled in pomen najdbe tapirja v Šaleški dolini, kjer je v pliocenskih plasteh edino nahajališče fosilnih ostankov tega lihoprstega kopitarja v Sloveniji. Danijela Brišnik je predstavila nova arheološka najdišča, ki so jih v zadnjih 15 letih odkrili v Šaleški dolini, Ambrož Kvartič je v članku z naslovom Lov na Šaleške zaklade prepričljivo prikazal, kako realni in konkretni so učinki pripovedne folklore na vsakdanje življenje tistih, ki so pod vplivom ustnih izročil neuspešno iskali zaklade in skrivni rov pod Šaleškim gradom. Jernej Komac je opisal in orisal spominska obeležja 1. svetovne vojne v Šaleški dolini in okolici, Aleksandra Gačic je predstavila korespondenco med polbratoma Franom Mayerjem in Bogomirjem Vošnjakom, Verica Pogačar, Olga Janžovnik in Gabrijela Rednak pa so predstavile nekdanji škalski zaselek Ple-terje in življenje v njem, ki ga je prekrilo
in po več kot desetletju je leta 2012 v elektronski obliki izšla štirinajsta številka. Ob izidu petnajste številke v preteklem letu je hkrati v tiskani obliki izšla tudi omenjena štirinajsta številka.
Ta v trinajstih prispevkih, med drugim v članku Mirana Aplinca, obravnava stanovanjsko kulturo zahodnega dela Šaleške doline od sredine 19. stoletja do vključno prve polovice 20. stoletja, v naslednjem prispevku je Katarina Fužir predstavila potovke, ženske iz Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline, ki so hodile na Koroško, v Kamnik in Ljubljano prodajat izdelke in pridelke iz domačega kraja. Aleksandra Gačic' je obdelala zgodovino tukajšnjega šolstva med obema vojnama, avtorica zgodovine velenjske Vile Binca in njenih lastnikov je Mateja Medved, prikazen ženske v Hudi luknji v kontekstu sodobne pripovedne folklore pa je tematiziral Ambrož Kvartič. Omenimo še Toneta Ravnikarja, ki je predstavil nekatera manj znana dejstva, imena in dogodke iz srednjeveškega in kasnejšega obdobja v Šaleški dolini, in prispevek Borisa Vogrinca z naslovom Igrače in igre v Šaleški dolini skozi čas. 15. zvezek Šaleških razgledov prinaša dvajset člankov, ki jih je spisalo 26 avtorjev. V uvodni besedi sta Jože Hudales in Tone Ravnikar predstavila pregled šaleškega zgodovinopisja, vključno z belimi lisami iz preteklosti, ki bi jih še bilo potrebno obdelati. Avtorji iz Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca (Katica Drobne, Vida in Janez Pohar, Irena Debeljak, Miloš Mar-kič, Vasja Mikuž in Jernej Pavšič) so v štirih člankih tematizirali izkopavanje in prepari-ranje ostankov mastodonta, ki so jih pred poldrugim stoletjem odkrili v Škalah pri Velenju. Opisana je tudi postavitev razstav-
Velenjsko jezero.
Miran Aplinc v članku z naslovom Od hišnih številk do ulic in trgov v Šoštanju obravnava zgodovino poimenovanja šoštanj-skih ulic, avtorica članka Pedagoški velikan Gustav Šilih ob stoletnici čudeža pri Kobaridu je Mateja Medved, Lado Planko razkriva zgodbo Fišerjeve kapele z grobnico v Velenju, Vlado Vrbič pa je v prispevku z naslovom Kdaj se je v resnici rodil Kajuh opisal, kako je našel odgovor na to vprašanje. Andreja Ažber je napisala članek z naslovom Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih šestdesetih let, Tjaša Konovšek pa Vstopanje žensk v sfero javnega v Šaleški dolini ob koncu šestdesetih let 20. stoletja. Intervju z akademikom dr. Janezom Ore-šnikom o znanem jezikoslovcu Karlu Oštir-ju je opravila Mateja Kvartič Dolinšek, Boris Salobir piše o poti od naključne najdbe škatle s filmi na podstrešju zadnje ugrezajoče se družmirske hiše do odkritja, da je avtor teh odličnih dokumentarnih filmskih zapisov o življenju neposredno po drugi svetovni vojni Janez Korenčan. Domoznansko digitalno zbirko Knjižnice Velenje je predstavil Silvo Grmovšek, Jože Vogrinc pa se je v esejističnem popotovanju do znamenitih točk italijanske in slovenske Gorice in skozi primerjavo Nove Gorice in Velenja premikal skozi čas in spominske pokrajine, pri čemer se je dotaknil občutka kako je živeti post--mejno.
