k <*'* / < > , -S « • ■ l ■ V ■ ' . Prirodopis živalstva za višje, razrede srednjih šol. Spisal dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariboru. 12 baru. podob, SG4 slik in 1 zemljevid o zemljepisni razširjenosti živali. Perorise izvršil Jožef Poljanec, učitelj v Šent liju v Slovenskih goricah. Kot učno knjigo potrdilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk dne 17. januarja 1911, štev. 55.055 ex 1910. Velja trdo vezana 5 kron 60 vin. Celovec 1911 Založila in natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja, Popravki Str. 7. namesto spuščamo beri povešamo. » 38. namesto p o d t r e b u š n i c a beri trebušnica. .» 39. namesto rumenkaste krvne plazme beri brezbarvne krve plazme. » 42. namesto utripa beri udari. » 56. H&pale penicillata: pod črto beri penicillus = čopič, čopek. » 65. namesto čvršasti lopatici beri čvršavi lopatici. » 97. in 98. namesto pregibnik beri obratnik. ■» 129. š. o. in .š. p. beri škržna privodnica in odvodnica. » 161. namesto dvogrba gabanica beri (lvokrpa gabanica. » 170. slika 251. namesto m. m e zg ovni k beri m. žlezovnik. » 177. namesto Brachyčlythra beri Jirachyelytra in pod črto namesto elythron eljtron. » 186. namesto ježarica beri ježičarica. » 192. namesto kavrnike beri kavrnke. » 194. pod črto namesto 'nema, nemantos beri nema, nematos. » 230. Obelia geniculata; pod črto beri obelias = okrogla pogača, ki se je pekla na ražnju, geniculata = kolenčasta. » 231. Physčphora hydrost4tica; pod črto beri physa = mehur, phoreo = nosim, hydor = voda, histemi = stojim. » 232. Aurelia aurita; pod črto beri aurelia (aurum = zlato) se imenujejo zlatobarvne bube nekaterih metuljev, aurita = ušata (auris = uho). » 240. slika 361. namesto zelena beločnica, beri zelena lepočnica. Vsebina Stran Uvod . 1' Staniča. 1 Somatologija. 3 Človeške pasme. 49 Prirodopis živalstva.BI Prvo deblo. Vretenčarji .B2 Prvi red. Sesalci, Mamm&lia, Siiugetiere.52 Naravni sestav. 86 Drugi red. Ptiči, Aves, Vogel.87 Tretji red. Plazi'ci, Reptiiia, Kriechtiere. .... 110 četrti red. Krkoni, Amphibia, Lurche. 120 Peti red. Ribe, Pisces, Fische. 125 Šesti red. Cevosrčnice, Leptocardii, Rohrenherzen.139 Razvoj vretenčarjev .140 Drugo deblo. Plaščarji, Tunicata, Manteltiere .141 Prvi red. Kozoljnjaki, Ascidiacea, Seescheiden.141 Drugi red. Salpe, Thališcea, Salperi .142 Tretje deblo. Iglokožci, Ambulaeršlia, Stachelhauter.144 Prvi red. Morske zvezde, Asterioidea, Seesterne.144 Drugi red. Morski ježki, Echinoidea, Seeigel.14« Tretji red. Brizgači, Holothurioidea, Seewalzen.147 četrti red. Morske lilije, Crinoidea. Haarsterne.148 četrto deblo. Mehkužci, Mollusca, Weichtiere.149 Prvi red. Glavonožci, Cephalčpoda, KopffuGer.150 Dragi red. Polži ali trebuhonožci, Gastropoda, BauchfilCer.155 Tretji red. Školjke, Lamellibranehiata, Muscheltiere.161 Peto deblo, črvomehkužci, Molluscoidea, Weichtierahnliche.165 Prvi red. Ramenonožci, Brachičpoda, ArmfilCer.165 Drugi red. Mahovnjaki, Bryozoa, Moostiere.165 Šesto deblo, členonožci, Arthrčpoda,.Gliederfulier.167 Prvi red. Žuželke, Insecta, Kerbtiere.168 Dragi red. Stonoge, Mjričpoda, TausendftiBer.203 Tretji red. Pajkovci, Arachnoidea, Spinnentiere.205 četrti red. Skrluparji ali raki, Crast&cea, Krustentiere.. . • 210 Stran Sedmo deblo, črvi, Vermes, Wiirmer. 219 Prvi red. Kolobarniki, Annelida, Ringelwurmer.219 Drugi red. Kotaeniki, Rotatdria, Radertiere.224 Tretji red. Oblotočniki, Nemathelminthes, Rundwiirmer.224 četrti red. Ploskavci, Plathelminthes, Plattwilrmer.226 Osmo deblo. Mehovci, Coelenterata, Hohltiere.229 Prvi red. Trdoživnjaki, Hjdroidea, Hydroidpolypen.229 Drugi red. Oevkaši, Siphondphora, Rohrenquallen.. Tretji red. Klobučnjaki, Scyphomediisae, Lappenquallen.232 četrti red. Koraljnjaki, Authozoa, Korailentiere.233 Peti red. Rebraši, Ctendphora, Rippenquallen.235 Deveto deblo. Spužve, Porifera, Scbwiimme.239 Deseto deblo. Praži vali, Protozoa, IJrtiere.238 Prvo poddeblo. Enakojedrnice, Cytomorpha.238 Prvi red. Korenonožci, Iihizbpoda, Wurzelt'illier .238 Drugi red. Biekovci, Plagellata, (-reilieltierchen . ‘ .240 Tretji red. Trosovke, Sporozoa, Sporentiere.241 Drugo poddeblo. Raznojedrnice, Cytoidea.242 Močelke, Infusdria, Aufgulitierehen. 242 Zemljepisna razširjatev živali.243 Paleontološki razvoj živali .424 Kazalo. 427 Zemljevid o zemljepisni razširjenosti živali. UVOD. Prirodopis živalstva ali zoologija je nauk o živalih. Živali so iz organov (organska bitja). Živali priliknjejo hrano, dihajo, izločajo neporabne snovi, se gibljejo samovoljno, se množijo in ginejo, ko so dosegle povprečno določeno velikost in starost. Rastline so tudi žive organske prirodnine. Navadno pač lahko ločimo žival in rastlino, na pr. sesalca in lipo; če pa segamo v nebroj enostavnejših živali in rastlin, se izgubljajo bolj in bolj ločilni znaki. O nekaterih najnižjih živih bitjih še zdaj ne vemo dobro, ali so živali ali pa rast¬ line, ker ni med njimi bistvenih ločilnih znakov. Rastline spoznavamo po tem, da priliknjejo iz neorganskih organske snovi, kijih porabljajo zase. Živali tega ne morejo, temveč se hranijo vedno z organskimi tvarinami, ki jih pretvarjajo po svoje. Staniča. Kakor rastline, tako se razvije tudi vsaka žival iz ene stanice (Zelle). Stanico (slika 1.) bistveno sestavlja sluzavo pratvorivo (proto- plasma 1 ), a v njem nahajamo navadno gostejše stanično jedro (Zell- kern). V jedru je često še manjše stanično jedrce (Zellkorperchen), v pratvorivu pa leži osrednje telesce. Od površine vstopaj o v stanico pretenke cevčice, ki ji privajajo hrane. Živalske stanice zaznavamo težje ko rastlinske, ker navadno nimajo razločne stanične mre- nice (Zellhaut) ter prehajajo zato brez prave meje druga v drugo. Njihova zunanjščina in vsebina se tudi zelo izpreminjata pri mnogih organih. V tem slučaju jih je treba zasledovati Slika 1. od postanka do končne oblike, da spoznamo Živalska stanica. p. pratvo- njih stanično lice (vznikoslovni način). Stanica jedrcem o t osrednje te- je živa tvori n a. Njeno pratvorivo se giblje lesce, s. m. stanična mrena. 1 Protos = prvi, plasma = tvorivo. Zoologija. 1 2 samovoljno, Staniča sprejema hrano in jo prilikuje, diha in izloča neporabne snovi. Staniča pa se tudi množi s stanično delitvijo. Kadar se deli stanica (slika 2.), se razcepi najprej osrednje telesce, ki ga opažamo ob staničnem jedru. Obe polovici se razdaljujeta na nasprotna tečaja staničnega jedra ter se obdajata s pretenkimi vla- kenci, ki so urejena v razhodnotrakastem zlogu. Tako nastane med I. JI. • s.v. Slika 2. Delitev stanice. 1. klobčič. II. zvezda, III. ekvatorialna ploščica, IV. dvozvezdje, V. dvojni klobčič; o. t. osrednje telesce, kr. kro¬ mosome, s. v. stanično vreteno, m. s. mlada stanica. mladima osred¬ njima telescema stanično vre¬ teno (I.). Med tem razpade vsebina staničnega jedra, kromatin, 1 v mnogo pentljic, kromosom, 2 ki se zvrščajo v vre¬ tenu med osred¬ njima telescema (II.). Pentljice se cepijo nato vzdolž, vlakenca stanič¬ nega vretena pa se krčijo in vlečejo cepanice k svojemu osrednjemu telescu (III.). Ločene pentljice se zgrinjajo nato v dve novi jedri (IV.), pratvorivo med njima pa izloča slednjič novo stanično mrenico (V.). Prvotno sta- nico zovemo staro stanico (Mutterzelle), novi dve pa mladi Sta¬ niči (Tochterzellen). Kromatin obsega v sebi značilne podedovalne lastnosti bitja; pri delitvi stanice pa razpada v polovici, ki si nista enaki samo z ozirom na kolikost, temveč tudi na kakovost. Nekatere mlade stanice se poosebijo, ko so se razdelile, na pr. krvne stanice. Druge se družijo in tvorijo staničje (Gewebe). Staničja sestavljajo organe, 3 organi pa živalsko telo. 1 Hroma = barva. — 2 Hroma = barva, soma = telo. — 3 Organ on = orodje. Somatologija 1 (truposlovje). Človek (Homo sapiens). Okostnica. Okostnica (Skelet) podpira mečo človeškega telesa in zastira tudi najnežnejše organe, možgane in hrbtenjačo. Okostnica je iz trdih, močnih in nekoliko gibkih kosti (Knochen). Izprva so kosti iz hrustanca (Knorpel), ki ga sestavljajo hrustančaste stanice (slika 3.). Stanico loči od stanice medstanič- nina. Hrustančaste stanice izločajo same med- staničnino, zaradi katere se tudi ne morejo izprva osebiti, temveč tvorijo skupine. Raz¬ kuhana hrustančevina da klej. Hrustančasto kost zastira kožica obhrustnica (Knorpel- haut), ki se izpremeni pozneje v po kostnico (Beinhaut). Iz obhrustnice se osebijo in delijo po razpadlem hrustancu k o - stne stanice (slika 4). Iz njih izhajajo na vse strani pretenki DV1 Slika 4. izrastki,zato ka- Kostni Staniči (zelo povečani), žejo zvezdasto obliko. Pratvorivo kostnih stanic izloča med hrustančevino novo medstaničnino, ki ima v sebi mnogo neorganskih soli. Takšne soli so: kalcijev fosfat, Ca 3 (P0 4 ) 2 , kalcijev karbonat, CaC0 3 , in magnezijev karbonat, MgCO,,. Hrustanec okosteni. Iz pokostnice se spuščajo v kost tudi Haversove cevi ter se družijo med seboj v mrežo. V vsaki Haversovi cevi ležita krvni žilici; kri prinaša kostnim sta- 1 Soma = telo, logos = nank. — 2 Homo = človek, sapiens = moder. Slika 3. Odrezek človeškega hru¬ stanca (zelo povečan); h. s. hrustančaste stanice, mst. medstaničnina. 