1301 10006395 c'' 1 -'v:ì /1970/71 | im wo ipb,'? /•'4- ( c } I M 1 ) I c i ( ! ( ! ^ ( C j > ) j / ; ) » l / / '//h .r-Ax ' x^\.KKf x-rV. - -:—r-. i I////A K> Ms r v, V;V' , C' .Vr-- iv r/ l\{ ■■■-...................................................................yflm ';Vv^ mm-- m1 \/"V^ ^stavil seir se. Dve poti sta pred mano: na eni Kristus stoji, na druf?! dekle. Stojim in ne vem, po ka teri poti naj p-rem, da bom srečen. Pomagaj mi Eo,p! Rad bi ti sluzil, a ves,da se ^rtve bolim, ker sem majhen in slab, ker sem le človek... Napolni mi srce z dobroto svojo, da bom pastirvljudem in svoj ljubeči popi ed daj mojim očem. Se vednc^stojim na razpotju. »boj kriz je lahak,nikar se ne boj,” mi praviš. In mislim, da bom sel res za teboj! „Torej kral j si ?” je vprašal Pilat Kristu-<55? v <5od.ni tisi. „Tako je,kralj sem !” mu je o* rcw.-r il Zveličar. In vendar se vzdigujejo kralji zemlje zoper Gospoda.»Raztrgajmo njih v^zi in vrzimo s sete njih jarem !”klioe hudobni svet zc/-ser ucence Kristusove.Ta glas .doni s vozi vsa stol et j.p j n prav močno o dir e va tu^i v današnji dobi.Odstraniti hočejo Kris-trsa iz javnega in zasebnega življenja. Nazaj h Kristusu ! Kljub temu,da človeštvo č o ve^no o * p '"'a od Kristusa, je On se vedno Kralj s^c,kajti njegovo srce je se vedno polno ljubezni in dobrote.Kristus je in bo ostal kralj. „7 v a- č n o ljubeznijo te ljubim,zato te iz usmiljenja vabim v sebi.’Wecje ljubezni nima n ih če, kakor on, ki je dal življenje za. i-z^u' -vii&ne ovce.Ko je videl kriz pred seboj,je «e orominjai. a^c.stole irj no njih cel svet. v n v o r 1 <5 men» ljubil Oce,tako vas tudi jaz ljubim : ostanite v moji ljubezni !” Ali se bomo- čudili,da tolikim dokazom božje 1 iubezni odgovarjajo plemenitavsrca. „ v^e- . r .••-iti * •• m • -> r^nasn 1ih dni se izpolnjujejo besede :„7se br-m nriteenil k sebi.”Kakor se vsaka vc vellica ozira za soncem,tako se bo obračalo človeštvo h vr ai -ju o, Veta. Gosro'1 na. ^ieda tudi naso ljubezen,ki je ravno n^snrotna.Kako smo m- zvesti v delu,v v v v v > dolžnostih.v križu,v t, e z a. v h kako f• O ^ u ^ n c> .1 ~ II- - 'S j 1 L Oni L*j jj 1. X.- £\. Jl -L /Zi C*j O iv X C ne in račune ? Znesli se bomo pred kraljem sveta.Bia^or nam,ce bomo mogli reci :»Gospod, ti vešj-^a te ljubim !” ^T-azni1' Kristusa. Kralja je nraznik vKristu-sovih kraljevih nr» vic nad nami.On hoče kra- 1 levati v naših srcih :»Sin,da j mi svoje srce! klice svakemu izmed. nas. Na j se le o^la»! v na^ih s^cih : z at p Kuistus -Kr al j ! ” \/se, nrav vse. Misli ,besede ,dela ! > zel ievDaru jmo ra1.1 res vse,pa naj bo lahko ali težko,sa j tudi za male stvari neskončno ropiacuj e.Poslusajmo njegove besede :„Ce hoče kdo hoditi za menoj, naj se odrove samemu sebi,vzame svoj kriz na rame in hodi za menei.” Kako naj obnavljamo svet,kako naj moveri mo bližnjemu o Kristusu,cevsami tismo prežeti s Kristusovim duhom,ce drumi ne vidi K' v nas Kristusa iavnje~ove nadnaravne 1jubezni?Dol"0 nas je ze Gospod ljubil, brnimo ‘y 1 j bežen z dejanji.Na; post'ne On Kralj naših src ! Sre^i temnih noci, ^r-e^i jasnih dni, ■ ■ ‘ t v c ‘ i h ' 11 o ••• t. i V i^r^ih mi rvOV± ' V V 7.0 -p p c* \r p r> q ^ IT: O ) S r C n 1 fi I' dii!1 ’ Z 1. ri L è 0 a , Kristus Kralj ; si ti ! v' hoticeh v-al proòre odnrp.; skrivnosti vse kraljeve krone tvoje zar. 0,1 e 0,1 e & n r n a j a j moj vladar, z li cjc jasno tihe želje vladaj misli — nebopliene moje 1 1’-bežen .šibko, vi a3 aj moje nbo^o srce ! ^redi temnih noči, sr dl jasnih ^ni vrona tvoie milosti y nrsih m j so ri. 'V-.- <•> ^ '' 'I '• ^ r moj črni hra-n blateča, Kristus Kr'1 j,si ti ! / £ cv fbh ■ • • jQ rfri')lo ~0 'ftc^SQ Pozdravljeni,novi semeniscniki,ki ste pred kratkim^prvic prestopili prae nase hiše!Posta li stevelani nase velike družine,n asi bratje. Prišli ste ,da medvnami spoznatevBozji klic, ki je zdaj v vas mogoče se slab.Prišli stenda izpopolnite svoje znanje in svoje duhovno ziv Ijenje.v'sak na 3voj rjacin ste zaslišali Kristusovo vabi io:,Ge hoces,hodi za m eno j ! ” Pogum novste se odzvali temu klicu.Zdaj ste seme -niseniki,nasi vrstniki. Spoznali ste ze,da j evsemenišče hiša molt-ve in dela.Duhovnik današnjega casa mora biti izobražen, .'ia se lahko na enakovredni osnovi pegovar j a s profesorj-m,z dravnikom,pravnikom. Obenem pa mora biti preprost in pristopen, da ga razumeta kmet in delavec.Biti mora tudi človek molitve.To je njegova prva lastnost,ki jo označuje- ze sama beseda-duhovnik. 