Oba zvezka Šaleških razgledov je izdala Knjižnica Velenje, urednik 14. zvezka je Lado Planko, 15. zvezka pa Silvo Grmovšek, Jože Hudales in Tone Ravnikar.
a Silvo Grmovšek
JSKD objavil dva javna razpisa
Ljubljana, 12. januarja - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je 12. januarja objavil dva javna razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov po izboru strokovnih komisij sklada. Prvi razpis je za kulturne projekte v ljubiteljski kulturni dejavnosti, drugi pa je namenjen izboru kulturnih projektov manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Sloveniji. Na razpisu lahko kandidirajo kulturna društva in njihove zveze ter krovne organizacije v kulturi za kulturno delovanje Slovencev, ki živijo v zamejstvu. Okvirna vrednost obeh razpisov je skoraj 500 tisoč evrov (za kulturne projekte skoraj 340, za etnične manjšine pa 160 tisoč evrov), odprta pa bosta do 12. februarja.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 25. januar
10.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Treningi starševstva: Jezik ljubezni v vzgoji 17.00 Galerija Velenje
Družinska urica: Ogled razstave in delavnica fotografije in risbe 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Županov sprejem za podjetnike in gospodarstvenike 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Islam, ekstravagantna ponudba -magnet za mlade, predavanje 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Večer 4. U, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje in koncert 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Zambijski safari, potopisno predavanje 20.30 Max klub Velenje
Tadej Kampl "Life is good", 2. koncert Max klub Jazz festivala
Petek, 26. januar
14.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Kartanje za razvedrilo 18.00 Hotel Paka Velenje
Redni tedenski bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Hotenja 27, predstavitev šaleškega literarnega almanaha Hotenja 19.00 Mladinski center Velenje
Nikodemovi večeri: Slovenija brez patrie in zvonov, predstavitev knjige
Sobota, 27. januar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Hud pesjan, plesna predstava 10.30 Galerija Velenje
Tretje oko, fotografska delavnica s Petrom Marinškom 11.00 Muzej premogovništva Slovenije, jamski del
Predstavitev novih knjig založbe Hiša poezije iz zbirke Sončnice 2017 12.00 Muzej premogovništva Slovenije, jamski del
Poetične proge, odprtje razstave 19.00 Mladinski center Velenje
Nikodemovi večeri: Mladi med tradicijo in iskanjem osebne vere 20.00 Dvorana Centra Nova Boris Cavazza Kvintet
Nedelja, 28. januar
13.00 KAC, Efenkova 61B, Velenje
Vegetarijansko kosilo za zdravje in družbo
16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Dijaški dom za babice, komedija 19.00 Mladinski center Velenje Nikodemovi večeri: Cerkev v Sloveniji danes in jutri
Ponedeljek, 29. januar
11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Računalništvo za starejše, neformalno druženje
Torek, 30. januar
17.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Slovesna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole
Velenje 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Čarobna piščal, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 31. januar
13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Zdravje iz domače lekarne, delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Svetloba zvezd je daljni svet, dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Koncert trobilcev in tolkalcev glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Marjanov večer: Večer v spomin na kulturnega delavca Marjana Marinška
ŠOŠTANJ
Četrtek, 25. januar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga
Petek, 26. januar
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 29. januar
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
Torek, 30. januar
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
Sreda, 31. januar
13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Središče za samostojno učenje Računalniška pomoč
ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 28. januar
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Muzikal TimeTube v izvedbi Društva Topolšica Podeželje -sekcija gledališče
Sreda, 31. januar
17.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - Hiša mladih Računalniška delavnica, Večgeneracijski center Planet generacij
Lunine mene
fm
31. januarja, ob 14:27, polna luna (ščip)
Predstavili bodo 27. Hotenja
Velenje, 26. januarja - Šaleško literarno društvo Hotenja bo jutri predstavilo 27. številko literarnega almanaha Hotenja. V njej so objavili dela 39 avtorjev iz Šaleške doline in širše. Odlomke objavljenih del bosta prebirala Petra Hribernik in Boštjan Oder, Rok Rednak pa bo poskrbel za zvočno kuliso. Predstavitev bo ob 19. uri v mali dvorani kulturnega doma Velenje.
