Proste sobote v šolah
OBČINSKA skupščina je sprejela sklep, s kate-rim soglaša z uvedbo 5-dnevnega učnega tedna v osnovnih šolah. Za nov način dela v osnovnih šolah je glasovala večina staršev. Od 4946 anke-tiranih staršev se je odločilo za 5-dnevni učni teden 75,24% anketirancev, 21,31 % je bilo pro-ti, 3,5 % staršev pa se ni opredelilo.
Izid ankete je bil negativen samo na osnovni šoli Zvonka Runka, kjer se je izreklo za uvedbo prostih sobot 256 staršev ali 39 %, proti uvedbi pa se je opredelilo 354 staršev ali 53 % anketi-rancev.
Ker se je na ostalih šolah izrekla večina staršev za uvedbo 5-dnevnega učnega tedna, je skupščina izdala soglasje tudi osnovni šoli Zvonka Runka, ki je prav tako izvedla vse pred-priprave in seznanila starše z vsemi bistvenimi elernenti, ki opravičujejo prehod na 5-dnevni učni teden. Izid ankete na šoli Zvonka Runka odraža trenutno stanje in ni nikakršnih ovir, da ne bi mogli preiti na pouk v 5-dnevnem učnem tednu, saj so zagotovili varstvo vsem tistim otro-kom, katerih starši bodo ob sobotah zaposleni.
V  Sloveniji izvaja pouk v okviru 5-dnevnega učnega tedna že 81 osnovnih šol. Motiv za uved-bo proste  sobote v šolah je želja po uskladitvi delovnega časa otrok in staršev, ki naj  učvrsti družinske   vezi   ob   nemotenem   skupnem   doživ-ljanju  prostega  časa.  Uvajanje proste  sobote  v šolah   je   posledica   proizvodnih,   družbeno-eko-nomskih   in   socialnih   sprememb   in   predstavlja sanacijski ukrep v odnosih med starši in otroki.
Nepravično in iluzorno je naprtiti vso odgo-vornost za učno-vzgojne uspehe le šolam. K vzgojnem procesu je treba pritegniti starše, ki predstavljajo pri formiranju osebnosti mladost-nika nenadomestljiv vzgojni dejavnik.
Treba je uskladiti napore med šolo in do-mom, da bi prosta sobota v resnici pripomogia k oblikovanju delovnih navad naših šoloobvez-nih otrok, ki jih večkrat prepuščamo šoli, tako kot v mnoqih primerih pričakujemo preveč od prenatrpanih vrtcev in pozabljamo na odloču-jočo vlogo staršev pri oblikovanju socialnih, estetskih in moralnih idealov doraščajočega otroka.
Izkušnje vseh 81 slovenskih šol, ki že delajo v okvim 5-dnevnega učnega tedna dokazujejo, da vnaša nov način dela tako pri učencih, kot pri učnem kadru sproščenost in svežino. Učenci prihajajo v ponedeljek v šolo bolj spočiti, zbrani ter bolje pripravlieni za pouk. Ponedeljek ni več »plavi ponedeljek« in petek ni več dan, ko so učenci že odsotni in miselno izven šole. Stiki otrok s starši so tesnejši, kar je ena od glavnih pridobitev proste sobote v osnovnih šolah. Učni uspehi pa so se izboljšali od 2,5 do 5,6 % Znatno se je izboljšala tudi kvaliteta domačih nalog.
Nov način šolskega dela razširja učni del šol-skega leta od 35 učnih tednov na 42. Pričetek pouka bo 1. septembra in konec 30. junija. V I. polletju bo trajal pouk od 1. septembra do vključno 27. januarja, v II. polletju pa od vključ-no 30. junija. Nov način predstavlja ustreznejšo obliko dela, saj se bodo šole vsai delno izognile dosedanji prenatrpanosti. V prostih sobotah bo-do imeli učenci več časa za pripravo na pouk, če bodo pri tem sodelovali tudi starši.
Za našo pedagogiko bi bilo nedopustno, če ne bi posebei obravnavali tistih učencev, ki jim bo treba glede na to, da so starši ob sobotah za-posleni, zagotoviti varstvo. Svet za kulturo in prosveto je dobil preko aktiva ravnateljev in od posameznih šol zagotovila, da bodo vse naše osnovne šole s pričetkom novega šolskega leta organizirale kvalitetno varstvo vsem učencem od I. do VIII. razreda, katerih starši še nimajo prostih sobot.
Uvajanje prostih sobot odpira novo delitev dela med šolo in starši. S pospešenimi stiki med šolo in starši se bodo uveljavili novi priiemi, ki se jih bodo morali posluževati tako roditelji kot pedagoški kader.
Osnovnim šolam naše občine se bo z novim šolskim letom pridmžilo še 200 osnovnih šol Do-lenjske, Notraniske in Primorske. Samo z ob-močja ljubljanskih občin je zaprosilo pri Zavodu za šolstvo v Ljubljani soglasje k uvedbi 5-dnev-nega učnega tedna 48 osnovnih šol, iz območja Novega mesta pa 42 osnovnih šol. To dokazuje, da 5-dnevni učni teden ne odraža teženj posa-meznikov, temveč željo večine staršev, da bi navezali več stikov z otroki.
V  kolikor 5-dnevni učni teden ne bo prinesel pričakovanih rezultatov ali bi celo povečal osip na   naših   osnovnih   šolah,   bodo   morale   posa-mezne   šole   preiti  na   stari  način   dela.   V  tem
smislu je tudi občinska skupščina sprejela so-glasje k uvedbi 5-dnevnega učnega tedna s po-skusno dobo dveh let. Ker se nobena od 81 os-novnih šol, ki že delajo s 5-dnevnim učnim ted-nom, ni vrnila na stari način de!a, smo prepri-čani, da bo tudi na naših šolah nov način dela obrodil  zadovoljive  uspehe.
V. K.