'Zapustili ste dom in 0 voj e. Kljub temu ne s .n .-te misliti, da ste osamljeni. v ^ predstojnikih CTle jt e svcjc očete,v so sulcih na brate.Tudi Kristus sam je med v imi,sa j je rekel :„Kjer sta dva ali trije zorani v mojem imenu,tam sem jaz sredi med r. j imi . ” Stiri leta,ki jih boste ureži veli v tiravi bodovhitro minila.Naj ne bodo za vas izgubljeni cas ! Samo z vašim sodelovanjem nam bo .1 On,ki vas je poklical v semenišce,trdno s ioznanje,kje vas najbolj rabi.Potem boste (•isli nekateri v bogoslovje5drugi pa v svet. j vam vsem zapusti semenišče,ne le jepe sp_o Ine,ampak tudi koristne smernice za živije-. je. -Zv- Gor-noc? ^lice za Eenoj ! Tnz sptp Pernica , ?ot,Živi jenje, 0^r-ešeniv , Dobrotnik, Stvarnik t vo j Nikar ne hodi ( vrije duši svet ; roklicjki v ostro trnje je otet ! Pr e d t abe makije a 1 u e g o r i , t. n g Jezus dušo razsvetljuje-, ki 'se za svoj poklic bori. Kaj naj storim ? Povoj- Gospod ; nrenlad,porle j,sem za trpljenje. Paz jasni mojo temno pot. „Ge hoees pridi do neba,y o k lopi se 7 radostjo kriz-a, n ' Lk l..r m . - ..1- : on ’ k"' :: 1 ” Da., z ° t ' bo i mo j Bor i 1- mo. j Gospod , bor hodil v radost in življenje', četudi me oblival bi krvavi pot, > M if 1 \ i i i ■ L Vx. . < , /A i \ " 'V f/ k- l-l i y v, \ ! 1 . '] J Vi. J 'W. V;7 .. Minilo je ze pold n. go leto,odkar ser ga spoznal.To je bilo v bolnici,kjer sva se nepričakovano našla skupaj. Bilo jevzp,odaj sporladi,ko je prevla-d.o-valo še deževno in n.egleno vreme.Daši smo bili na. suhem v bolniški .sobi ,«^mo bolniki občutili muhasto sro ^1 ar>nsko vreme. Saj, ko je si j -Tlo sonce,nas jr malo poživilo,i-meli smo vsaj neka j razgleda skozi okno,pa čeprav le na ^olo skalovje Gore,coraslo s š-r . i c zelenim in solim grmičev jem.Kadar ra je nevaj dni deže valo in je mef»la .zastirala -e tisto bore "malo razglede v n aravo, smo se tridi mi obnašalivkot vreme - bolj kislo. Spoli črtast bolniške^?3 dnevnega reda i' v taki.1i dneh, pr et r ersi kakšen sprejem novera le Lnikajjfo šmct^zvedelivza nov sprejem, gavadno od kaksn- bolničarke ali celo od kak sne^? bolnik a,ki je ob poh j kovanju po hod ^ikr sam to. opazil,.smo ^akoj zaceli spraševati laksenvje no vodo sle c ^ ali je star ali .lad,ct je moški ,ali bo prišel v naso sobo itd.§krmtka,se pr c dno smo ra•vi 1 eli,nam je bil z,e pr- cej znan. Takrat smo bili v sobi s ^ m o trije,v rlay lem ze stari bolniki,saj smo imeli za seboj vsak kakšen mesec bivanja, v bolnici : Srečko, Roman in j'--z. Prvi je bil v kratkem ze drugič v bolnici,ker se mu je bolezen ponovila, Roman bi mogel iti kmalu domov,jaz ra sem sewzaradi dol^ers bivanja v bolnici 1 ar udom sc.il v n jej. Zadnje case smo ležali vsi tri te 'dkrH-č* j v isti sobi in smo se reče j navadili d rus1 na druse0, a. K er smo bili i s t i h 1 et.!L e P o m n n i e b i 1 n e k oliko m 1 vj si,smo se prav dobrovrazumeli.Daši smo mo-rali ležati,na je car kar hitro potekal, '"er smo se znali na različne način- zaba-/ati,kolikor j- bile- 'ovoljenc> v mejah ■''bòln*'i;,v^r”c. • ~òq ■- Z -s ]r npi^éi' v , VC' 'bili «oteftiàin , v bolni oo- hov -bolni^,^.'O bili ved-».;io rio ■-+•'-nh v> ^ p p r-n 'bi p pi 1 i v ri^.PG «obo. b jèr V c-t «. is.i i -5. riost-el ii nrazni; Ne>? jbret se n'..-•‘ir v>0c-r.r^i Ve--, r5? °o bolnib?- '^»rli v è rugo ns .'•.sóbàiìKo na bile vse sobe učilne emo ver'-eli, ;i.r ^ eia -bó or vi bolni>,bi bo; prišel, pri sel v n'° so. | ' . T ‘ v*.'“ ^ ^ ^ v-.-i i p.-f-ri r' V cjbpr ^ r_- ^ 'tr b^li,Robimo ?a sotrpina kakega nudo bolnega starcajki bi skalil nase dosedanje * veselo razpoloz_en j-è. In vravno to se .je^z^odilo. I ^o vrb r je bile' takrat se v eraerikavo deževno vr-re in sc 1 tudi v naso sobo zlasti nopol-sn~ vn-i ni lo c zrac i dolgčasa. i/ ’-obi bile- iel oliko mračno, k er- so ek-na *“].è'ala. na sever in je se tisto ;nalo svetlobe -ne senc a-.) ker to je prav poredkoma posi 1alo v nošo sobo,zastrla posta 'megla,skozi kat er o j è n^r nro aez« vo.iu.-ixriio x.i ul se-^ c,'°o o*l e.