a bš
Klepet pod Pustim gradom in aktualne razstave
Šoštanj, Velenje, 25. januarja - Muzej Velenje nocoj ob 18. uri vabi v svojo šoštanj-sko enoto, v kateri pripravljajo januarski Klepet pod Pustim gradom. Gost klepeta v Muzeju usnjarstva na Slovenskem bo Peter Radoja, ki je znan predvsem kot dolgoletni in izjemno prizadevni član Turistično olepševalnega društva Šoštanj. S sodelavci že vrsto let organizira tudi šoštanjski karneval, ki je iz leta v leto bolj prepoznaven. Pogovorni večer, umeščen v čas priprav na
letošnje pustovanje, bo vodil kustos Jernej Hozjan. Na Velenjskem gradu pa si obiskovalci lahko še do 2. februarja ogledajo razstavo Jaslice in razstavo voščilnic, ki so jih izdelali otroci vrtcev in šol Šaleške doline, prav tako pa je praznično obarvana razstava Slovenska zima, ki je na ogled v Podhodu Pošta. V podhodu pri vili Bianca je v Galeriji F-bunker na ogled razstava z naslovom Razglednice iz Slovenije, ob ogledu katere obiskovalci prejmejo brezplačno razglednico in jo brezplačno tudi odpošljejo.
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 25.1. Biotržnica
•	Petek, 26.1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 28.1. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Knjižničar kosmatinec
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb,
•	28.1.2018 na osrednjem prostoru - Prometne zagate, v izvedbi Gledališča Pravlji-čarna.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
V Šaleku letos še več turističnih dogodkov
Velenje, 27. januarja - V soboto ob 18. uri bodo o svojem delu v lanskem letu spregovorili na rednem letnem občnem zboru Turističnega društva Šalek. Med drugim bodo izvedli tudi nadomestne volitve za člane upravnega odbora in posodobili statut društva. V program dela za leto 2018 so umestili vse že tradicionalne prireditve, nekaj dogodkov pa so dodali. V soboto so že izvedli izlet, na katerega so povabili krajane KS Šalek. 1. februarja se bodo udeležili sejma Natour Alpe Adria v Ljubljani. V pustnem času bodo tudi letos pripravili pokop pusta Pepija (želijo pa narediti še kaj več). Marca bodo v sodelovanju s KUD Dudovo drevo ob svetovnem dnevu lutk izvedli lutkovno delavnico, marca in aprila bodo pomagali očistiti kraj. V poletnem času bodo izvedli tradicionalno prireditev O kresi se dan obesi, avgusta pa načrtujejo dvodnevni Starotrški dan. 27. oktobra bo na Šaleškem gradu spet strašilo, saj je lanska prva prireditev odlično uspela. Celo leto pa bodo sodelovali tudi z osnovno šolo Šalek, na kateri deluje Klub mladih turističnih vodnikov. Občni zbor bo v prostorih Gasilskega društva Šalek.	a bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MESTO SVETLOBE
Dokumentarni film, 68 minut (Slovenija) Režija: Marko Kumer Murč Nastopajo: štiri šoštanjske družine Petek, 26. 1., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 27. 1., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 28. 1., ob 19.00 - mala dvor.