4 nicam hrane, posebno pa organskih in neorganskih spojin, ki sestav¬ ljajo kostno medstaničnino. Dolge kosti so votle v sredi ali pa rahle in gobaste, kostna sredica. Njih plasti pa se razvrščajo vedno tako, da so kosti posebno močne tam, kjer Obrušek kosti (povečan); /ss. Haversove cevi, ^ ^ okoli njih se vrstijo kostne plasti sosredno, Slika 6. ks. praznine, ki ostanejo po kostnih sta- Presek zgornje stegnenice, k. v. kostna nioah, mst. kostna medstanienina. votlina, k. s. kostna sredica. (slika 6.). Kostne praznine polni m o zg (Knochenmark). Če izmakamo z vrelo vodo kostem (živalskim) organsko medstaničnino, dobimo kostni klej. Iz ostale koščenine pridelujemo fosfor ali pa jo porab¬ ljamo kot umetno gnojilo in klajno apno. Sklepi. Gibke kosti spenjajo med seboj sklepi (Gelenke). Na sklepu (slika 7.) pokriva obe kosti gladek hrustanec, a med njima je še tudi sklepna maz, da se ne tarejo sklepni deli. Sklep ima na eni strani uglobljeno skledico, k tej pa pristaja od druge kosti glavica. Skupna pokostnica ga zastira kakor nekaka vreča, pravimo ji sklepna gožva (Gelenkskapsel). Sklepna gožva obdaja sklep neprodušno; zato pritiska nanjo zunanji zračni tlak (1033$ na 1 cm 2 na morski po¬ vršini) in mi teže udov ne čutimo in si jih tudi ne izvinemo lahko. 5 Glavne kosti. Najvažnejši del okostniče so glavne kosti, ki zrastejo od- rastlemu človeku nepremično razen spodnje čeljusti (slika 8., .). in 10.). Glavne kosti delimo v lobanjo (Schadelkapsel), ki obdaja možgane, in v lične kosti (Gesichtsknochen). Na lo¬ banji je spredaj čelnica (Stirnbein), za njo so dve temenici (Scheitelbeine) in zatilnica. (Hinterhauptsbein). Spodnja zatilnica ima veliko zatilno rupo, a ob straneh stojita s hru¬ stancem zastrti glavici, ki sklepata glavo s prvim vratnim vretencem. Začenši pri zatilni rupi imamo na dnu lobanje: osnovnico (Grund- bein), zagozdnico (Keilbein) in sitko (Sieb- bein). Od zagozdnice štrlita po dve očesni in senčni krili. Sitka leži pod čelnico ter je skrita v nosni duplini, njeni krili sta zgornji in srednji školjčnici (glej stran 26.). Med temenicama in zagozdnico sta ob straneh senčnici (Schlafenbeine); spodnji del senč¬ nice imenujemo tudi skalnico (Felsenbein). t. Slika 7. Vzdolžni presek sklepa, po Boasu: a. in b. sklepajoči se kosti, s. g. sklepna gožva, s. h. sklepni hrustanec, p. pokostnica, 7c. s. kostna sre¬ dica, k. v. kostna votlina. Slika 8. Vzdolž prežagana človeška lobanja (zmanjšana); č. čelnica, č. v. čelnična votlina, t. temenica, z. zatilnica, z. r. zatilna rupa, o. osnovnica, zg. zagozdnica, zg. v. zagozdnična votlina, si. sitka, n. nosnica, sr. š. in s. š. srednja in spodnja školjč- nica. ne. nebnica, z. č. zgornja čeljustnica. Detetu veže lobanjske kosti kožasta opna, a v oglih med kostmi so še praznine, meh¬ ča ve. Otročja lobanja še torej lahko raste z možgani vred. Zob¬ časti rob ene kosti se namreč vriva v nazob¬ čani rob druge; tako kostno vez zovemo šiv (Naht). Venčasti šiv spaja čelnico in 6 temenici, strelni šiv veže obe temenici, zatilnični šiv pa temenici z zatilnico. Lične kosti. Na senčnicah sedita navpični k r i 1 n i c i (Fliigelbeine) (slika 9.), ki se naslanjata spredaj na nebn ici (Gau- menbeine), tvoreči zadnji del trdega neba. Na neb¬ nicah se pritrjata zgornji čeljus tnic i (Oberkiefer); med njima je medčeljust- nica (Zwischenkiefer), ki pa zraste odrastlemu člo¬ veku s čeljustnicama. Nad nebnicama visi od zagozd- nice neparna leme žn i ca (Fflugscharbein) in tvori spodnji koščeni nosni pre¬ tim Nosnici (Nasenbeine) sestavljata pod čelnico trdo nosno streho, gredelj. Na notranji strani očnice (Augenhohle) ležita pod nosnicama solznici (Trii- nenbeine), po katerih vodi stružica, solzovod, iz očnice v nosno duplino. Ličnici (Jochbeine) rčbita očnici na zunanji strani in se tudi stikata z zgornjima čeljustnicama ter s čelnico, zadaj pa veže vsako pro- d o 1 ž e k (Jochbogenfort- satz) s senčnico. V nosni duplini so trije pari školjč- nic (Nasenmnscheln), spodnja, srednja in zgornja školjčnica. Spodnji č el j ust n i c i (Unterkiefer) zrasteta človeku v skranj i in tvorita močno podkovasto kost, ki se vglablja pod senčnicama. Slika 9. in 10. človeška lobanja od strani in od spodaj (zmanjšana); e. čelnica, t. temenica, v. š. venčasti šiv, z. š. zatilnični šiv, z. zatilnica, se. senčnica, sk. skalnica, se. k. senčno krilo, n. nosnica, li. ličnica, pr. prodolžek, z. c. in s. e. zgornja in spodnja čeljustnica, z. r. zatilna ropa, o. osnovnica, l. lemežnica, ne. nebnica, kr. krilnica. 7 Spodnja čeljust ima zadaj po dva roglja; sprednji kljunec (Kronen- lortsatz) je ploščnat in sega pod sence, zadnji je močnejši in nosi valjasto sklepno glavico, ki pa se giblje v zelo plitvi skledici. Zato spodnjo čeljust lahko dvigamo in spuščamo, a jo premikamo tudi naprej in nazaj ter na obe strani (enoramni vzvod). Hrbtenica. Vzdolž po telesu se razteza prožen koščeni steber, hrbtenica (V irbelsaule). V hrbtenici je 33 do 34 kosti, vretenec (Wirbel). V sredi je hrbtenica votla, a votlino iz¬ polnjuje h rbtenj ača (Ruckenmark). Hrbtenica se krivi dvakrat kakor črka S; lahko jo primerjamo prožni vzmeti, ki varuje nežne možgane in hrbte¬ njačo prehudih sunkov. Vretence (slika 11.) je nekako kolesce, čegar sprednjo polovico ime¬ nujemo plošček (Wirbelkorper), zad¬ nja polovica ali obl o ček (Wirbelbogen) daljša navzad v trnek (Dornfort- satz) in ima ob bokih prečna od¬ rastka (Querfortsatze). Na ploščkih spajajo vretenca debeli, hrustančasti koluti. Hrbtenična vretenca so raz¬ lična ; izza glave štejemo 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih in 4 do 5 krnjavih trtičnih vre- Ledveno vretence od strani in od zgo- . ' raj; pl. plošček, o. obloček, t. trnek, z. o. e n e C- in s. o. zgornja in spodnja sklepna od- Prvo vratno vretence, nosač, rastka, st. o. prečni odrastek. (Tragwirbel) nima trnka, niti močnega ploščka (slika 12.). Pač pa sta na zgornji strani dve plitvi sklepni skledici, h katerima pristojata zatilnični glavici. Glava leži na nosaču kakor os na obeh tečeh in se ziblje v eno mer, kadar prikimavamo. Nosačev plošček se oseblja detetu in zraste z drugim vretencem, z okretačem (Drehwirbel) v vrt el j; okoli njega se vrti glava z no¬ sačem vred, kadar odkimavamo. Vratna vretenca imajo le pokrnela rebrca, zato jih lahko ločimo od rebratih prsnih vretenec. Ledvena vretenca so največja in najmočnejša ter nosijo dolge trnke in močne prečne odrastke. Križna vretenca nimajo trnkov in se zraščajo v Slika 11. 