-'’«li skozi ok.no,dasi ni bile k a j z ani mi veoi-q,. vi deti. Nenadoma je vstopil v s bo • ^ -• ^ : : • ^ ^ 1 :............................... — - j . ' ; 2 bo bolnik!», ki "a 1 * ravnokar pripeli al rešilni avto. „Kav«=en . je ?” je Iritro . ušio -Srr eku iz ust.Visiil je ze.da bo kakšen fant,morda v 7 'v sr- i z njegove vasi, a je bil kmalu raZc c a ran. ^ rn • ^ n ^ i-, v, ^ o V» r^ ^>r - ^ -i o ^ ^ p o -n r . (■, — eosi^c z c star in nrečc < oòi a'ii ; riorft.an .a ar- ± m or* p V v^c nnpnàsr-ti radovednostih firz - ko' je Ti--n< •-z^nuptil sobo, sg j;e snlažil iz post.el.jje, si r bi ; k 1 balic> in izpistii^-da uojde na stranišče, s «mo da. se bo mosél. mimogrede. rre— v v v pr reati o starcu .'Nasa soba je bila n auree blizu. »^bu.lante,kier so t di ^prejemali bolnike, Oezveas sc le Pom i n nez t1ov ,1 jen vrnil. :. „vti', kak-spn 1.' ! Se hoditi ne more. Pa grd, d a se ga._. kar ".strasis’,’jo ^odrn j al,medtem, kó'.se, je .gjpr^v Ijal v uc.stel jo. „ Ali si «-a vi iei- ? s'em vpr sai P,omen*. „Da, slučajno so bil i vrata v inbul nto/; spmo ^rinrt a vin sem p-a vi'dèl ,kp so ga oblačili v bolniško obleko.”Kaj v•c -i niti ni bile. treba: izpraševati o novincu,ker so se - J> v kmalu or’prla vrata v naso sobo in so pa s težavo prinesli noter.Anton,tako se je bolnik imenoval,ros ni aopel sam boriti, zato- sta pa podpirala Tine in se e na bolničarka, Pri ter je hu,da smo jo komaj pospravili.Ker starec ni mosel sa. je-o+i rrc io Tineti Ti. n e pitati . A ni slo "l**dko. ao j v s u ar e c z aP'iea&x j ea, j e z ^ o z kar- our o— bracati in 7 roko potiskati j d vstr..n. Toda Tine je bil pri tem neizprosen in je začel poln- žlice Jediystaviti v starčeva usta.Pri tem 1' starec močno vzdihoval,a ni nič poma-"alo.Tine jr kar naprej opravljal svoj posel, bil j' Prav iz rjen v pitanju : ko jo starec pri -op^nju o^prl usta,mu ie neusmiljeno zdrknil® vanje^polna žlica.Tako je slo do kosca obed« , ?c. večerji je Tin-'-vst are” popravil post lic- in m za lahko noe rekel : „No, sedaj bo stric zaspal kot bogataš,zb dii pa se kot revež.” ^ tar c ni ni c razumel, le div jr j ■ porri e-dal Tineta invse prav odpahnil,ko j ta zapustil sobo.Prišel je cas spanj a.Srečko in Roman sta, hitro zaspala, jaz pa sem bilyprecej pocas-n v trm. Cele d n v e sem samo ležal in spal kadar sem hotel.Toda zv cer,ko bi najra— n-? "h i* f j <-* r\ ^ ^ oc* ^ ^ n. „ u X C ^ Zj >0 o z. o. W ^ -u -o il V_ jJ X C ili v»,' L čX V Cx— V post'1 ji,zaspatiypa le nisem mos.l.Tako je bilo 4-- di tisti večer.Dolpo sem se trudil,d* bi z a^romel,pr•'-dno vmi je to uspelo. A nevza dolgo. Takrat je namreč Anton začel spet ječati.Prav jezen sem bil nanj,pa kaj je pomagalo.Potrpeti je bilo treba. „0h ,oh ,0 je j ,o.je.j ,0 jejš, ”so - ' • ’ - » ^ x -’ ■ • r i •*- ■ tarnanje kmalu prenehalo, a ni ga bilo'konec, se povečalo se v j e. Bolničarke ni bilo blizu,, ker je bil® noč,st aree tudi ni mogel pritisniti n® zvonec,d.a bi jo poklical.Ni preostalo ^rur.e^a,kot da, jaz vstanem. „Ti pa ne smeš vsta-ti,k^rv^i bol®n.Danes so se ti celo izvidi poslabšali.”„Kar v postelji bodi,”sem si mislil. Ječanje pa ni prenuhalo.Pred seboj sem / vy vi^-l Kristusa,ki .jc jtcal v rac3c-ar. bližnjem in šo to : Kar boste storili ...Šc io konaa nisem razmislil t'h bšsod.Hitro sera planil s rortol 1e in priznal luc.„Ka i na ,i ' sem vn-rssppi «tarča. Ta pa ni ni c. odgovoril, le.' je-cati io. neh-«l" in me »led«lvs nrav blagohotnimi in hv«5!'zn irai o crai. In ooi,ki so' sr rai_ rej •7 e. ~ n r*o ^ p ir? r‘7iV' V| n d r ■ d ■ ^ 1 o i*' s r ’ ra i ^ . * i no In c '-oorot e. ooto vo sc * stare ’ prihajali v snemi n k^iri tczvi in brrni doraodki iz zivlj--ni*.7»to 1 ^ jrc^l. 1'islec, da bo vse v re^u« sèni '• ri «• po ni i. inč in ne In nei ' vol je, pol vesel ie^ol v .^oot ;:1 K • To'4 « s d • ’ j ji bil ' pred vma-o sp. t t is+i n a1’, ki. se mi je zdel neskončen, ca*S,ki ■sera cr*x r'ot robov’ìl, da sem zopet zatisnil o c j.. Tod* starec Anton je bil neusmiljen : ponoči rar j- br enkr»t•zbudil s svojim divjim sto-kan 1 era. S'set io bilo tr^b- vstati,. Tc> ■ sera k ‘r »Petn^not9 !"j jc izdihnil.Kev i raosel druse- vcc roči ,sera -i moral, ostalo misliti sam. ■njr.,_ • V ra itr . : - ? ^ ' i drobce steklovine. 'Naslednjega dne so bolničarke le. s težavo izvedele od starca najpotrebnejše živijenjsk. podatke.Po poklicu naj bi bil- sodar,doma n^kje pri Pevcu.To se mi j, zdelo zelo sumljivo in ni rai slo v flavo, k.a j. nsij bi sodar de-1.»1 v 1'raiib,k1"r ni vina. Ma j bo kakor že, starec i tako. r'k 1. 7 življenju le moral pre-C -a j j ? 