oblĺke socĺalnovaľstvenĺh storĺtev' ki jĺh lahko po odpustu ĺz bolnĺšnĺce uveljavlja onkološkĺ bolnik Diana Jeleč Uvod Posebnost socialnega dela v zdravstvuje v tem, da bolnika ne obravnava dolgo. Pri obravnavah gľe pogosto za kľajše intervencije ob kizah' ki nastopijo kot posledica bolezni, specifične onkološke terapije ali neodvisno od nje, in sicer s ciljem, da bolnikom omogoči čim bolj samostojno delovanje v domačem okolju in ohranjanje njihove avtonomnosti. Zakon o socialnem varstvu določa, da imajo stoľitve naravo pravice, kaľ pomeni, da posameznik, ki potrebuje posamezno stoľitev' lahko uveljavlja pravico do storitve po predvidenem postopku. Ministrstvo skĺbi za čim ustľeznejšo dostopnost do storitev tako s širitvijo mreže javnih zavodov kot s podeljevĄem koncesij in dovoljenj za opravljanje socialnovarstvenih storitev. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2006 do 2010 navaja kot cilj S-odstotno vključitev staľejših (nad 65 let) v institucionalno vaľstvo. Širjenje mreže domov za starejše poteka tako izjavnih in zasebnih sredstev kot na podlagijavno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo uvaja tudi nove storitve na podľočju skrbi za staľejše, med katerimi je tudi opravljanje institucionalnega varstva v drugi dľužini, s katero želijo pridobiti nove ízvajalce varstva v družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca, širjenje mest v oskĺbovanih stanovĄih, dnevnih centľih, pomoč na domu, ... (http://www.mddsz.gov.si/si/dę1ovnaJodrocja/sociala/socialnovarstvene:stoľitve/ 18.10.2007) Socialna oskľba na domuje doživela zęlo hiter in uspešen razvoj, koje izjavnih del prerasla v temeljno socialno-varstveno stoľitev za stare ljudi v njihovem domačem okolju. Pri njenem razvoju so imeli Centriza socialno delo in domovi za starejše občane pomembno vlogo. Pri nas se povečuje delež starega pľebivalstva, zlasti najstarejših ljudi, kot povsod po razvitem svetu. Sorazmerno s tem pa se povečuje tudi potreba po negi v starostni onemoglosti. V Sloveniji je danes približno 20 odstotkov pľebivalstva starega nad 60 let, od katerihjih približno četľtina (približno Mag. Diana Jeleč, univ. dipl. soc. del. o nko l o š ki inš ti tut Lj ub lj an a 1',l 100.000) potľebuje pomoč in oskĺbo. V domači družinski oskbi je še vedno približno dvakľat več staľih ljudi, ki potrebujejo oskĺbo, kakoľjihje v ustanovah za stare ljudi. Več kot polovica starih ljudi, ki potľebujejo razmeľoma veliko oskrbe, je toľej popolnoma odvisna od neformalne socialne mľeže (Kovačič Stepinšek,2006:37). Pri dęlu z bolnikom in njegovo družino socialna dęlavka ne moľe neposredno vplivati nazaznave in miselne pľocęse ljudi, ki so med seboj povezani v vsakdanje odnose, lahko pa kot človek pľipomore k temu, da ljudje razvijejo novo razumevanje svojega problema in s tem živ|jenja. Pozoľna mora biti na ľazlikovanje med težavo, ki naj bi bila od nekdaj in kar se dogaja zlnaj,instisko, ki naj bi se dogajala kot notľanji proces (Stritih, Možina, l 998). Zdravnik onkolog pri zdravljenju bolnika z rakom vključi v pľoces zdravljenja tuđi socialno delavko, ki skupaj z ostalimi člani tima cęlostno obravnava bolnika. Socialna dęlavka pomaga bolniku pri prepoznavanju njegove stiske, pri tem pa mora dobro poznati kontękst bolnikovega žívljenja, njegovo socialno mrežo teľ moč oziroma šibkost neformalne mtęźe. Seznani ga s postopki za pridobitev posameznih pravic s podľočja Zdravstvenęga varstva in zdravstvenega ZaYarovanja, Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Socialnega varstva teľ posreduje vse potrebne infoľmacije o obstoječih možnostih pomoči in vľstah storitvę. Najpogostejše socialnovaľstvene storitve, zakatqe se odločajo onkološki bolniki, so: . socialna oskĺba, . socialni servis, . institucionalno varstvo in . druge oblike pomoči. Socĺalna oskľba Socialna oskba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in dľuge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaľadi starosti ali invalidnosti ne morejo oskĺbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskľbe in nege ne zmorejo ali zarłjo nimajo možnosti. Gre za različ,nę oblike oľganiziranę praktične pomoči in