ZAMOLČANI DOKUMENTI
The Post, biografska zgodovinska drama, 115 minut (ZDA). Režija: Steven Spielberg Igrajo: Alison Brie, Tom Hanks, Sarah Paulson, Meryl Streep, Carrie Coon, Bruce Greenwood, Michael Stuhlbarg, Jesse Plemons, Bradley Whitford
Petek, 26. 1., ob 22.15 Sobota, 27. 1., ob 20.30 Nedelja, 28. 1., ob 18.15
BIKEC FERDINAND
Ferdinand, sinhronizirana animirana komična avantura, 106 minut (ZDA) Režija: Carlos Saldanha Slovenska sinhronizacija: Domen Valič (Ferdinand), Lucija Grm, Jernej Kuntner, Helena Berden, Lija Pečnikar, Martin Je-lovšek, Žiga Paradžik, Matevž Muller, Primož Vrhovec, Rok Kunaver, Štefan Kušar Petek, 26. 1., ob 18.00 Nedelja, 28. 1., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
POTNIK
The Commuter, triler, kriminalka, 104 minute (ZDA)
Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Liam Neeson, Vera Farmiga, Patrick Wilson, Jonathan Banks, Sam Neill, Dean-Charles Chapman Petek, 26. 1., ob 20.15 Nedelja, 28. 1., ob 20.30
JUMANJI: DOBRODOŠLI V DŽUNGLI
Jumanji: Welcome to the Jungle, akcijska pustolovska komedija, 119 minut (ZDA) Režija: Jake Kasdan
Igrajo: Zach Helm, Chris McKenna, Jeff Pinkner, Scott Rosenberg, Erik Sommers Sobota, 27. 1., ob 18.00 Ponedeljek, 29. 1., ob 17.30
OBUPANA
Aus dem Nichts, kriminalka, drama, 106 minut (Francija, Nemčija) Režija: Fatih Akin
Igrajo: Diane Kruger, Numan Acar, Ulrich Tukur, Johannes Krisch, Denis Moschitto, Jessica McIntyre, Siir Eloglu Ponedeljek, 29. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
25. januarja 2018
Nagradna križanka »Petka« (A
PETKA
PREVOZ IN PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV
HITRO IN UGODNO!
®41|49 846
jffi Vojko Podbornik, s.p. Silova 6 c, Velenje
0- Terme Zreče
Imate težave z uhajanjem urina?
Morate pogosto na stranišče in vam
uhaja urin pri kihanju in kašljanju?
Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati?
Ste pred kratkim rodili?
Imate težave s spolnostjo in erekcijo?
Lahko vam pomagamo!
j^uJbOJ^t/jJ^^ magnetna stimulacija
Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij.
Naročanje in informacije.
Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu.
(j Terme Zreče TmQ) uniturtv
(b) @un'rtur_resorts
www.terme-zrece.eu
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA
DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE!
-	nakladalke, zgrabljalniki, kosilnice,
-	obračalniki, vitli, cepilci ... KONKURENČNE CENE! NA ZALOGI!!! Info: 041 813 949	-ts
l ^."v^EpRASEK ARIEL j fO -,2,6 kg = 40 pranj
Z vami in za vas!
za vse ¿«m vrste perila
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 15. do 21. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 15. do 21. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE

Papirnica Mozirje
v zgradbi Upravne enote
Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje 03/ 583 36 60
•	širok nabor šolskih potrebščin
•	pisarniški material
•	darilni program za vse generacije
•	pestra izbira likovno ustvarjalnih pripomočkov (akrilne, prstne in oljne barve, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiroporja, slikarska platna, modelirna masa, fimo-masa in perle
•	fotokopiranje - barvno ali črno belo
•	skeniranje in tiskanje dokumentov, ki jih potrebujete - uredijo takoj.