1ru c: i ti ( p.» Irvi roki c-c» m- manjkali vsi n r s t i ) ,bil je orlo v Ameriki in se nato zc.net v^n 11 •joraov. / zakonu je bil strop ^o otro’’ in "o žene. zato sa. ti nip0 marali in sr v času njegov- bolezni niso brigali zanj,sa j fa ni M obijali vni so,-ko je bil z e na tem, d a u-rarje !7 i^^rawan jem je noizkusila tu^i zdrav n i ,c 0 . «r v » 1 » r"a j ", al i kadi in pije.„Kot Turek", k" bil. odgovor.Kaj vč pa ni spravila iz n j esp., v er je začel takoj zdihovati po, šeni in domu. «Kdaj bom sol ^ orno v 9 vPel jitr ra.- (3G_ mov, ” 1 evcrcvoril. „ Ali bi radi šli domov ?V sa ir vrrrq«aia s^r * vnica. St ar • c je- j. ostro po- -led.al : „Pa ti niri r«da pri možu?” »Mene j' treb;:. vinati , cepr5 v sem mlajša o? vas”mu jo od rove ria zdravni c a. »K a j ,tetie ? ”„Ni boli l” je izustil starec' in jo skopo predrl z očmi. Zdravnic--v.jc vi "el ,da ne bo nič- o-oravila,in je odšla iz sobe.Da,tako se je erodilo.Bolniki,ki smo bili temu priča,pa smo’ komaj zadrževali smeh in se skrivali poet odeje,da nas ne bi pos^a doktorica opazila uit o n jo kmalu umrl.,od vseh zapuščen. Srečka in mene so namreč - premesti li- 'v d ruto sobo,Roman pa je odšel domo v.Pred smrtjo ni imelvsrece,da bi se enkrat videl svoje viomase.Niti ni bilo poskrbljeno,da bi t.i 1 spravi jen z Boe-om.Ko je prišel ponj mrtvaški avto,je prišel zraven tui eden njegovih sinov in nic mu ni bilo zal,da j iz(~1’-bil .oc t a. Odprto j nocoj nebo, na z'ml ji anreli no jo. -Zveličar je med nami, Ubo^- 1. zi na slami. j Ker nas Zveličar ljubil je nocoj se učlovečil je, ■/ na svet med nas sirote — P .a v c 1 delit prišel dobrote. Prižgimo' v srcih lučke si, slavimo Det.- z angeli, V pred j slice hitimo s pastirji sc, molimo. o ! o g one e in rastlin j e j: počivalo okoli na?.Stonai ser no noti s skunino nrij atol jev, ki src šli na s pr en o ’ v naravo. \^so je mirno snalOjle mi smo se zabavali z dòmislicami.Cio vok 1' v n«ravi iz lema.Vesel jr indi takrat, ko ic okron- njena vse pusto,mrtvo in je buden, ko vso u o čiv p in spi.Pozi vi j a pravo,svobodno in uonoine j se življenje : v-solo ali za-1 ost'no,kaVor On bone.On jo tisti,ki ji dale vr^nost in l'ncto,ki je sicer ze v njej.Kdo bi « c. veseli i nomladi,kdo bi trkal dis-c-' e vetovojkdo. ne bi z vesel jem z bi) al sladko rro-z^Jq. .ko n bi bilo človeka ?Narava.vali si «rečna 9 ^or d a. Polna si Skrivnosti-, čudes, 2 iv- *7 ’• • • j. i- -• .o ■ t •» . • . : Pne to-7' b sum utrgal nolo, suho vejico in si jo c — 1 e ^ 1. „ I z tebe bo se c vet o lo ,J” vsem vsi rekel. Da. cu.dno ie to. a vendar resiiicno.. čeprav ni videti življenja v n je j.Tako sem premišljeval m od not jo. Priene li smo do obr.zja zmrznjene reke.Nato smo sli vzdolz strupe in prišli do slapa, vi se je prikazal pred nami v vsem. svojem zim skem okras ju. Šel semena rob sl pa in opažev 1 nrekrasne ledene svece in zavese,ki so se 1 s-ketal' v mavričnih barv ah.Občudoval sem prò-lune le'1-no rozGjki jim ne more ciovek nicc-sar dodati.temveč semnono od njih naučiti . Hotel sem sniczati dol no- ledenih stornicah in uniti ob robu slana do d na.Opri jem«1 sem se mrzle trave1in vej,ki so mi jih ponujala bližnja ^revesa in molo n>r.micevje.Nekateri tovariši so me u-iedali,druni so se i~rali in razbijali led. Pilvsom zevna polovici slapa in sem up'l, * « bo slo srečno do'dna.Nenadoma mi zastane dih.-Dnc^rsnilo mi j e. Nad seboj zaslišim krik. Do vsem telesu me je spreletela zona. Zatemnilo se mi je preč1, očmi ..Z acutil sem praznoto po^ sobo'j ^Pač al sem v zraku na vzdol v brezmejno brezno .'Tesnoba, me je navdajala. Zakričal sem in otožno vzdihnil. Potekla je. sekunda invtedaj zadenem z nono ob kamen.Rok- se krčevito oprimejo veje, ka^or utopljenec rešilne bilke.S tesnobnim občutkom sem obvisel na ve ji,pod menoj pa je bilo brozno»Kriki so onemeli.Začutil sem, da se živim. Prijatelj mi je podal roko in me potegnil k sebi,katerepa sem se oklenil,kakor rešitelja. „Darko,kaj si storil?Cemu si sol dol, saj si vedel,da so tla zmrznjena in da se ti lahko zdrsne ?”so me spraševali.Tudi sam sam se vprašal,a odgovora nisem vedel. Povzdignil sem oci proti nebu in na tihem dejal : ..Gospod, čutim pr aznoto, str ah pr^d smrtjo.Saj te je obupno,Tebe n. spoznam. Glej , padam v v večnost,izgubi jam so v a L c. Gor je moni , c-, so tebe izgubim, vse moje zivi j on j e,mo j up v večnosti.e