8 križnico (Kreuzbein). Krnjavim trtičnim vretencem manjkajo trnki, prečni odrastki in predor za hrbtenjačo; zrastla so v trtico (Steifi- bein). Ogrodi. Na prsnih vretencih je 12 parov reber (Rippen). Rebra so sloke ploščnate kosti; na prečnih odrastkih se vglabljajo s sklepi, spredaj Slika 12. Nosač in okretač; s. s. sklepni skledici, v. vrtelj, o. s. okretačeva sklepa. in grodnica sestavljajo ogrodi in ožiti {dihanje). pa se pripenjajo h g r o d n i c i (Brust- bein). Grodnico sestavljajo zgornji roč, srednji meč in spodnja hru- stančasta konica. Sedem zgornjih rebrnih parov, ki se pripenjajo na grodnico z vstavljenimi prožnimi hru¬ stanci, imenujemo prava rebra. Tri pare izmed nepravih reber pač veže hrustanec med seboj, vendar ta rebra ne dosegajo grodnice, tem¬ več se naslanjajo na sedmi rebrni par. Zadnja para reber sta povsem samostojna. Prsna vretenca, rebra (Brustkorb), ki se dajo nekoliko širiti Slika 13. Drugo prsno vretence z rebroma in z grodnico: v. vre¬ tence, r. rebro, rg. rebrogrodnični hrustanec, g. grodnica. Udne kosti. Človek ima dva para udov ali okončin (GliedmaBen): obprsne ude ali laktiinpod- trebušne ude ali bedra. Lakti in bedra so večinoma iz podolga- stih kosti in zgrajene po istem črtežu. Na laktih ločimo pleče (Schultergiirtel), n a dl akti (Oberarm), podlakti (Unterarm) in roko (Hand). Pleče je iz ključnice (Schliis- selbein) in lopatice 9 (SchulterbLatt) (slika 14.). Kakor črka S skrivljena ključnica spaja lopatico z grodnico. Trikotno lopa¬ tico pritrjajo na ogrodi samo mišice. Na zunanji strani nosi 1 o p a t i č n i greben (Schultergrate), ki tvori na zgornjem koncu lopatično kol¬ či c o (Schulterhohe), zgo¬ raj pa še tudi kljukasto zakrivljen krokarnični odrastek (Rabenschna- belfortsatz). Pod lopatično kolčico je plitva sklepna skledica, kamor sega obla nadlahtnična glavica. Nad- lakti imajo le eno dolgo, močno kost, nadlaht¬ nico (Oberarmknochen). V podlaktih sta dve kosti, in sicer koželjnica (Spei- ohe) ob palcu, p odi ah t- n i c a (Elle) pa ob mezincu. Podlahtnica se sklepa v komolcu tako z nadlaht¬ nico, da jo gibljemo le Človeška okostnica od spredaj. X a levici: v. v. vratna vretenca, k. ključnica, l. k. lopatična kolčica. I. lopatica, p. r. sedmo pravo rebro. n. r. neprava rebra, l■ v. Ičdvena vretenca, ki. kolčnica, t. trtična vretenca, s. sednica, st. stegnenica, p. pogačica, pi. piščal. Na des¬ nici: k. o. krokarnični odrastek, ni. nadlahtnica, kz. koželjnica. pl. podlahtnica, z. zapestje, d. dlan. }). prsti, mč. mečnica, z. g. in n. g. zunanji in notranji gleženj. V sredi: g. grodnica, di. dimeljnica. Slika 1-1. 10 Slika 15. Desne podlakti in roka, zgoraj obrnjene navzven, spodaj navznoter; ni. nadlahtnica, o. s. oblasti sklep, ki. koželjnica, pl. podlahtnica, z. zapestje, d. dlan, p. palec, m. mezinec. v eni meri (valjasti sklep, Scharniergelenk). Zgoraj ima laktno kij uči co, da lahko iztezamo podlakti le do iztegnjenega kota. Koželjnica in nadlahtnica se stikata v oblastem sklepu (Kugelgelenk), v katerem se vrtita koželj¬ nica in roka okoli pod- lahtnice navzven in na¬ vznoter. Roko sestavljajo za¬ pestje (Handwurzel), dlan (Mittelhand) in prsti (Fin- ger). V zapestju je osem dvorednih nepravilnih ko¬ ščic, zapestnic (Handtvurzelknochen). Nanje se priklepa pet dolgih dlančnic (Mittelhandknochen), a njih vsaka nosi prst. Palec ima dva, drugi štirje prsti pa po tri členke (Glieder). Mišice vežejo vse druge dlančnice, le palčeva je prosta; zato pa lahko sklepamo palec z drugimi prsti. Podtrebušni udje ali bedra imajo tudi po štiri glavne dele: kolk (Beckengiirtel), stegno (Oberschenkel), golen (Unterschenkel) in nogo (Fufi). Dete ima še tri pare ločenih kolčnih kosti, ki jih veže hrustanec in ki zrastejo pozneje ter so vsemu bedru trdna opora. Kolčnici (Darmbeine) sta največji in nekoliko usločeni ter se spajata čvrsto s križnico. Spodaj sta sednici (Sitzbeine), spredaj pa dimelj- nici (Schambeine). Dimeljnici veže na sprednjem koncu hrustančasta dimeljnična zrast (Schambeinfuge). Kjer se stikajo na vsaki strani opisane tri kosti, tam je globoka bedrna sklepna skledica. Stegnenica (Oberschenkelknochen) je največja človeška kost „ . Sllka 16 ' in ustrojena kakor nad- Okostnica leve človeške noge od zunanje strani; n. nart, , ,, . s. stopalo, n. p. nožni prsti, p. petnica, sk. skočnica, v. blht nica; ZgOiaj nosi na čolniča, k. kocka, z. zagozdice, st. stopalnica. Ožjem vratu oblo sklepno 11 Slika 17. Gladki mišični vlakni (zelo po¬ večani). glavico, navzven pa čvrš, obrtec (Rollhocker). Na spodnjem koncu sta dva čvrša, med njima pa izdolbina, v katero pristoja pogačica (Kniescheibe). V goleni sta dve kosti kakor v podlaktih. Trirobata dolga piščal (Schienbein) obrača ostri rob naprej in njen spodnji konec je notranji gleženj (Innenknochel). Pri ko¬ lenu se vglablja v stegnenico tako, da jo lahko samo iztezamo in pritezamo, a je ne moremo obračati (va¬ ljasti sklep). Na zunanji strani goleni leži drobna mečni ca (VVadenbein) in tvori spodaj zunanji gleženj (Aufienknochel). Na nogi (slika 16.) ločimo nart (Futhvurzel), stopalo (Mittelfufi) in nožne prste (Zehen). V nartu je sedem nartnic. Skočnica (Sprungbein) spaja v gležnjih nart s piščaljo in mečnico. Nazaj štrli P etn i ca (Fersenbein), na katero se pripenja mečna mišica z Ahilejevo kito. Spredaj so čolniča (Kahn- bein), zagozdice (Keilbeinchen) in kocka (Wiirfel- bein). Nartnice stvarjajo zadnjo polovico koščenega obloka, spredaj ga sklepa stopalo s petimi stopalni- cami (Mittelfufiknochen), ki se dotikajo tal le s spred- kakor sloka vzmet, katera in daje človeški hoji prožnost. Ploskonogi ljudje imajo ploščnato stopalo in zatega¬ delj neokretno hojo ter se hitro utrudijo. Nožni prsti so kakor prsti na roki, samo krajši; palca ne moremo primikati k drugim prstom. Zdravi razvoj kosti podpiramo s primerno hrano in s telovadbo. Posebno detetu je treba trde vode in mleka (ne samo škrobne hrane), da dobi dovolj apnenca in fosforja ter si utrdi kosti. Drugače ostanejo kosti hrustančaste ter se skrivijo (krivice ali angleška kostna bolezen). Pri pisanju in pri delu naj se sedi ravno, ne pa z ukrivljeno ali vstran nagnjeno hrbtenico! Ako se zlomi kaka kost, se priveže zlomljeni ud nepremično na kak drog ali na desko, da trske zlomljene kosti ne ranijo sosednega njimi konci. Ta oblok je blaži sunke, če skačemo, .s.m. - S J Slika 18. Progasto mišično vlakno z živčevim končičem i.; s. j. stanično jedro, s. m. mišična (stanična) mrenica. Na des¬ nici : Mišično vlakence a. v prostem, 6. v skrčenem stanju; d. dvolomni kolutci. 12 mišičja. Zlomljeno roko in podlahti si položimo najprimerneje v trikotno zanko, ki smo si jo napravili iz kake rute ter privezali za vratom. Ob zlomljeni kosti se rada vname tudi pokostnica, kar za- branjujemo z mrzlimi obkladki. Zdravnik uravna zlomljene kosti ter napravi sadreno obvezo, ki otrdne in drži kosti v pravem položaju. Kostne stanice izločijo nato novo koščenino ter zlepijo zlomljene kosti. Mišičje. Gibke kosti so enoramni vzvodi, ki se gibljejo le, ako delujejo nanje kake zunanje sile. Gibajoče sile pa so zbrane v kr čl ji vi h mišicah (Muskeln), ki jim pravimo navadno „meso“. Mišice nastajajo iz stanic. Pratvorivo vsake žive stanice se namreč giblje ali je krčljivo, toda krči se v vse meri ter zelo počasi in leno, ker opravlja tudi še druge posle. V drobovju pa (izvzemši srce) nahajamo zašiljene ali vejaste stanice (slika 17.) z enim podolgastim jedrom, v kojih pratvorivu je posebno mnogo krčljivih snovi; to so gladka mišična vlakna (glatte Muskelfasern). Iz njih so gladke mišice, ki gibljejo dro¬ bovje že hitreje, nego se giblje pra¬ tvorivo navadnih stanic. Še boljše so mišice na udih. Tudi tu ima mišična stanica izprva le eno jedro, to pa se pozneje deli, a vse še obdaja prvotna stanična mrenica. Nato se izločajo plast za plastjo vse krčljive snovi iz pratvo- riva in tvorijo predrobna vzporedna vlakenca, mišična v lake n ca (Muskelfibrillen). Slednjič ostanejo Vlaknato vezno stanieje. po Boasu (zelo | e g e krnjave mišične stanice z povečano): s. stanice. p. v. prožna vlakna v .,. ........ . ... (mrežasto združena med seboj), p. povezki zašiljenimi jedil, ki se porazdelijo vlaken. med mišičnimi vlakenci (slika 18.). V vlakencih se vrstijo dvolomni ko- lutci d (slika 18.), in sicer v enaki višini, med njimi pa se nahajajo enolomne plasti iz jasnejše in redkejše snovi; zato so vlakenca po- prek progasta. Vlakence se giblje tako, da vstopa enolomna snov v dvolomne kolutce ter jih napenja in poprek širi; ob enem se bližajo 13 kolutci drug drugemu ali vlakence se krči (slika 18. b). Vsa vlakenca, ki so narastla iz ene prvotne mišične stanice, tvorijo celoto, pro¬ gasto mišično vlakno (quergestreifte Muskelfaser); zastira pa ga enakšna mrenica, nekdanja stanična mrenica, ki jo imenujemo zdaj mišična mrenica (sarkolema 1 ). Iz takih progastih mišičnih vlaken so progaste mišice (quergestreifte Muskeln); te se krčijo le v eno mer, toda jako hitro in krepko. Vsako progasto mišico še obdaja koža iz veznega staničja, takozvana p ovoj ni ca. Progaste mišice se ožijo na obeh koncih v kite (Sehnen); kite .jih pripenjajo na kosti, ki so na takih mestih čvršaste. Kitne stanice (slika 19.) izločajo kakor hrustanča- ste in kostne sta¬ nice mnogo med- staničnine; toda ta je vlaknata, spol- ščen a (spletena) in zato jako trdna, vlaknato vezno stani čj e (fibrilla- ves Bindege\vebe). Na vsaki miši¬ ci ločimo m išični r ep in mišično glavo. Rep se Pritrja na kosti, ki jo giblje mišica, glava pa na sosedni, telesu bližnji kosti. Podlahtne mišice slonijo na pr. z glavami na nadlahtnici (slika 20.), prstne mišice na podlaktih (oziroma na goleni), zato pa imajo dolge, nitkaste kite in iztezajo prste kakor vrvice. Vsaka mišica ima svoje opravilo in po njem navadno tudi ime. Upogib niče upogibajo kost proti kosti in ležijo na notranji strani kostnega sklepa. Upogibnicam prav nasprotno delujejo izteznice. Priteznice primikajo ude k sredi, o d te z n i c e pa jih odmikajo. Vrtiljke obračajo ude okoli njihovih osi (vrat, pod¬ lakti), a zapornice obkrožavajo v kolobarju telesne odprtine (usta, oči) ter jih zapirajo. Gibajoče sile so utajene v mišicah v obliki glikogena 2 (živalski škrob), kakor leži na pr. tudi v premogu utajena solnčna energija. 1 Sarks = meso, lemma = olupek. — 2 Glykogen = sladorod. Slika 20. Desne lahti od strani; d. m. dvoglava mišica (upogibnica), t. m. troglava mišica (izteznica). 14 Gi banj a prožij o živ¬ ci, ki segajo s svo¬ jimi najtanjšimi iz¬ rastki do mišičnih vlaken (slika 18 .). Premog kmalu do¬ gori; tudi mišice gibljemo le tako dolgo, dokler ne uporabimo v njih zbranih sil. Med razkrojem gliko¬ gena nastaja tudi precej mišično- mlečne kisline in ogljikove kisline, ki povzročata v mi¬ šicah utrujenost. Pretenke krvne ži¬ lice opletajo mišič¬ na vlakna in pri¬ vajajo s krvjo mišicam novih sil. Mišice sprednjega trupla. č. m. čelna mišica, s. m. senska mišica, o.z. očesna zapornica, u. z. ustna za¬ pornica, i. m. žvekalna mišica (žvekalka), u. m. uzdasta mišica, k. m. ki- malna mišica (kimavka), p.m . velika prsna mišica, t. m. poševna trebušna mišica, d. dimlje, k. m. krojaška mišica, s. p. stegenska priteznica, t.m. (na ramenu) trikotna mišica, d. m. dvoglava mišica, r. u. ročne upo- gibnice, r. i. ročna iztez- nica, k. u. kite ročnih upogibnic, m. m. mečna mišica, a. k. Ahilej. kita. 15 Kri tudi barva gladke mišice bledordeče, poprek progaste mišice pa temnordeče. Daljši počitek škodi mišicam prav tako kakor prenaporno delo. Počivajoče mišice se omehkužijo in otrpnejo, med njihovimi vlakni se izloča tolšča, ki sploh ovira in slabi gibanje. Kako nas utrudi prvi spomladni izprehod, kako telovadba po večmesečnem odmoru! Ljudje, ki se gibljejo le malo pri svojih opravkih, naj telo¬ vadijo v prostem času! Prava telovadba vadi in giblje vse mišice enakomerno. Mišice se tudi urijo, če plavamo in se drsamo, pri gibnih igrah v svežem zraku in pri gorskih izletih. Kadar srce utripa uiočno in se potimo silno, tedaj je gibanje prenaporno in zdravju škodljivo. Ravno tako škodijo tesna obleka, ženski životec in tesen P^s, ker ovirajo mišičje. Živčevje. Živčevje oskrbuje vzajemno delovanje vseh telesnih organov, veže človeka z zunanjim svetom in posreduje tudi pri duševnem delu. Živčevje se¬ stavljajo gole živčne stanice (Nervenzellen) (slika 22.). Razvite živčne stanice imajo drobno¬ zrnato pratvorivo z velikim jedrom in so golim očem sive barve. Iz stanice izhaja navadno eden včasih po 1 m dolg izrastek, živčno vlakno (Nervenfaser), ki se cepi na koncu v pretanke živčne končiče. Drugi izrastki so kratki in vejasti ter se imenujejo drevniki (Dendriten). Kakor mišične stanice mišičnino, tako izločajo živčne stanice vzdražno živčevino v obliki pretankih živčnih vi aken ec (Nervenfibrillen), ki se porazdeljujejo po stanici, po vlaknu in po drevnikih. Vlakenca v živčnem vlaknu prevajajo dojem (Reiz) od stanice, vlakenca v drevnikih pa k stanici. Ko stopi živčno vlakno iz stanice, je še golo. V večji oddalji pa ga odevata živčna meča in živčna mrenica, ki nastajata iz so¬ sednega veznega staničja (samilo). Živčna vlakna se družijo v živec (Nerv). Možgani in hrbtenjača. Možgani (Gehirn) odrastlega človeka so v koščeni lobanji, hrbtenjača (Riickenmark) pa polni hrbtenično Živčna Staniča v obrisu; i. s. živčna stanica, ž. v. živčno vlakno, i. m. živčna meča, ž. mr. živčna mrenica, i. k. živčni končiči, d. drevniki. 16 m. m Slika 23. Postanek možganov in hrbtenjače; s. m. sprednji možgani, sr. m. srednji možgani, z. m. zadnji mož¬ gani, v. m. veliki možgani, m. ni. mali možgani, m. v. možganske votline, p. pokrovec, h, hrbtenjača. duplino. Embriologija/ to je nauk o razvoju človeka in živali, pa uči, da nastane osrednje živčevje pri zarodku (Embryo) na telesnem površju. Vzdolž po hrbtu se vbokava namreč žlebič, njegovi robovi se krivijo drugi proti dru¬ gemu in ga prerastejo; iz žlebiča nastane pod kožo po¬ dolgovata cev (slika 23.). Iz njenega zadnjega konca se razvija hrbtenjača, sprednji prostornejši del na glavi ima tri mešičke, katerim pravimo sprednji, srednji in zad¬ nji mozga n i. Še le pozneje zastre vse trdna koščenina. Živčne stanice se močno množijo posebno po stenah možgano-hrbtenjačne cevi in zožijo ter stisnejo osrednjo duplino. Kot njene ostanke ima pa tudi še odrastel človek možganske votline (Hirnkammern) in v hrbtenjači ozko osrednjo cevko (Zentralkanal), ki jih polni možganohrbte- njačna tekočina (vod- natoglavost). Sprednji možgani se razvijejo tako, da obrastejo srednjein deloma tudi zadnje možgane, ve¬ liki možgani (Grofi- hirn). Možgane bra¬ nita poleg lobanjskih kosti še dve opni. Čvrsta opna (harte Hirnhaut), ki je v svoji zunanji plasti obenem lobanjska pokostnica, ne pokriva samo površja, m. Slika 24. Vzdolžni presek človeških možganov: v. m. veliki možgani z možganskimi zavoji, m. m. mali možgani z životnim drev- cem, p. m. podaljšani mozg, m. o. možganske opne, p. po¬ krovec, (j. greda in pod njo podmol, c. češerika, pv. podvesek in pred njim presekani vidni živec, V. m. Varoljev most. Embrjos = navznoter rastoč, logos = veda. 17 temveč se vgreza tuintam tudi globlje v možgane. Njena ^ ’ vzdolžna guba, srp (Hirnsichel), deli velike možgane v \t P ’ pokrovec (Hirnzelt) pa loči velike možgane o zanj 1 . opno se razteza natanko mehka opna (\veiche un lan ). . krvnih žilic, ki se vgrezajo v možgane in jim privajajo ianl ' Dete ima na površju skoro gladke velike možgane, ozneje . hitreje nego lobanja; zato se guba možganska s v o 1 j a in tvori raznolike možganske zavoje (Hirnwmdungen) m Možganska skorja je skoro iz samih živčnih stanic in zatega e j go m barve. Ljudje, katerim oboli mož¬ ganska skorja, in živali, ki jim jo deloma izrežemo, so slaboumni; brezčustveni za prirodne prikaze okoli sebe, se ne ogibljejo pre¬ teči nevarnosti in se tudi sami ne hranijo. Možganska skorja posreduje pri duševnih in po¬ sebno pri umstvenih pojavih; zato so človekove duševne zmož¬ nosti tem večje, čim več je za¬ vojev, čim večja je njih površina. (Primerjaj telefonski promet majhnega in svetovnega mesta!) V novejšem času so našli v ...... možganski skorji nekatera določna okrožja, ki izvršuj J duševna opravila; pod temenom je na pr. tipalnogil.no okraje, po zatilnico vidno okrožje, za senci slušno okrožje in poi Znotraj v možganih so ponajveč živčne vlakna, ki zavojev in spajajo živčne slanice, med seboj in z zunanjnn svetom (žice v telefonskem središču in prometu). Ponekod so živčna vlakna tako številna in očitna, da dajemo tudi tem svežnjem poa*™ Prečna živčna vlakna grede (Balken) spenjajo obe pohiti možganov, pod gredo je podmol (Gewolbe). . ,a Srednji možgani (Mittelhirn) se razvijejo c ove ležita najmanj in segajo po zagozdnici skoro do za 1 ne 1 upe. vidna pomnika (Sehhttgel), odkoder izhajata vidna živca ki deloma križata v zagozdničnem sedlu. Za pomo voma jei ce , brdje (Vierhugel), a na sprednjih brdih leži češenka (Z relč1 use , kakor grah debela krogljica. Spodaj leži na zagozdnici \ aroljev i Zoologija. c h Slika 25. Možganska okrožja po Flechsigu. Pikčasti deli oddajajo občutne in gibalne živce, v ostali po¬ vršini pa so umstvena središča (I. — III.) eh ti- palnogibno okrožje, sr. vidno okrožje, sl. slušno okrožje. 