Delovni čas:
Ponedeljek - petek: 8.00 - 18.00 Sobota: 8.00 - 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Petka«, najkasneje do ponedeljka 5. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
m j» r -■j ¿->
' <x
■ .11

Gostja oddaje \ Zdravniški nasveti: Ksenija Kardoš Mohorko, dr. med., spec. gin. in porod. Tema: ginekološka urologija
ČETRTEK, 25. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 26. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 28. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 29. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 31. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. do 21. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 15. do 21. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 23
25. januarja 2018
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. IŠČEM občasno delo. Gsm: 031 270 088
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. SOPLESALKO - starejšo, za vadbo družabnih plesov, iščem. Gsm: 040 306 497
mali OGLASI
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 €. Gsm: 040 677 046. HIŠO z parcelo 800 m2 in vrtom v Velenju, oddam ali dam v najem, pozneje možen tudi odkup. Gsm: 041 683 580 MALI opremljen vikend, ca. 7 arov zazidljive parcele, na sončni legi blizu Velenja, prodam. Gsm: 041 355 416 ENOSOBNO stanovanje ali prazno stanovanje, iščem. Protiuslugo nudim medicinsko pomoč potrebnim osebam. Gsm: 041 355 416
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
PEČ za centralno ogrevanje, prodam. Cena po dogovoru. Tel: 03 589 32 79 SIRKULAR za obžagovanje lesa, komplet z motorjem 7,5 KW, cena 250 € in PUHALNIK za seno 7,5 KW, cena 350 €, prodam. Tel: 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364
ŽIVALI
JAGENČKA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798 PRAŠIČE, težke od 140 do 170 kg, prodam. Gsm: 041 936 919 KRAVO Džersi, brejo 8. mesecev, prodam. Gsm: 041 462 931
KUPIM
KLAVIRSKO harmoniko za otroke, kupim. Tel: 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27.1. in 28.1.2018 - Matej Strahovnik, dr. dent. med
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
ZAPLATIČ JOŽE, Velenje, Cesta talcev 18 in PAVALEC KATARINA, Velenje, Kidričeva cesta 55
SMRTI
PAVLOVIČ ANTON, roj. 1941, Velenje, Paka pri Velenju 54A. JEVŠENAK PAVEL, roj.1939, Velenje, Črnova 26A
ZDOLŠEK VLADIMIR, roj. 1955, Velenje, Koželjskega ulica 7
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o. Koroška Veli ;
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VINSKA GORA, CENTER, 244 m2, adaptirana l. 2003, 553 m2 zemljišča, EI v izdelavi, cena: 170.000 EUR
Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, ŠMARŠKA CESTA, 223,6 m2, adaptirana l. 2006, 450 m2 zemljišča, RE: E (105 - 150 kWh/m2a), cena: 200.000 €
več na *w w ■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
Do 8 številk zastonj!
»nSCAS
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. januarja 2018, so:
•	Amalija Kok, Prešernova 7 / B, 3320 Velenje;
•	Rezka Hojan, Kavče 34 / B, 3320 Velenje;
•	Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: UGODNA PONUDBA
Mega
POVEŽITE SE Z NAMI
MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH
STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA
POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.
Z VAMI ZE15 MEGA LET!
Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo.
Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spleti ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo
~ — W www.mega-m.si
Megan t 03 777 00 77
_E prodaja@mega-m.si
Komunalno podjetje Velenje 1 - V__t ?	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
m Dežurna ŠTEVILKA I A,"	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
V	www.kp-velenje.si
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
»USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ^
-	Organizacija pogrebnih ¿VKJnOsti
-	Prevoz in ureditev polpjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/San
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
In pride dan, ko sonce več ne vzide. Dan, ko upanje izgine. Dan praznine in bolečine.