ar bom izginil v vsemlrju,ali bom nic ? Saj to ni mogoče, c mu si nas-potlej ustvaril ? Gospod,resi F' večne pogube,tvoj sem na veke !” -Am adeus- aOLČEČA SPCA Srca molčijo in k nebu kipijo kot žejne trave. Pa niv v e c v z j nih trav, ni v c višav belina izpila jo zadnji krik, zvezde se utapljajo in prgišče je polno zvezd-polno miru... Òdr senik pa vendar ne ziblje se v snu. A n e c - '/ecVrat sotp se že med prijatelji pohvalil t mi jo naše mosto poznano do zadnjega kotič— k a-, Priseertl bi, da vem,kako je tlakovana sleherna uličica.Sedajvpa raje previdno molčim. Spoznal sem,da se ' se vedno tujec v našem ne-^tu. Ko me zaboli ^lava in se pričnem presedati n« stolu,zaklenem stanovanj e,in se odpravim n" serebod - n ec* led e na vreiro in na c as ►Navadno z^viTe771 skozi predmestje v polja in se k'n iim no raz vezenih kolovozih,dokler mi ne začno klecati kolena.Sporniadi pa sem nekemu dre krenil ob reki. Pod širokim nasipom,ki na. ob s pom 1 ad an s k ih in j es ' nr,kib vod ah izpodjeda jo umazani valov: n r» t o r- : -rok',stole n » 'rumi strani barske sezonskih *r-lavcev.Nisem rad zahajal v tisto smerdalo mi je bil nenri j ' t .n vonj mnolih de-sak in katranaste pločevine na strmih str* hal. Šo bolj so me vznemirjali začudeni pogledi umazanih otrok.kuštravih glav,ki so se radovedno st ez a 1s skozi okna in se pasle na mojem v v novem nlascu.v Ob zadnjih hišah,k; so tonile v bi atu,sem se ustavil in rld 1 črnega vpu jsa,ki je griz 1 koruzni storž,prod kokošnjakom rjavi petelin, vo^niak?okna.Ob nodprti losi je sedelo na topolovi kladi dekletce.Glava je počivala v dlaneh, prr veliki škornji so do kolen zakrivali r>iav: žabe.Obstal sem.In sva se gledal a. Mogoče zelo dolro.Ne vem,kajti zmedel sem se.Saj sem navajen gledati nasmejano otroške oci na reklamah za žv :cilni^gumi,na ulicah in v parki Gledala ^v^ se,invobcutek sem imel,da mu niso '-*1 ul e otroške oci,ampak oci žene,ki jo je konČ^lo življenj .Nerodno se se prestopi'! in poskušal n^kuj spremovoritij.Pa mi ni prišlo nič pametnega na um.Obrasli hočejo pridobiti ot? ckcvc zaupani e ? neumn^ini vprašanji : «Kako ti jo ime,katerega imaš rMsi,oc'ta ali mamo itd ?’’Poskusil ^om tudi j az . „M.i^ jam” .jo obotavljaje izd avila svoje ime in odločno vr"la na šibka ram na pl ave,del^c laso. Oporumj.lsemvsc,hotel sem biti duhovit :«K^p pa imaš nuncko ?” „Ni'am punčke”,j. dejala Mirjam in so napotila proti hi-i.7avihal sem si ovratnik in se novzprl na nasip^Cuden je ta otrok.Kak pogled in da nima punčke VSpo-daj je smeli reka i krivila sive vrbe ve* veje... , v Potem sem se se v ekrat snomm 1 na d' e— v v v klico v plaviti žabah in večkrat sem se za-š< i na nasip.Dvorišče ob zadnji baraki pa je bilo vedno prazno.Km alu sem nozabi.L- na tisti spomladanski spiehod.Človek ima d-ru-sih skrbi d. vol j in ni,da bi se obremen-.jo-val s takimi, malenkostmi. Jesen je raz~ilila črna kostanjeva debla. V iH O j X o O L) X j c . X a. v' p O C i ii a. x V x . ■. li j. o x crii' kava,niti tableta me ni razv drila.To Jesensko vreme.staknil sem ključ v zep in jo cvrl k ribniki enkr a j meta.Tim ;jc iz-smetiš a dviga bel dim iij precej dolgo ne mo^cs izkasijati iz pljuč značilnega vonja sežganih cunj in kosti.Le redki s pr eh*» j alci zaidejo v tisto smer.Stopal sem med resjem in kuni smeti. Ko sem bil se- majhen, smo večkrat brski li no teh kupih in iskali med papirjem in konzervami bogastvo*.Mi mestni le zaradi pustolovščin,mrki mozjovpa so najdene stvari odvažali na ročnih vozickih.-Lepo je bilo takrat. Ni m.€' bolela gl a ve, pot epal pa 3en' se vseeno. Ozrl sev sc proti me^tu.Stanovanjski bloki, tovarniški dimniki.Lopo j nase mesto in sre eni so,ki v njem. živijo. Tam od. ^oz^ov je zavel lahen veter in me ovir m smradom.Hot 1 sem se- vrini ti, kaj t-i sonce se j* ze vtopilo v megleno obzorje in krvavi z vrek se je odbival na steklenih hišnih površinah, je ug snil,. Za kupi smeti sem sii sai glasove. Nefrflo -je vpil .Pretrgane besede podobne pasjemu la.ležr so visele v belem djmu in se izgubljale v selenu rogoz a. Nato' ot roc j i jek.Sel sem za r-! p som , ni sem bil sam. Zopet se je začel jok. Stopil sem hitreje. Za c-rmado papir-natih zabojev in razbitih steklenic,sem zamlelal moža,ki je rjovel n-dekletce v -lavih žab ah .Mir j airi? Spomnil sem se n* predmest je,nasip,barake.Stari se je ozri na— me-Pi.5«ne oci so se zmedle.Kot v opravičilo je rok" z, al n a d oklic o, ki je se vedno hlipal awt „ Pustiš smrkljOjda čuva stvari,ki som jih težko izvlekel iz sare,ona pa gre navpotep.Sosed pa h o r,v ihti odnese kar sem s težavo izbral.Taka je ta ! *’ Gledal sem starega,ki se je pijano odpupal, el 'dal • 'i jam:, ki si je zakrila obraz z orgiji-no preveliko vetrovko. Pl*'> iel sem jo za roko: « Ne joka j '."In sp°t so se ustavile na meni tiste resne oci,oči žen e, ki jo je i zmueilo.v z ivi j en j e. k'irj^m s- ie iztrgal? in stekla za očetom,ki j za- hrr'!