18 Slika 26. Človeški možgani od spodaj; v. m. veliki možgani, m. m. mali možgani, V. m. Varoljev most, p. m. po¬ daljšani mozg, h. hrbtenjača, 1 vonjalni živec, 2 vidni ž. pred podveskom, 3 očigibalni ž., 4 očivrtilni ž., 5 raztrojeni ž., 6 očipotežni ž., 7 oblični ž., 8 slušni ž., 9 jezikogoltni ž., 10 obhodni ž., 11 tilnikomišični ž., 12 jezikomišični živec. Na Zadnje ali male možgane (Kleinhirn) se¬ stavljata tudi dve poluti. Na vsaki strani ju veže vlaknat zveženj z velikimi možgani, a dva prečna spajata obe polovici. Živ¬ čna vlakna se tu razra¬ ščajo tako, da delajo na vzdolžnem preseku obris, ki je podoben praprotnemu listu, životno drevce. V malih možganih je sre¬ dišče telesnega ravnovesja. Na srednje možgane se naslanja podaljšani mozg (veri angertes Mark), ki je pravzaprav razširjeni hrbtenjačni nastavek. Po¬ daljšani mozg vodi in urav¬ nava gibanje srca, pljuč in drobovnih mišic ter izločbo drobovnih žlez, solznic in znojnic. „Tilnik si je zlo¬ mil," pravijo ljudje, ako si spodnji strani se cepi od kdo rani ali stisne podaljšani mozg. možganov 12 parov živcev, in sicer 8 parov iz pravih možganov, 4 pari pa iz podaljšanega mozga (glej sliko 26.). Podaljšani mozg veže mož¬ gane s hrbtenjačo. Tudi hrbte¬ njačo pokrivata dve opni. Glo¬ boka sprednja in zadnja zareza (slika 27.) razpolavljata hrbtenjačo v dve somerni polo¬ vici, ki ju veže v sredi samo ozka spona. Okoli spone ležijo sive živčne stanice v podobi črke H z rogovi. Iz rogov prihajajo živčna vlakna, ki s. z. Slika 27. človeška hrbtenjača v poprečnem preseku; sprednja zareza, z. z. zadnja zareza, s. k. sprednji koren z gibalnimi živci, z. k. zadnji koren z občutnimi živci. 19 tvorijo štiri živčne korene (Nervemvurzeln), iz korenov pa pro¬ dirajo živci posamezna vretenca po ozkih rupicah. Vsako vretence (razen trtice) oddaja po dva para živcev; sprednji in zadnji na isti strani zrasteta v hrbtenjačni živec. Hrbtenjačnih živčevje 31 parov. Okoli rogov se opletajo konopci živčnih vlaken, ki prihajajo iz možganov ali se stekajo v možgane. Hrbtenjača ne zraste tako dolga kakor hrbtenica, zato tudi ne polni vse hrbtenične cevi, temveč se razpleta na koncu z zadnjimi hrbtenjačnimi živci v takozvani konjski rep. Kako deluje živčevje! Način, kako se dojmi vzbujajo in prevajajo po živčevju, ni znan. Vemo le, da se vzdražena vlakenca živčnih stanic in živčnih vlaken prekrajajo snovno in da se pojavljajo elektriški toki. Najbolje pa pri¬ merjamo delovanje živčevja telefonskemu prometu velikega mesta. Svetlobni žarki na pr. pridejo v oko in povzročijo tam nekak dojem, katerega vedejo vlakna vidnega živca do vidnega okrožja pod zatilnico. Nato se vzbudi tu s posredovanjem možganske skorje v duši vidni občut (Gesichtsempfmdung), ki ustreza približno dojmu iz prirode. To je edina pot, ki vodi iz oči v možgane; zakaj Človek takoj oslepi, če mu prerežemo vidni živec. Je pa še mnogo drugih živcev, ki ravnotako prevajajo dojme od telesnega površja v osrednje živčevje, torej sredotežno; taki živci so sredotežni ali občutni (Sin- nesnerven). V možganski skorji nastajajo torej občuti; nastajajo pa tudi novi dojmi, ki prihajajo po medsrediščnih živčnih vlak¬ nih k drugim možganskim ali hrbtenjačnim središčem. Ta jih predelajo po svoje in jih prevajajo sredobežno na telesno površje, sredobežni živci. Sredobežna živčna vlakna prepletajo ali mišice, gibalni živci (Bewegungsnerven), ali pa žleze, žlezni živci (sekretorische Nerven) Ce zagledamo na pr. slastno jabolko (slika 28.), vzbudi ta dojem v velikih možganih občut; nato stegnemo roko po jabolku in sline se nam pocedijo v ustih. Prereži gibni živec v roki, roka ohromi; prereži Slika 28. Obris živčnega delovanja; v. o. vidno okrožje, tg. o. tipalno- gibno okrožje, g. ž. gibalni živec. Puščice značijo smeri, v katerih se prevajajo dojmi. 20 žlezni živec, slinavke ne izločajo več sline. V hrbtenjačnih živcih (slika 27. in 29.) so zadnje (hrbtne) veje, ki stopajo iz vretenec, ob¬ čutne, sprednje (trebušne) pa gibalne. Dojem, ki se prevaja po sredotežnem živčnem vlaknu, včasih ali sploh ne doseže možganske skorje in se ne sprejme v duši kot občut, ali pa preskoči že prej na sredo- bežno živčno vlakno (slika 29.). Mišice se gibljejo, žleze izločajo, a mi se tega ne zavedamo. Take gibe in take izločbe ime¬ nujemo odsevne (rellektorisch). Drugi gibi izhajajo iz možganske skorje in vodi jih naša volja, zato jih nazivljemo samo- hotne (willkxirlich). Kretnje, kijih izvaja otrok, da se drži med hojo v ravnotežju, so izprva samohotne; saj vemo, kako težko shodi otrok. Dorastli človek pa se ne za¬ veda teh zelo sestavljenih gibov. V aj a izpreminja torej nekatera samo- hotna gibanja v odsevna. Živčna središča za odsevne pojave so mali mož¬ gani, podaljšani inozg, posebno pa hrb¬ tenjača. Slika 29. Obris samohotnega in odsevnega delovanja v živčevju; /c. koža s tipalnimi brbončicami, h. hrbte¬ njača, m. z. možganski zavoji, p. m. progaste mišice. Puščice kažejo smeri, v katerih se prevajajo dojmi. Samoupravno živčevje. Samoupravna živčna vlakna ne pre¬ vajajo dojma iz osrednjega živčevja na¬ ravnost do končnega organa, temveč ga oddajajo posebni živčni stanici. Živčno vlakno te stanice še le proži mišični gib ali žlezno izločbo. Živčne stanice te vrste se zbirajo navadno vživčnih vozlih ali ganglijih. Iz takih živčnih vozlov sta vozlata konopca (Grenz- striinge), ki se raztegata ob hrbtenici od vrata do kolka. Živci iz vozlatih konopcev se razpletajo najbolj po drobovju (drobovno živ¬ čevje), zalagajo pa tudi slinavke, solznice in znojnice, lasogibalne mišice (stran 22.) ter šarenico. Samoupravno živčevje je sicer zelo samo¬ stojno (imel), z osrednjim pa ga spajaposebno obhodni živec (slika 26., 10). Zato obledimo ob silnih duševnih pretresih, srce utriplje močneje in postaja nam slabo. Pokvarjen želodec pa spoznamo naopak, ker nas boli glava. 21 Kadar izvršujemo duševno naporna dela, nam onemore živčevje Prav tako kakor mišice težaku. V pravilno se vračajočih presledkih, ko onemorejo živčne stanice možganske skorje, izgine tudi samozavest; ti presledki so spanje. V spanju dobiva živčevje s krvjo novih hra¬ nilnih snovi, vendar ne miruje popolnoma; nekatera živčna okrožja še delujejo vsaj deloma in njih delovanje odseva v neskladnih sanjah. Živčevju škodujejo udarci po glavi, močni dušni pretresi (jeza, žalost, strah in dr.), obilno zaužite opojne pijače, čaj in kava. Prevelika vročina (solnčarica) je nevarna prav tako kakor prehud mraz. Kap zadene človeka, ako mu poči krvna žilica in se izlije kri v možgane. Ko smo trudni, ne odvračajmo zdravju potrebnega spanja z dražili! Mladenič naj spi vsak dan vsaj 7 do 8 ur! Telesna koža. Telesna koža (slika 30.) nastaja iz dveh povsem različnih plasti: iz notranje usnjice (Lederhaut) in iz zunanje povrhnice (Oberhaut). Debela usnjica je iz močnih kosmičev veznega staničja, ki se Prepletajo med seboj. Kosmiče izločajo vezne stanice kot medsta- Slika 30. Presek človeške kože v obrisu (zelo povečano); r. p. rožena povrhnica, s. sluznica, u. usnjica, t. tolstnica, k. z. krvne žilice, l. las, l. b. lasna buška, l. e. lasna čebu¬ lica, l. m. lasogibalne mišice, lo. lojnice, z. k. znojnični klobčič, s. u. znojnično