Ostala nam boš v trajnem spominu. Pogrešali te bomo v vseh pogledih.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila ljubljena žena, mamica, sestra in babica
JOŽEFA FELICIJAN
roj. Zlodej, z Žarove ceste 3, Velenje 25. 12. 1944 - 8. 1. 2018
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, bližnjim, nekdanjim sodelavkam ZD Velenje, prijateljem in znancem, ki ste najdražjo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za ustno in pisno izražena sožalja, za darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Iskreno se zahvaljujemo pogrebni službi Usar, gospodu župniku Luku Mihevcu, govorniku g. Dragu Kolarju, pevcem, KS Staro Velenje, RK Staro Velenje in Društvu upokojencev Velenje.
Žalujoči mož Karl, hči Helena, sin Mirko, Igor ter ostalo sorodstvo
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
	
	
	a
	i?
	&
	IV
	>
	o.
i?	rfil
a (V	i?
>	
	■o
	o Q.
•S S	a o
S	M 0 . o o
	.
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe
ZAHVALA
Zapustila nas je
VLASTA DREN
iz Škal pri Velenju 1950 - 2018
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečeno sožalje, stiske rok in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 24
V Ljubnem bo ta vikend glasno
Že od leta 2012 Ljubno ob Savinji v enem od zimskih vikendov povsem oživi. Tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske privabijo v mesto številne obiskovalce, tudi iz Šaleške doline.
Organizatorji pričskujejo, da bo tako tudi letos. »Skupno gotovo pričakujemo vsaj 5000 obiskovalcev. Tudi iz Šaleške doline nas vsako leto obišče kar nekaj gostov, ki smo jih vselej veseli in tudi tokrat bo tako,« pravi vodja organizacijskega komiteja skokov v Ljubnem Rajko Pintar.
V prihajajočem vikendu bosta tekmi na sporedu tako v soboto kot v nedeljo ob 14. uri, še pred tekmama pa vsak dan poskusna serija in kvalifikacije.
Strahu, da bi bil dogodek odpovedan, ni. »Vemo, da je glede vremenskih razmer pomlad že pred vrati, vendar pa smo na tekmo pripravljeni. V minulih dneh in nočeh smo naredili zadostne količine snega, da skakalnica že čaka na tekmovalke,« je pojasnil Pintar. Povedal je še, da se je več kot 200 ljudi z organizacijo sicer ukvarjalo že nekaj mesecev.
V Ljubnem ne gre le za izvedbo tekem. »Bistvo našega dogodka je, da predstavlja tudi družinski praznik,« je poudaril Rajko Pintar in dodal, da so pripravili bogat program za družine. Ta bo popestril navijaško ozračje, ki bo ob uspehih slovenskih skakalk iz minulega vikenda gotovo živahno. »Mislim, da bodo naše tekmovalke ponovno eksplodirale prav na naši skakalnici. Glasno bo!« je še dejal vodja organizacijskega komiteja skokov v Ljubnem.
■ Mojca Štruc
Kratka, a dobra drsalna sezona
Ne zaradi sonca, drsanje na drsališču, ki ga je Občina Šoštanj postavila na rokometnem igrišču, je bilo krajše zaradi blagajne
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 20. januarja - V Občini Šoštanj so se za to zimsko sezono zavestno odločili, da bodo za ljubitelje drsanja na pravem ledu in pod milim nebom na rokometnem igrišču v mestu poskrbeli, da bodo Šoštanjčani lahko drsali zastonj. Čas obratovanja drsališča pa so podredi-
hvalil upravitelja drsališča Marka Pokleko, ki je z ekipo skrbel za dober led in za to, da se na drsališču ni samo drsalo, ampak se je ob njem tudi veliko dogajalo. »Šole so organizirale športne dneve, prišli so tudi iz Zgor-
Kota iz Petrovč, ki že nekaj let pri tem projektu sodeluje z Občino Šoštanj. Za drsanje so iz proračuna namenili 27 tisoč evrov, zagotovilo pa ga je tudi nekaj sponzorjev, ki se jim župan za to posebej zahvaljuje.