*■'■I rr ^ kupi vgdpadkov. vi1 pe’n se v plašč in hitel domov. Pred menoj 1o bilo m c s t o, h i ^ e, t o v a r n e. -Ni s 9 se mi zdele vec takovbele in srečne.Ko sem srečal na ulici prvega človeka,sem videl,da je zaskrbljen. Se vedno grem rarcd, fi-vvnir.i leti ... 0,kje vs eeek't’V',! medtem ! pred Te-bc j ,mo j ' Bop, Tvoj i n ' i z pub 1 j en i T e p r o s i Oprosti'.. . Tvoj-? podoba * V na taborneke1 jekih vratih so je zpanila.’.. In zdi se mi, da me. z dvipnjr.no roko # * * * vabiš : Pridi... O, h val .. ! Prih . j am-. v c/ >Co9 - Zv - @ D ILUi- ^oznc popoldne piro se ustavili na red^o ^^^ 1 gir "riču . in poiskali prostor za prenočišče, ^otor ie liil hitro post avl jen. Sa j ne ni kor/ r ni linbilOjda bi se k^j ve c ukvarjal z ure.janiciR taborišča, ^r era e je bilo lepo in g a zadnje ' .je vseeno, ali ticis nos rod smrdljivo šotorsko krilo alivr>a ^a hl^^i jesenska rosa.Slednje, je s?, bolse ! dot er pr* o se razkropili ra c d robidovje in p^. rrct.^rava umetnost jc najti v trn pustem kras-k.-m «vetu ■’c'-k-r»? ^rva. Spotikal sera se prek brine vi^ ''tebcl in si krci"1 -raz.skozi veliko pr a pr; t. ^ - p-i bii t-^aj kresni večer,bi bi 'bil rotov< v v jrl v svoje z ep ■ veliko sreče, do z ne je sem nar. ree privlekel iz žepov pest praprotnem s-raeha-sivo f^a, «t are^a . lezoče bi celo Razumel jok netopir j a v drenu,«li pa «tok preplašenega zajca,ki sen r-** sro^il izpod nosu s en er»-a brina. '/ dolili je bilovnekaj več jih dreves.. Ko sen. se ji- močno rriblizal,sem opazil med njimi ne kakšne b °j t e.Saj res,na zemljevidu je črni kva dratek.Davse nismo prej gpomnili Mrahko .-i tu p re nocili.Hisa je bila zapuščena.Kamnite ploscice, ki so se odlomile od strehe,so bile zgrnjene noi kapom v majhen nasip.Leseni žleb se je pove sil.Nekaj let je hiša z e pogrešala gospodarjevo roko.-K tem je govorilo s koprivami por slo ^vorime.mile vratnice, razbit a okna. Ko4- d" stopam v svetisce, §e mi je zde^o,ko sem odrinil iznrane in razsušene duri. Obsi.ren nrostor je bil postlan s soni preperele slame. V ko4u je stal« visoka uosteljna stranica z okroglimi okraski.Na steni je bil rjav žebelj, na tle1^ ^robci razbite petrolejke,potem "ni 1 okvir « kosi plesnivesa papirja,ki -bi lahko ' nredst«*vi jali sliko sv. Florijana ali na koledar.N* lesenem stronuvso visele z rumeno cr-voiedino obložene na jcevine. Nekoč so bili 1-u— kaj 1judje,družim s- je zbirala okrof miz . 7 malih vrtačah je zraslo nehaj vreč krompirja,ki so p'’ s soljo in kozjim mlekom jedli z jutraj,opoldne in zvečer.Pozimi je bu-r j a ..stresal a kolibo in otroci, ki so na > noci zvočili bycna semena so v strahu poslušali njeno otožno pesem,ki jo je znala razložiti le brezzoba babica, Ut; s e *c 1 e . j a so se mi oxix meti kamenjem, kamenjem in praprotjo,pozabili morda na prednike,ki so prib- zali v te kraje pred Turki.Otroci so željnovposlusali povcrice o svetu,ki v je daleč,daleč in menda silno lep.In nedolžna želja videti in doživeti c čemer so sanjala mlada "rea - to je bilo skoraj nedosegljivo.Za hišo so vstajali beli kamni. Tam spijo dedje.Z njihovim znojem je sprana zemlja neštetih vrt ?cahvtod okrog. Potem je postajala družin, vse bolj^nc-mipna.k.!adi so odšli v svet,ker so slišali, da je rugod kruh bolj bel.Eden za drugim so odhaj-'li ,kot jih je mati položila v hrag tovo zibel.In nazadnje sta ostala le se stara dva.I^ ko sta tudi onadva legla h kamnitim plošča^ za hišo,so otroci zaprli vezna vrata in za vedno odšli. Sončni žarki so me -eo nbra^v’ •J — I ' - j- »- X X U «) J ^ C A, ' À. A. vi- J- O U 'Jj J cevino,ki me je pobožala po licu,kot sipine lovke. Res, zadg-j za hišo so bili mod hrastom beli kamni - st ir je, eden v z a drugim kot olja-meneli plesalci iz mrtvaškega plesa.Nekoč bodo ti kamni padli,prekrilo jih bo hrastovo listje.Tudi zidovje se bo sesulo : obraslo r-v ey r ' T ^ A ^ * f'. g — 1. --■». 