ustje, J. živec, i. 6. tipalna brbončica. Z/2 22 ničnino, in sicer v obliki prožnih vlaken. Usnjica ima v sebi tudi še mnogo žilic in živčnih vlaken. Prekuhana usnjica daje klej. Iz živalskih usnjic strojimo usnje, če jih pripravljamo s čreslovinami in ga¬ lunom; tako usnje je neraztopno, prožno ter ne gnije rado. Zgoraj ima usnjica vse polno bradavičic ali brbončic, med katerimi sple¬ tajo brazdice nekako mrežo, ki jo vidimo na koži že z golimi očmi. Spodaj prehaja usnjica v mehko tolstnico (mezdra, Fettschichte); njene stanice, salovke, imajo v sebi kapljice tolšče, ki se zbirajo v večje kaplje. Povrhnica odeva usnjico; izprva je enoplastna in jo zlagajo mehke, okroglaste stanice. Pozneje se delijo stanice močno in stvorijo mnogoplastno povrhnico. Le spodnje plasti še kažejo prvotno lice, sluznica (Schleimschichte); v sluzničnih stanicah je drobnozrnato rjavo barvilo, ki podaja koži značilno barvo različnih človeških plemen. Navzven se sploščajo povrhnične stanice in poroženijo (jedro usahne, pratvorivo in stanična mrenica se prekrojita v roževino). Te usahle in mrtve stanice, rožena povrhnica, se ločijo strogo od sluznice ter se lupijo s kože v drobnih luskah. Vnanja povrhnica je brez žilic in živčnih vlaken ter zaraditega neobčutljiva; kjer se zelo tlači ali tare, odebeli in se strdi (podplati, žulji, kurja očesa). Posebne kožne tvorine so: 1 as j e in n o h ti, 1 oj n i c e, z n oj n i c e. Zgodaj se javijo v povrlinici mešički, lasni mešički (Haarbalge), ki se vdirajo do brbončic in z njimi vred globoko v usnjico tja do tolstnice. Brbončico imenujemo zdaj lasno buško (Haarpapille); v njej se razpletajo živčni končiči in krvna žilica, ki privaja lasu hrano. Povrhnične stanice okoli lasne buške, lasna čebulica, roženijo in sestavljajo las, ki raste od buške kvišku. Vzdolž ločimo na lasu lasni koren (Haarwurzel), ki tiči v koži, in zunanjo betvico. V prečnem preseku pa vidimo lasno kožico in pod njo lasni lub, ki ga sestavljajo poroženele stanice. Močnejši lasje imajo v sredici še okroglaste in drobnozrnate stanice lasnega str žen a. V stanicah las¬ nega luba so zračni mehurčki, katere pa navadno zakriva barvilo, ki daje lasem osobito barvo, če ni barvila, potem posivijo ali pobelijo zračni mehurčki las (sedine). K lasnemu mešičku se poševno pripenja kosmič gladkih mišičnih vlaken, tako da Slika 31. Presek človeškega nohta; n. irohet, n. p. nohtna posteljica, p. pokostnica, p. č. zad¬ nji prstni členek, r.p. rožena povrhnica. s. sluznica. 23 privzdiguje las, če se krči. Tako se nam ježijo lasje, kadar se zgra¬ žamo, ali kadar se močno ohladi polt (golomrazica). Nohti (slika 31.) pokrivajo končne člene ročnih in nožnih prstov. Nohtni koren (Nagehvurzel) je v posebnem usnjičnem žlebu. V njem roženijo povrhnične stanice in iz teh nastaja nohet kakor las iz lasne čebulice. Roženijo pa tudi stanice nohtne podlage, nohtne poste¬ ljice, ter debelijo nohet. Lojnice (Talgdriisen) so stranski žlezasti izrastki lasnega me¬ šička in izločajo kožni loj, ki je iz mehke tolšče in razpadlih stanic. Loj masti kožo in lase ter jih vzdržuje voljne. Pri poglavnih in drugih trdnih laseh so lojnice neznatne, pri podlanki (puh) na obrazu pa se razvijejo močno. Prah in druga nesnaga lahko zamašijo tem žlezicam ustja, da zastaja v njih loj in napravlja po obrazu nelepe gobre ali ogrce. V gobrih nahajamo včasih lasno pršico (Haarbalgmilbe, L*emodex fulliculorum 1 ). Prevažne z n oj n i c e (Schrvveifidriisen) se vgrezajo iz povrhnice glo¬ boko v usnjico. Te žleze imajo cevast mešiček, ki se zvija spodaj v klobčič; zgornji znojevod pa prodira povrhnico v zavojnici ter ima na koži lijasto odprtino. Gosta mrežica najtanjših krvnih žilic opleta klobčič. Znojnične stanice izločajo neko oljnato tekočino, ki masti kožo. Pri napornem delu in v hudi vročini pa izcejajo znojnične sta¬ nice tudi znoj ali pot. Znoj je ponajveč voda, v kateri je raznih soli in kislin, na pr. natrijevega klorida (NaCl), sečnine (CN 2 H 4 0), maslene kisline (C 4 H 8 0 2 ), ocetne kisline (C 2 H 4 0 2 ) in še drugih. Ma¬ slena in ocetna kislina dajata znoju osobiti vonj. Ker se dotikata v znojnicah skoro neposredno kri in zunanji zrak, zato izločajo znojnice iz krvi tudi ogljikovega dvokisa (C0 2 ), in sicer po 8 g na dan (glej stran 44). Zlasti pa urejajo znojnice telesno toplino (povprečno 37° C), ki se ne sme vzdigniti do 42° C, drugače se stamejo beljakovine v stanicah in zamre pratvorivo. V takem slučaju izhlapeva znoj na koži v večji meri, u t a j a mnogo toplote (600 gramskih kalorij pride na 1 g znoja), ki jo jemlje telesu ter mu znižava toplino na primerno stopinjo. Kadar je zrak nasičen z vodnimi hlapi, znoj ne izhlapeva, temveč se nabira na koži v potnih sragah. Zato nam je tako tesno °b soparici, zato se dogaja vročinska kap po vlažnih otokih vročega pasa večkrat nego po žarečih, a suhih afriških puščavah. Na koži se nabirajo snovi, ki jih raztaplja znoj, dalje povrhnične luske, loj in druga nesnaga, ki maši znojnice in oškoduje vse truplo. Zato 1 Demas = telo, dex = črv, follioulus = lasni mešiček. 24 je treba kožo umivati in brisati! Najbolje jo očistimo v topli kopelji (26 do 30° C) in z milom, ki veže tolščo ter se lahko opere. Zelo zdrava je kopelj v potočnici ali jezernici. Mrzla voda ni vedno pri¬ kladna (na pr. slabokrvnim in nervoznim ljudem); sicer pa čuti vsak sam, ali mu*prija ali ne. Vse to velja še posebno glavi in lasem. Obleka in obuvalo naj sta vedno ohlapna, da zrak lahko kroži ob telesu. Čutila. Tukaj opisani občutni 'živci prevajajo dojme v možgane iz zu¬ nanjega sveta, iz prirode; njih živčna vlakna se razraščajo zato po¬ sebno po telesnem površju. Ločimo pa dva slučaja: 1. Sredotežno živčno vlakno izhaja iz prave živčne Staniče. Živčne Staniče, ki sprejemajo občutne dojme in jih prevajajo k možganom, imenujemo živčne občutnice (Sinnesnervenzellen). 2. Najtanjši živčni končiči se samo razpletajo prosto med po¬ sebnimi občutnimi stanicami, se pritrjajo nanje ali jih omrežujejo. Navadne stanice, ki se družijo z občutnimi živčnimi vlakni na ta ali oni način, nazivljemo občutnice (Sinneszellen). Ponekod je zelo mnogo občutnic; takim telesnim organom pravimo čutila (Sinnes- organe). Človek ima petero glavnih čutov in zanje petero čutil: kožo za kožne občute, jezik za okus, nos za vonj, ušesi za sluh, oči za vid. Kožni občuti. Končiči tipalnih živcev se razraščajo okoli lasnih mešičkov, kjer tvorijo pod lojnicami tipalne svitke (slika 30.). Las služi torej kot tipalni stroj (dvoramni vzvod). Razentega je na usničnem površju mnogo tipalnih brbončic (Tastwarzchen) (slika 32.). Vsaka ima v sebi jajčasto tipalno telesce (Tast- korperchen), sestavljeno iz ploščnatih veznih stanic; zato je telesce pod drobnogledom poprek progasto. K tipalnemu telescu prihaja po 1 do 3 živčnih vlaken, ki ga opletajo spodaj v zavojnici, nato vstopajo v osrednjo votlinico in se tudi tam razpletajo v zavojnici. Kjer pritisne kako telo na kožo, tam las pre¬ makne tipalni svitek, ali pa pritisk splošči tipalno telesce. Iz nekaterih pritiskov pa nastane tipalni dojem še le s pomočjo mišičnega občuta (Muskelempfmdung). Tipalne brbončice ležijo najgosteje na jeziku, na dlani (23 na 1 «* 2 ), na prstih in na podplatu, najredkeje po hrbtu in po vratu. Če pritisnemo Slika 32. Tipalna brbončica (zelo povečana). 