>
Ta sezona jih je stala 27 tisoč evrov.
li stanju občinske blagajne, zato je bila letošnja krajša kot predhodne. Trajala je od 10. decembra do 20. januarja. V tem času je bilo drsališče zaprto le pet dni, za kar je bil kriv dež, sicer pa je bilo drsališče dosledno odprto po urniku.
Po obiskanosti pa je bila ta ena boljših sezon zadnjih let. To se vidi tudi po tem, da so si obiskovalci drsališča v tej sezoni izposodili tisoč parov drsalk, čeprav so bili decembrski dobri možje v letih, kar v Šoštanju poskrbijo za drsališče, z drsalkami radodarni in jih večina drsa s svojimi.
Župan Šoštanja Darko Menih je za dober obisk posebej po-
nje Savinjske doline, drsališče so obiskali vsi oddelki Vrtca Šoštanj. Prav vesel sem tega, da so imeli najmlajši priložnost na ledu narediti prve drsalne korake. Nekateri so se odločili, da tukaj praznujejo rojstne dneve in so povabili na drsanje prijatelje.«
Drsališče je postavilo podjetje
Kolikor ste drsali, ste drsali.
»Saj veste, ne samo led in upravljanje, poskrbeti in plačati je treba tudi zavarovanje in še kakšne druge stroške. K sreči je sezona minila brez poškodb. Upam, da so bili tisti, ki so uporabljali drsališče, zadovoljni. Zdaj nam preostane le še, da se veselimo nove sezone,« pravi župan.	a
V sredo, 17. januarja, je bil v kulturnem domu Velenje dobrodelni koncert Glasbe šepet za širok nasmeh, ki so ga pripravili učenci in delavci OŠ Šalek Velenje.
Glasba je šepetala, kako osrečiti sebe, ko deliš dobro z drugimi. Plesno-glasbenemu šepetu so se učencem pridružili gostje
večera Rudarski oktet in Šaleški študentski oktet.
V razprodani dvorani kulturnega doma so izvajalci vznemirili srca poslušalcev s plesnimi, glasbenimi in instrumentalnimi točkami in jim na lica narisali širok nasmeh. Ta še dolgo ne bo zbledel, saj je poleg vrhunskega glasbeno-plesnega užitka osmi-
slil obisk namen prireditve - prispevati v Šolski sklad in omogočiti našim učencem, da bo kakšen dan bolj brezskrben, kakšna želja več uresničena.
Naj bo lep ta dan, so zapeli nastopajoči ob zaključku prireditve, mi pa smo čutili, da je ta želja že uresničena.
a Jana Frangeš
Kolesarska povezava Huda luknja morda že leta 2020
Na trasi opuščene železniške povezave med Mislinjo in Velenjem naj bi po načrtih direkcije za infrastrukturo in občin nastala ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav
Mira Zakošek
Kolesarske povezave tako proti Koroški kot proti Celju, Šoštanju in Šmartnemu ob Paki so dolgoletna želja vodstev tukajšnjih občin. Projekt, ki je pripravljen in naj bi ga začeli tudi udejanjati, pa bo, kot pravi velenjski žu-
>
Če bodo občine uspešne na razpisih in zagotovile polovico potrebnega denarja, bo preostanek pokrila Direkcija za ceste RS.
pan Bojan Kontič, pripomogel, da bo postalo to okolje tudi prepoznavna kolesarska turistična destinacija.
Kot vse kaže, bo najprej stekla
povezava proti Koroški. Po besedah vodje sektorja za investicije v ceste na direkciji Tomaža Willenparta bi ta lahko bila zgrajena že leta 2020. Ta projekt je sestavni del državnega kolesarskega omrežja, pri njem pa sodelujejo poleg direkcije za ceste tudi občine Velenje, Mislinja in Dolič. Odsek bo dolg 9,3 kilometra, potekal pa bo po nekdanji opuščeni železniški povezavi. Gradnja bo zahtevna in draga, saj gre za zahteven teren v soteski reke Pake, območje varovane naravne dediščine, treba bo obnoviti tunele (njihova skupna dolžina bo kar kilometer in pol), zgraditi nekaj novih prehodov čez državno cesto in reko Pako.