1 vonj,ki se ga jo napila z znojem.Ostal bo le pust kras.A ne bo se sesula le ta bajta, ne, na tisoče jih bo.Ljubosumno bodo zakri-levsvojo preteklost. da,da ni da^es kresni večer.Veliko bi mi lahko povedale živali... 7 našem mestu pa rastejo nove stolpnice, v polja izginjajo ravne ulice.Ko se drenjam po pločniku,ko hitim mimo tovarn,mimo p'r'idbifica,jih gledam “Otrofee,ki so pozimi poslušali stokanje burje in žvečili bučna semena,za kosilo pa jedli krompir s kozjim mlekom* In vem,da je veliko krivice in samoljubja,, v besedah in mislih tistih,ki se Zgražajo nad izsiljevanjem in stocejo,ter hlinijo ljubezen do vrodne grude”,ob prepuščenih domovih,ki jih obiščejo ob koncu tedna z avtomobilom.Kaj se hoče,nismo vsi jedli kroumirja s kozjim mlekom! -ami- IO) J‘ci il ì ne - . . r w J- > \/ poletn m popoldnevu se vzpenjam po ozki stezi. Sonce zge kot za stavo in nic kaj prijetno ni nositi težak nahrbtnik,ki te vie ce nazaj. Obraz linam rdeč kot kuhan rak in o ^ u y £' v wi Ji •. s-/ o» U ^ o. •w fj ^ jy w o v> w _i_ O o e-. • „Naj me vrag vzame,ce me bodo se kdaj videle planine pravim pri sebi.Kar naenkrat pričnem kritizirati nahrbtnik,vesolje zahajati v gore,vreme,hrib,samega sebe,da sem bilvtak norec, da ser prišel tu gor in'povrhu s<- celi svet. Toda • počasi s pomirim, k-a j-ti sonce je ze^zacelo pesati,steza pa je postajala zloznejsa.„Nahrbtnik s sobe.”To je bilo prvo, kar storim, ko pridem na v rh. ^ 1 n -4- * i-f f 1 r- r- V> '-t 1 * 'r* —. - ”1 ^ * si osiedam kjo pravzaprav som in kaj se od tod vidi . j?o povr snem premi edu okolice in me-■'lemma morja, si mislim, da ni bilo vredno ^OX-Livt.>b 11 XpO T/x U. a,) J\U bt. dlKI'cl L P l*Čl d-* tim megleno morje in sporni, oko ustavi na c-tekih, pokrit imi z bleščečim snegom, zagu-t^rr tisto zadoščenje in srecp, ki jo doživi ucenec, ko 'prejme dobro spričevalo.Ce za draa diti dc-lgp pot in prestati se take napore. Iz dna duše mi neprisiljeno privre :«Gospod, ì vala ti z a to -doživetje in daj, da. ne bi bilo to z idnje” Dnevi,ki sem jih potem preživel,so bili vsj prežeti r radostnim občutkom,ki sem '""a doživel na vrhu. Tako je podal svoj odgovor neki mladenič,ko sem ga*vprašal zakaj hodi v gore,oziroma aj tamvdczivi.Zanimiveje odgovor drugega :1 adoni ca. na isto vvpra§anje.,,Zakaj hodim v :ore ?” Nivk ij reci.Težko je vprašanjo.6e pi me vpr-'.pali, zakaj i^ram nogomet ali zakaj vecim žvečilni gumi, to bi bile- že lažje, li kaj takera ? Ali to ni sram,da postav— a--t —1 •) n ^ t vprašanja, da me Spravljaš, v zadrege .No,-n a tc no bi vedel c-d^ovora.”Kc. sem nodali© vpr''«0.! ,ka J se mr zdi v b Lan in ah naj-lonšo, 1e dej al Ves k^'j? Preprosto in jedrnato:-NIČ. V- planine hodim, da se pošteno na j em,napijem po možnosti kislepa mleka in potem jo mahnem n a z ^ j v dolino.Dru^o me no bripa.Glavno' je,^3 je moj želodec sit.He,he* Ali je m^r to nanor.no ? Zakaj me pa tako debelo ^ledas ?” ,.Nič, ni c ’^sem mu dejal.bnoro ljudi hodi v pia n i n m kot mc-j prijatelj,ne iz^ ljubezni do planin, ampak le zaradi želodca* Pešpoti se jim odpre apet it,ki ra v mestu porresa jo.Ko pridejo na vrh pa se vržejo v travo in 'pricno krepko zajemati i.z za jet n era nahrbtnika, da le t' vi. A' k V' v "N \ ; i •7 i sr 4^/4/ k k' •/ lik- \ /• /' V ì A odkril nov- rlobine in duhovne vrednote i/7 v lovensi'.e'.'u človeka. Postavil je spomenik v l-o v; n s k i ;'i duhovnikom ns Primorskem, ki so vseh viharjih ostali zvesti oznanjevanju 'ristusove^a nauka in obrambi materine be--'3e» Čedermac nostri simbol u.pornepa slo n sv L j u •; sr • . n v ^ i .o. ■ kc. ,k j - c i u. to vztrajalo n d tujčevo peto in verovalo v zrnato svoje pravice.Je pa tudi simbol u- •*>v i • ' t . ■ • r Tj ' vT * ' je ostal s svojim ljudstvom v najhuj-ih preizkušnjah in.moral zato romati iz ce v internacije; invobratno. In nrav v tem položaju sem ma drugič sreni,Bilo j v j seni 1940.Po vojni napovedi je Italijanska oblast o-’stremila ne—. kij slovenskih duhovnikov od mej.' v intor-uicijo.Tako sem s-, znašel sredi petsto ./■! it icnih • int c r nir noe v predvsem izobr a-.