25 za 1 mm razprto šestilo na jezik, občutimo dva dojma, ker zadeneta konici ob dve brbončici; na hrbtu pa občutimo še vedno le en dojem, če tudi razkrečimo šestilo na 4 mm, ker stiskata obe konici le eno brbončico. Človeška koža čuti tudi toploto (toplotne občutnice) in mraz (mrazotne občutnice). S kožo zaznavamo dalje bolestne občute, in sicer služijo temu namenu najbrže prosti živčni končiči, ki se raz¬ pletajo po sluznici. Okus. Okusna organa sta jezikov koren in mehko nebo. Na jezikovem korenu nahajamo 8 do 15 ostrovastih bradavic in mnogo ki- jastih bradavic, ves jezik pa pokrivajo nitkaste bradavice. Vsako ostrovasto bradavico (urmvalltes Warzchen) (slika 33.) obdaja žleb, na nje¬ nih stranskih stenah pa le¬ žijo v sluznici okusne brbončice (Schmeck- becher). Okusne br¬ bončice ima¬ jo navzven ozko odprtino, kamor segajo valjaste okusne občutnice (Schmeck- zellen); med okusnimi občutnicami pa so opornice (Stiitzzellen). Vlakna jezikogoltnega živca se razpletajo v kijastih in ostrovastih bradavicah, njih končiči se vdirajo v okusne brbončice in omrežavajo tam okusne občutnice. Telesa lahko okušamo le, če so raztopna v vodi ali v ustni slini. Take raztopine prekrajajo okusne živčne končiče v brbončicah, živci pa vodijo dobljeni dojem do možganov, kjer na¬ staja okusni občut. Okusni živci ne delujejo, ako je sluznica suha ali preobložena s sluzjo (beli jezik). Okus je razvit ljudem vobče slabo in je pri dojenčkih boljši ko pri odrastlih ljudeh. Vonj. Nosna duplina (slika 34.) se odpira spredaj z nozdrvi m a, a zadaj sega do žrela z zadnjima nosnicama (Choanen). Navpični n.b k.b. o.b. br. ž. Slika 33. .Jezične bradavice in okusna brbončica; n. b. nitasta bradavica, k. h. kijasta bradavica, o. b. ostrovasta bradavica z okusnimi brbončicami br., o. odprtina, o. o. okusna občutnica, op. opornica. 26 Slika 34. Navpični presek skozi desno nosnico, ustno duplino in sapnik; z. š., sr. š., s. š. zgornja, srednja, spodnja školjč- nica, t. ušesna troblja, n. mehko nebo, j. jezik, pj. pod- jezičnica, p. poklopec, g. grgavec z glasotvornicama, g. ž. golšna žleza, gr. grodnica, pr. priželjc. pretin jo deli v nosnici; ta pretin tvori zadaj ko¬ ščena lemežnica, spredaj pa hrustančasti nosni hripelj. V vsaki nos¬ nici so tri školjčnice, zgornja, srednja, spodnja. Nosnici zastira rdeča nosna sluznica (Nasen- schleimhaut); v njej je polno žlez vozgernic, ki izločajo v oz ge r ali smr¬ kelj. Pravo vonjalo pa pokriva samo zgornjo školjčnico in sosedne dele nosnega pretina. Vonjalna sluznica (Riechsclileim- haut) se loči po rumeno¬ rjavi barvi od nosne sluz¬ nice. Prav na površju vo¬ njalne sluznice nahajamo (slika 35.) valjaste opornice s podolgastimi jedri; opor¬ nice tenijo navznoter ter se razraščajo slednjič vili- často. Med njimi ležijo vonjalne živčne ob čut niče, ki imajo po dva izrastka (dvo- vlaknate živčne stanice). Zgornji izrastek je paličast ter sega med opornicami do površja, kjer nosi premajhne lasce, notranji pa je živčno vlakno. Živčna vlakna se družijo v vonjalni živec, ki prodira sitko in vstopa v možgane. Vonjalne dojme zbujajo samo plinasta in hlap¬ ljiva telesa. Njih delci (molekuli) prihajajo z zrakom do sluznice in do vozgra, ki jih vsr¬ kavata, in dražijo vonjalne občutnice. Vonjalne občutnice zato niso vzdražljive, če je sluznica presuha ali premokra (nahod). Vonjalne živčne občutnice otrpnejo, ako kaka vonjava trajno vpliva nanje; zategadelj kmalu ne čutimo Presek skozi vonjalno sluz¬ nico (zelo povečano); v. vo¬ njalne živčne občutnice, o. opornice. 27 smradu v napolnjenih sobah. Vonjalni občuti zelo podpirajo tudi okusne; ako si namreč zamašimo nos, po okusu samem ne ločimo različnih mesnin in vin, tudi ne jabolka od čebule. Zakaj je okus tako slab, ako imamo nahod? Vobče pa je tudi vonj slabo razvit. Sluh. Uho, organ sluha, delimo v zunanje, srednje in notranje uho (slika 36.). Vnanje uho sestavljata hrustaneasti uhelj (Ohrmuschel), ki se ga drži spodaj mečica (Ohrlappchen), in zunanji sluhovod (auiierer Gehorgang). Koža sluhovodovih sten je polna klobčičastih žlez (znojnic), ki izločajo ušesno maslo. Znotraj zastira zunanji sluhovod prožna opnica, bobnič (Trommelfell). Za bob- ničem leži v skalnični / A ajl P-,°- I .. . . . 1 HHmI ■ \ c U duplini z zrakom napol¬ njeno srednje uho; pra¬ vimo mu tudi zabob- nina. Iz nje vodi v žrelo ušesna troblja (Ohr- trompete), po kateri se meša zrak zabobnine z zunanjim. Bobniču na¬ sproti vodita v notranje uho dva majhna predora, ki ju zastirata nežni op- nici; zgornji predor je jajčasto (ovales), spodnji pa okroglo okence (rundes Fen- ster). Med bobničem in jajčastim okencem se razpenjajo v zabobnini kakor mostič tri slušne koščice (Gehorknochelchen): kladivce (Hammer), nakovalce (Ambofi), stremen (Steigbiigel). Kladivce je prirastlo z držalom na bobnič, z betom pa pristaje v sklep na nakovalcu, na tem je stremen, ki zapira s spodnjo ploščo jajčasto okence. Notranje uho se nastavlja in poglablja na zarodku kot mešiček iz zunanje kože; pozneje se razrašča ta meh v pakrožno in obli- často vrečico (elliptisches und rundes Sackchen). Na pakrožni vrečici vzrastejo trije polukrožni obloki (halbkreisfOrmige Kanale); v treh prostorskih mereh križajo pravokotno drugi drugega, a vsak Slika 36. Vzdolžen presek desnega ušesa; u. uhelj. m. mečica, z. zabobnina, s. k. slušne koščice, t. ušesna troblja, p. o. polukrožni obloki, p. polž, s. h. slušni živec, p. ž. pred- dvorski živec. oblok začenja nekoliko nabrekla skulica (Ampulle). Iz obličaste vrečice izraste polž (Schnecke). Zaradi zapletene oblike imenujemo te organe tudi kožnato blodišče (hautiges Labyrinth). Tedaj še le okosteni skalnica, ki pa pusti okoli kožnatega blodišča precej enako- liko duplino, koščeno blodišče. Njegove stene se tesno prilegajo kožnatemu blodišču samo ob polukrožnih oblokih,. povsod drugod pa je med obema praznina, preddvor (Vorhof). Od preddvora se raz¬ prostira votlina na zgornji strani polževih vzvojev do vrha, pred¬ dvorov prekat (Vorhofstreppe), tu se zavija, teče na spodnji strani navzdol ter se konča pri okroglem okencu, bobničev prekat (Pauken- treppe). Preddvor, preddvorov in bobničev prekat polni zunanja, Razvoj notranjega ušesa v obrisu: u. m. ušesni mešiček, o. v. in p. v. obličasta in pakrožna vrečica, p. o. polukrožni obtoki, p. kožnati polž, z. zabobnina, pr. pred¬ dvor, p. p. in h. p. preddvorov in bobničev prekat. vse kožnato blodišče pa notranja slušna sokrvica. Koščeni polž ima 2j!r vzvojev, po sredi vzvojev se razpenja od notranje strani za¬ voj ita plojka (Spiralblatt), a nanjo se opira kožnati polž, čegar spodnja stena je posebno tenka in prožna, nadanja op niča (Basilar- membran). Nadanjo opnico sestavlja, ako jo gledamo od zgoraj, 15.000 do 20.000 prožnih in napetih trakov, ki se krajšajo proti vrhu ter se lahko primerjajo različno dolgim klavirjevim strunam. Na vsakem traku je Kortijev organ (slika 38.). Stebrasti Staniči tvorita slušni obloček, ob njem nahajamo navznoter po eno, navzven pa po tri do štiri slušne občutnice, ki nosijo na vrhu do 40 lasec. Nad Kortijevim organom leži Kortijeva opna. Takozvani slušni živec je iz dveh povsem različnih vej, ki se cepita v koščenem blodišču. Pravi slušni živec prihaja od slušnega okrožja za senci in teče po notranjem sluhovodu do polža (polžev živec). Končiči polževega živca ovijajo slušne občutnice Kor- Slika 37 29 tijevega organa. Druga živčna veja izhaja iz tipalnogibnega okrožja pod temenom ter se razrašča po pakrožni vrečici in po treh skulicah (preddvorski živec). Slušni občut nastane, če pridejo zračni tresi do polževega živca. Uhelj prestreza in zbira zvočne trese ter jih vodi po sluhovodu do bobniča, ki se zatrese tudi sam. Slušne koščice imajo obliko kole- nastega vzvoda in prenašajo bobničeve trese na jajčasto okence. Jaj¬ často okence zaziblje zunanjo slušno sokrvico od preddvora po preddvorovem in bobničevem prekatu do okroglega okenca. Zanišetako tudi nadanja opnica ali rekše, izmed njenih trakov s Kortijevimi organi sozvočijo samo tisti, ki nihajo istodobno kakor zvočilo v vnanji pri¬ rodi. Lasci na slušnih občut- nicah udarjajo na Kortijevo opno, povzročeni dojem pa pre¬ vaja slušni živec do možganske skorje. V pakrožni vrečici in v treh skulicah ležijo med opornicami ravnovesne občutnice, ki so slične vonjalnim; k njim pristopajo končiči preddvorskega živca. Ravnovesnih občutnic se dotikajo 1—15 dolgi ravnovesni ka¬ menčki ali statoliti. Pakrožna vrečica in obloki so čutila, s katerimi zaznavamo, kako leži in kako se giblje glava (ravnovesni občuti). Vsako gibanje v prostoru se razdeli namreč v oblokih v troje gibanj, stoječih pravokotno drugo na drugem. Vsako gibanje premakne v določeni meri