Idejni projekt je že narejen, po Willenpartovih besedah pa bo veljal okoli 9,5 milijona evrov. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo za manjkajoči predor in za premostitvene objekte. Računajo, da bodo to pridobili še letos. Če bodo ob-
čine uspešne na razpisih za razvoj regij in zagotovile polovico potrebnega denarja, bo preostanek zagotovila Direkcija za ceste in v tem primeru bi lahko bila ta kolesarska povezava zaključena leta 2020.
>
Naložba bo zahtevna in draga, za 9,5 km kolesarskih poti bodo potrebovali 9,5 milijona evrov.
Ta povezava se bo seveda navezala na obstoječe kolesarske poti (od Otiškega Vrha do Mislinje je zgrajenih že 24 kilometrov) in na Dravske kolesarske poti, ki jih pospešeno gradijo in se bodo pri Dravogradu navezale tudi na Avstrijske.
Na Golteh zaznamovali svetovni dan snega
Množica smučarjev praznovala smučarske radosti
Minuli petek do nedelje so bile Golte spet zelo obljudene, saj so prirejali različna tekmovanja, potekale so šole smučanja, zaključki tečajev, v nedeljo pa so pripravili poseben smučarsko zabaven dan. Organizacijo je imel v oblasti in mikrofonu strastni smučarski zanesenjak Franci Podbrežnik, ki mu ni tuje igrati na harmoniko med vele-slalomskimi vratci in povrh doseči še soliden tekmovalni čas. Tokrat je poskrbel, da se je izteklo v beli areni ob hotelu vse, kar so načrtovali. V lepem sončnem vremenu so izvajali individualno malo šola smučanja, demonstracijsko vožnjo na smučeh ter tekmovanje v približku na postavljeni rezultat smučarja slovenske C reprezentance Jana Napotnika iz SK Beli Zajec. Ta je na eni nogi odpeljal veleslalomsko progo, časomeri-lec Alojz Zupanc iz Velenja pa je na Timing Golte uri zabeležil čas 14.33. Tega je med 45
smučarji dosegel mladi Maks Mravljak z Vranskega s točno enakim časom, kot ga je odsmu-čal Jan v šampionskem slogu. S skupno vožnjo pa so se predstavili tudi demonstratorji smučanja Belega Zajca, kasneje pa še starodobni smučarji Veseli Savinjčani, člani GSK Mozirje, ki so očarali z eleganco, starimi kostumi in tehniko vožnje med vratci.
Ob predstavitvah smučarske opreme znanih blagovnih znamk, ki so jih smučarji množično preizkušali na urejenih smučiščih, treningu smučarskih skokov za male in večje skakalke in skakalce. Mojca Križ je skupaj s Podbrežnikom predstavila oblačila in opremo svojih »old-ski« prijateljev, letošnje prireditve ter domača tekmovanja in prireditve. Ves čas druženja je na prizorišču potekal javni kviz Slovenski venci slave, za odgovore pa so delili vredne nagrade sponzorjev.
Luka Paulič, direktor družbe Golte: Lepo je, da se enkrat ujame vse: vreme, organizacija, številna udeležba in dobre snežne razmere. Za ta naš lepi praznik pa so nam pomagali pripraviti dostojen, zabaven smučarski program naši prijatelji in sodelavci, s katerimi se vse leto trudimo, da damo gostom in prijateljem Golt ter zaledju Mozirskih planin široko paleto možnosti za rekreacijo, športne užitke ter sobi-vanje z neokrnjeno naravo. Vesel sem, da nam je tudi tokrat uspelo, da so gostje, kot je videti in slišati, zelo zadovoljni.
a Jože Miklavc
■