storitev, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem vaľstvu v zavodu' v drugi družini ali v drugi otganizĺraní obliki. Stoľitev se prilagodi potrebam posameznega upľavičenca in obsega: gospodinjsko pomoč (kamoľ sodijo prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje upoľabljene posode, 18 osnovno čiščenje bivalnega dela prostoľov z odnašanjem smeti, ...), pomoč pľi vzdrževanju osebne higiene (kamor sodijo pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), pomoč pri ohľanjanju socialnih stikov (kamoľ sođijo: vzpostavljanje socialne mrež,e z okoljem, s pľostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opľavljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potľebah upľavičenca ter pripľava upravičenca na institucionalno varstvo). Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, dajim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno vaľstvo V Zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Upravičenci so: osebe, staľe nad 65 let, ki so zaradi staľosti in pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje; osebe s Statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno pľizadetih oseb, ki po oceni pľistojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja' če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskľbo na domu; druge invalidne osebe, ki jim je priznanapravica do tuje pomoči in nege za opravljaĺje večine življenjskih funkcij; kľonično bolne osebe in osebe z dolgotľajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega Centra za socialno delo brez občasne pomoči dľuge osebe nesposobne za samostojno življenje. Storitev se začne na zahtevo upľavičenca ali njegovega zakonitega zastopnĺka. Neposredno izvajanje storitve traja največ do 4 ure dnevno oziroma največ do 20 ur tedensko na upravičenca (Pravilnik o standaľdih in normativih socialnovarstvenih storitev). Socialnĺ seľvis Socĺalni seľvis obsega pomoč pri hišnih in drugih opľavilih ob rojstvu otroka' bolezni, nesrečah teľ ob drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje. Socialnĺ seľvĺs ne sodĺ v javno službo. Storitev obsega pľedvsem: prinašanje pľipľavljenih obrokov hrane, nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin, pľanje in likanje perila, organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva, storitve, potrebne za nęgo tęlesa in vzdrževanje viďeza, kontrolo jemanja zdravil,... Uporabnik je vsakdo, ki naroči določen del storitve in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v zvezí z opravljeno stoľitvijo. Trajanje stoľitve je odvisno od volje upoľabnika inizvajalca in ga določita v dogovoru ali pogodbi (Pravilnik o standaľdih in normativih socialnovarstvenih stoľitev). t9 V okviľu mreŽe javnih služb izvajajo pomoč dľuŽini na domu Centriza socialno delo, domovi za staľejše občane, dľugi javni zavoďi,lahko pa tudi koncesionar1i. Zuĺaj mreže javne službe izvajajo pomoč družini na domu izvajalci, ki jim MDDSZpođeli dovoljenje za delo. Institucionalno vaľstvo Institucĺonalno vaľstvo je oblika obľavnave v zavodu, drugi družini ali dľugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča' dopolnjuj e ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. obsega osnovno in socialno oskrbo v skladu s Pravilnikom in zdravstveno varstvo po pľedpisih s področja zdravstvenega vaľstva' pľeventive, terapije in vodenja upravičencev. Stoľitev začne na zahtevo upľavičenca alĺ njegovega zakonĺt€ga zastopnika. Upravičenci so otľoci, mladostniki in odľasle osebe do 26.Ieta starosti, ki so usmerjene v posebni progľam vzgoje inizobraž,evĄa, otroci in mladostniki do 18. leta starosti, prikĺajšani za normalno družinsko življenje, odľasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s teŽavami v dušenem zdľavju, s senzornimi motnjami in z motnjami v gibanju ter osebe, starejše od 65 let. So osebe, ki zarađi starosti ali drugih raz\ogov, ki spľemljajo staľost' niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposľedne osebne pomoči, osębe z zmemimi staľostnimi in zdľavstvenimi tęžavami, ki potrebujejo večji obseg neposľedne osebne pomoči, osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimí težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, osebe z zahtevnejšimi dolgotľajnimi težavami v duševnem zdravjl, ki zaradí starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Institucionalno varstvo v zavodu se lahko izvaja kot celodnevno varstvo ali v obliki dnevnega varstva. Celodnęvno varstvo je oblika institucionalnega varstva' namenjena posameznikom, ki potľebujejo celodnevno oskĺbo 24 w na dan Dnevno vaľstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, naďzor ali organizirano obliko bivanja 1ę za določeno število ur dnevno. osnovno merilo za vključitev oseb v dnevno vaľstvo je, da se uporabniki dnevno vľačajo domov. Dnevna oblika storitve se pľaviloma ízvaja l0 uľ dnevno, lahko pa se glede na potrebe upravičenca izvaja tuďi krajši čas (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev). Socialna delavka bolnika in njegove svojce seznani z nač,ini uveljavljanja naštetih pravic. 20 o bolnikovi izbiri obvesti njegovega izbranega osebnega zdravnika ali patronaŽno medicinsko sestro ter krajevno pristojni Center za socialno delo, ki uredita potrebni obseg zdľavstvene in socialne obľavnave v skladu s pľedpisi s svojega področja' Dľuge oblĺke pomočĺ Druge oblĺke pomočĺ, o kateľih se informirajo onkološki bolniki, so: . števĺlnĺ pľogľami,v katerę sę lahko vključujejo, med njimi so najbolj ľazširjena mľeža skupine Za samopomoč, društva, invalidske organizacije, ..'; . stoľitve na daljavo so namenjene pozitivní socialni kontroli, nujnemu klicu ali informacijsko_usklajevalni vlogi, ki se razvijajo s pomočjo telekomunikacijskih sredstev po običajnem telefonu, priľejenem telefonskem apaÍatll zanljni klic, po alarmnih napravah, ki v posameznih okoliščinah sprožijo nujni klic, ali po alarmnih napravah, ki niso vęzane na telefonsko omrežje; . oskľbovana stanovanja so posebna oblika institucionalnega varstva, ki obsega osnovno in socialno oskĺbo v oskĺbovanih stanovĄih ter zdravstveno vaľstvo in zdľavstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu. Storitev se izvaja v funkcionalno povezanih in potrebam starejših ljudi pľilagojenih stanovanjih. obseg in vrsta oskĺbe sta prilagojena potrebam in željam posameznega upravičenca. Zaključek Najpogostejši stiski, s katerima se srečujejo onkološki bolniki, sta potreba p o 24-lmi oskĺbi in plačilo različnih stoľitęv. Trenutna možnost oskrbe onkoloških bolnikov, ki potrebujejo 24-lrno pomoč različnih služb, je še posebno kĺitična za Iiste, ki so mlajši od 65 let, ki imajo nizka sredstva za preživIjanje, ki nimajo svojcev, pri katerih neposredna premestitev iz bolnišnice v dom za staľejše občanę ni možna zaradi zasędęnosti doma, ter pri tistih, ki ne izpolnjujejo meril za namestitev na oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje. Pri tęm je pogosto skrb za onkološkega bolnika odvisna od družinskih članov. Situacija, v kateri so se znašli svojci,je zanjenova in zelo stľesna, toliko bolj zatistę dľužinske člane, ki so zaposleni in imajo poleg primarne družine, kjer pogosto oskĺbujejo bolnega svojca, še svojo lastno đružino,zakatero morajo prav tako skĺbeti' Svojci, predvsem tisti, ki imajo še vlogo negovalca, ne zmoľejo bremena, ki ga prinaša skľb za težko bolnega. 21 Za celostno oskľbo onkološkega bolnika in pľeprečevanje sindroma izgorcvan1a negovalca v družini je v pľihodnje potľebno razvljati, šiľiti in ustręZno dopolnjevati razlĺčnę progľame pomoči, ki bi jih izvajale raz|ične službe, ki bi bolniku omogočile daljše in kakovostno bivanje v domačem okolju. Potrebno je tudi ľazvijanje služb, ki bi nudile pomoč svojcem. Pri tem ne Smemo spľegledati obstoječih nęformalnih oblik pomoči oziľoma podpornih mrež in jih aktivno vključevati v cęlostno obravnavo bolnika. Literatuľu in viri . Kovačič Stepinšek Anita: Socialna pomoč na domu. Kakovostna starost' letn. 9' št. 1,2006, str.37-39. . Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52195,2-ĺ44198, 19-949199,28-2199, 12',7l03, l25l04, 60105, 120105, |40106). (http://www.mddsz.gov.si/si/de1ovnapodrocja/sociala/socialnovaľstvenestoritve/ 1 8.10.2007). . Stritih B., Možina M. (1998). Nova strategija pomoči v socialnem delu. Študijsko gradivo. Ljubljana. vŠso. 22