■ncovvvstu narodnosti v koncentracijsk em ■■'borišču v Colfiorito di Foligno (Perugio.), usti morski -vasici 867 m visoko.Stanov ali .mo v s. stih velikih lesenih barakah,ki- so rej si’ zil« za hlev- vojaškim konjem,voki sami so sp°li pod šotori.iied desetimi, 'iovenci sem-ugotovil kar- osem pevcev,brz ■ -m organiziral pevski zbor,prav dober ok-ret. 'Z o j e smo imeli'brez not v« «ko ^oncUdne Z KO : i i ; ■ ; z h' L u c f I' i , si '(*'■■'' d L - t - ■ - i v e ‘--l-lo. e v c ■-1 t. in o z,, uavuxi. celotno ■borišče s slovensko narodno in umetno smi.jo ; ne jbol j vso navduševale Žabe in boj.Bevk je uri sel prav v naso barako v zacetk oktobra.S svojo prijaznostjo je vse ; vdusil in visoko dvi.mnil moralo Slovencev. .’7-il sem. se moral jaz ura v t-e^aj ppslovi-ti, -r> o* ^w V> i ^ >7 ' " *1 ^ ‘ - -u * vuntaiupo nei Sannio ( C ampobassoj .i3evk mi -je pozneje pravil,da so oblasti zaradi hu-J -ga mraza razpustile taborišče v Colfio-vito in tudi nje^R mrestavile na jug. Ob razpadu Italije (8.sept. 1943) se j? Bevk vrnil domov in takoj odšel v partizane. Postal *je predsednik PNOO (pokrajinskega zarodno osvobodilnega odbora) za Pri- —TTio-rsVo,-M iniv 1e bii Boris vKraigher.Prvega mo jfl. 1° 15 <->0 jugoslovanske čete IV. armale eyo-bo^ile Trst in ševisti 'ianvje na Ireu Unita rovorii Bevk navdušenim množicam.Dobro sem si za.nomnil njegove besede :„Tukaj smo sedaj Ju— roslovani in tukaj ostanemo.”Zal je bilo v Bevku veliko manj politika kot umetnika. Vnovič sem sc srečal z Bevkom neko nede-jo leta 1955 v župniji Št.Peter na krasuv(sedaj Pivka),kjer jo napovedal literarni večer. V cerkvi sem me'3 oznanili Ij'.dem po j asnii , urlo da ho "Dvoril in prinorocil obisk.Res so ljudje narolnili veliko dvorano.Ko sem se zvečer sre-o^l c- t)1 c-at. p! jem, se mi je vesel zahvalil. Zaprtje najino sr"cani- sr je neuri j etno vqn č°lo.Vsa leta v Vipavi sem delal načrt,kake bi nripravil Pevva dr. te^^^a bi prišel vvnase semenišče. Bankrot ser mu ustno omenil,brz je o— bi.j11 bil, pa tudi v pozabil. Zadnjo zimo se" z a-lu-til r’p •’ r ty vr č ^olro. Zato sem se od pr avli v L 1”vl 1 ape ’ n e» o •• oiskal v v njea-c.vm strnova-n in rt” h0 r j vi ulici. N^sel sem "a za mis- ino ^izo :„Vite,n" rorem mirovati,spet risemV Prijazno m- jo oslu s al, ko sem mu razložil namen svoie^a obiska.Obl jubil mi ) y torej,d^. bo nrisel k nam v Vipavo na srečanje s -.eme-niseniki v ncde-l jo,°. febr. 1970 . Še je naročil, naj se fantje prinravijo,d a ma bodo po predavanju « ami kaj vprašali,ker rad odmovarja 'a v r'1 r c s ° n j a . In vendar se to ni zgodilo.Zakaj ne ? 1. februarja sem dobil od Bevka pismo,da ne bo m o0-el v Vipavo,ker da bo od^nodobnih obiskov ti Pr-7nr> — F (F «Vi f . % Polrlioal si me... 7es,Oče,začudil sem se. Dobro vem,da nisem, vreden te sreče, n ti si mi dejal, da mi jo kljub tenu bos dal. Gresil sem, a ti si me s svojo rešilno krvjo vseh orehov opral. Prevzel si me. Zapustil sem vse. T';vsorr; zd , j , tvoj sluz bnik. Pošlji me v svoj vinograd, nosiji me v polja, kjer tvoje zrelo klasje valovi. Zdaj vTVoj sem,Gospod, ookaži mi pot... - Zv - PJo !cr-J'0\er)0 Ud noti %hc^ na ^ F J , j c ì a rn ! r k r § r p c o ' Novem le-1'U "/ i/ /1 a xe ^ i ' u r.----- ..(3d ~v'U'- „ ef .V' Končno so so iskre prvič zaiskrile- v _f em solskero Ictu.v^ nrejsn.ji številki smo tožili n a suso ces,da molčite. Zaceli ste pisat' ne vsi,a kvantiteta ni cifro var j ala kvaliteti .Veliko je bilo prispevkov,ki niso bili z objavo,ker so bili nekoliko naivni.Tu- i pe.- mivsmo precej dobili.Teh je se manj dobrih . Oe je ustrezala oblika,ni ustrezala vvs_e oi n a in obratno. Potrudit se ,ne^ob^rp.^ jtet 3e ni uspeha prvi c, bo moc-oce drupič in ce ne dr pic,gotovo tretjič.Kar bo dobrega,se bo gotovo znašlo na matricah. v’ t j st." vilki sir.o obseg nekoliko noveča Ij. in epamo, da boste zadovoljni. Ge vam ni vs c,kritizarjte! Kajti zVrava kritik vedno koristi. /sakwnaj pokaže- ciinvec :: - nim an j a z a. 'J\o list in če dobi navdih,naj vzame Puro v ro . Potrebna je dobr yvol j a in optimizem. Za to številko je v načrtu pr* v kmalu druga, nricakujemo prispevkov! Uredni st vo f S K F E -glasilo slovenskih semenisčni-kc. ■ v Vipavi . Leto III., štev. 1-9;‘Pl. 12.1970 . d" ov uredništva:Vipava 149,p.Vipava "r ja jo: Jože Strzaj,Boris Bandelj , t.ud vik Ža-m** , Vid Furlan ■ vorni svetovaleč : dr.Tone Požar bi- ovna oprema : Dominik Bizjak-Dinko ■ a' -icerLojze Bajc ... 'noz eno v 125 izvodih ? i 'da Cie o K C o 'K. v ’o* rjpisov ne vračamo! 'oni 1,50 N D