ravnovesne kamenčke, ki udarijo na ravnovesne ob¬ čutnice ter povzročijo dojem. Ravnovesje v ušesu je razvito pri človeku slabo, navadno se gibljemo namreč samo v dveh prostorskih mereh. Nena¬ vadna gibanja v prostoru pa zato tem silneje dražijo ravnovesne občut¬ nice in povzročajo omotico pri guganju in vrtenju ter morsko bolezen. Zunanji sluhovod izpiraj z mlačno vodo, da ga ne zadela izsušeno ušesno maslo; drugače začne zveneti po ušesu in človeka se loti nagluhost. Nikari ne snaži ušes z ostrimi ali trdimi predmeti, da ne predereš bobniča! Vnetja v žrelu ne zanemarjaj, ker prehaja rado po ušesni troblji v zabobnino. Bobnič pokvarijo močni zračni tresi (pok) in zaušnice, notranje uho pa silni udarci po glavi. Slika 88. Kortijev organ; n. o. nadanja opnica, s. o. slušni obloček, s. oč. slušne občutnice, k. o. Kortijeva opna. 30 Vid. Čelnica in lične kosti obdajajo spredaj dve očnici (Augenhohlen); v njih ležijo oči, čutilo za vid (slika 39.). Na očesu ločimo zrklo (Augapfel), vidni živec in postranske organe. Zrklo je votla kroglja, katero sestavljata dve kožici. Zunanja trda kožica je beločnica (harte Augenhaut), ki prehaja spredaj v prozorno, nekoliko vzboklo r o ž e n i c o (Hornhaut). Pod beločnico se razpro¬ stira nežna ži 1 nic a (Aderhaut), polna krv¬ nih žilic, ki hranijo oko. Kjer prehaja beločnica v roženico, tam nabreka žilnica in tvori gladko- mišičasti okvir, v ka¬ terega pristoja očesna leča (Augenlinse). Pred okvirjem dela žilnica prosto visečo š a- r e n i c o (Regenbogen- haut), to je kolobar z oz¬ kim predorom, zenico (Sehloch). V šarenici le¬ žijo gladke mišice raz- hodno in kolobarčasto (zapornice). Šarenica je očesni zaklon; kolobar- časte mišice jo ožijo, kadar je svetloba pre¬ močna ali če gledamo bližnje predmete, razhodne mišice pa jo širijo v polumraku (odsevna gibanja samoupravnega živčevja, stran 20.). Na zarodku se razvija zrklo tako, da se poglobi spredaj povrh- nica in osebi v mehurček, katerega preraste od robov sem sosedna koža. Iz te zraste roženica, iz mehurčka pa očesna leča. Očesna leča je različno vzbokla, prozorna in na videz enakšna (homogen) zbiralka, v resnici pa sestoji iz samih šesterovogelnih in sosredno razvrščenih vlaken (stanic) in pristaja v globelico zdrizaste ter prozorne steklo¬ vine (Glaskorper). Šarenica deli praznino med roženico in očesno lečo v sprednji in zadnji očesni prekat (vordere und hintere Augenkammer); v obeh je prekatna sokrvica. Slika 39. Vzdolžni presek človeškega očesa v obrisu: b. beločnica, r. roženica, ž. žilnica, o. okvir, š. šarenica z zenico, s. p. in z. p. sprednji in zadnji očesni prekat, l. leča, s. ste¬ klovina, m. mrežnica, r. p. rumena pega, v. i. vidni živec, z. t. in s. t. zgornja in spodnja trepalnica, v. veznica, s. ž. solzna žleza (zaradi pregleda narisana v očesni somernini). 31 Istočasno ka¬ kor lečni mehur¬ ček se vzboči k zrklu votel mož¬ ganski mešiček, ki obrašča znotraj vse zrklo in še šareni- co. Zunanja njego¬ va mrenica se na¬ slanja na žilnico; sestavljajo-jo satju podobne stanice, barvilna (vranilna) tenčica, ki nosijo v sebi paličasta, temna zrna, očesno v ranil o. Očesno vranilo vpija vse svetlobne žarke, ki prihajajo v oko ob strani ali se odbijajo v notranjščini; tudi podaja šarenici osobito barvo. Ne¬ kateri ljudje nimajo očesnega vranila; imenujemo jih beličnike ali albine. Notranja koža možganskega mešička obrašča steklovino, tvoreč prenežno in prosojno mrežnico (Netzhaut). Čeravno je mrež¬ nica debela samo 0 - 4 mm, vendar ločimo na njej devet skladov, deseti pa je zgoraj opisana barvilna tenčica (10.). V udrtine barvilne tenčice pristojajo paličice in čepki (9.), ki tvorijo s pripadajočimi stanicami vidne živčne občutnice (Sehnervenzellen). Paličice (po 500 na 1 mm 2 ) in čepki (po 200 na 1 mm 2 ) so dvoječlenasti. V zunanjih pali- čičnih členih tiči vidni škrlat, ki porumeni in pobledi na svetlobi. Od vidnega okrožja pod zatilnico prihajajo po vidnem živcu živčna vlakna (1.), ki pa ne dosezajo vidnih občutnic, temveč se končujejo že ob steklovini v živčnih stanicah (2.). V sredi mrežnice leži še ena plast dvovlaknatih živčnih stanic (4.); notranja vlakna se razraščajo med paličicami in čepki, zunanja pa opletajo drev- nike živčnih stanic (2.). Razentega so v mrežnici še opornice, ki se razpro¬ stirajo od živčnih vlaken do paličic in čepkov. Na¬ sproti zenici v smeri vidne osi je na mrežnici rume¬ na pega (gelber Fleck), ki jo sestavljajo sami čep¬ ki ; ta pega je najobčutlji- Mrežnica v preseku. Puščica kaže mer vpadajoče svet¬ lobe. Številke pomenijo sklade; v. i. vidni živec. Slika 40. Razvoj človeškega očesa (predelano po Boasu); m. mrežnica, l. očesna leča. 32 vejša za svetlobo. Slepa pega pa leži ondi, Iger vstopa vidni živec. Ima le živčna vlakna in je zato neobčutljiva za svetlobo. Oko lahko primerjamo fotografski temnici; roženica, prekatna sokrvica, leča in steklovina tvorijo lečni sestav, ki učinkuje kakor ena dvojnovzbokla leča in napravlja na mrežnici (občutljiva plošča) izvrnjeno in zmanjšano sliko zunanjih predmetov. S paličicami zazna¬ vamo medlo svetlobo (posebno v mraku), čepke pa dražijo svetlobni žarki, ki izhajajo od svetlih in obarvanih teles. Slikina razdalja od optiškega središča vsakega lečnega sestava zavisi od predmetove raz¬ dalje; saj priravnavamo optične priprave vsaki razdalji, da nam svetijo dobro. Z očmi vidimo predmet razločno, če nastane njegova slika natančno na mrežnici. Očesna leča je navadno sploščena v napetem okvirju in pri- ravnana v tem slučaju oddalje¬ nim predmetom, ker ima večjo goriščno razda¬ ljo. Kadar pa Slika 42. zdrimo bližnje Obris kratkovidnega in dalekovidnega očesa. predmete, miši¬ ce odsevno zo¬ žijo okvir, leča se vzboči vsled lastne prožnosti ter dobi manjšo goriščno razdaljo. Vzrok dalekovidnosti in kratkovidnosti je navadno neprimerna razdalja mrežnice od lečnega središča (slika 42.). Pri kratkovidnih ljudeh je mrežnica preveč zadaj in slike oddaljenih predmetov na¬ stajajo zato pred njo (leča razmetnica). Dalekovidnim leži mrežnica preblizu lečnega središča, slike bližnjih predmetov nastajajo zato za njo in svetlobne žarke zbiramo prav na mrežnici z lečo zbiralko. Postranski očesni organi. Dvoje oči daje ob enem predmetu dvoje izvrnjenih slik, vendar vidimo predmet enotno, če vzdražita njegovi sliki soglasni mesti na mrežnici (najbolje v obeh rumenih pegah). Drugače je predmet podvojen (drži na pr. svinčnik pred očmi ter zori okno). Z dvema očema vidimo dalje predmete telesno (stereoskop 1 ). Oči gibljemo in predmete zdrimo s šestorico očesnih mišic, ki so prirastle na kosteh 1 Sterečs = trden telesen, skopem = gledati. vsake očnice; štiri obračajo, dve vrtita oko. Obojestranske očesne mišice se včasih ne gibljejo somerno, tak človek škili. Obrvi nad očmi odklanjajo od zgoraj vpadajočo svetlobo in ob njih se cedi jedki znoj po straneh niz lice. Spredaj pokriva oko koža, ki se cepi v večjo zgornjo in v manjšo spodnjo trepalnico; trepalnici zapira kolobarčasta mišica zapornica. Toge vejice, na robu trepalnic varujejo oko prahu, znoja, žuželk in dr. Navznoter zastira trepalnici sluznica, ki je polna žilic in živcev; ker se prevrže s trepalnice na beločnico, jej pravijo tudi veznica (Bindehaut). Na zunanji očesni strani je v sluznici solzna žleza (Tranendriise), iz katere se cedi nekoliko slana tekočina, solze. Solze močijo zrklo in sluznico ter izpirajo tuja telesca, ki zaidejo v oko. Preobilne solze se nabirajo v notranjem očesnem kotu, v solznem Jezercu, in tečejo po solzo vodu v nosno duplino. Ob notranjem robu trepalnic se iz¬ ceja krm el j, ki maže robove trepalnic in vejice. Oči so najvažnejše človeško čutilo, zato jih skrbno varuj! Ne beri, ne piši ali riši v neposredni solnčni ali gomoleči svetlobi, ki mrtvičita mrež¬ nico, a tudi ne v mraku! Ne čitaj knjig s predrobnim tiskom! Oči od¬ dalji 21 do 26 cm od knjige ali od pisanja (dogledna razdalja)! Vsak dan si izpiraj oči z mlačno, čisto vodo! Včasih zaidejo tuja telesca v oko; na¬ vadno jih izplaknejo solze, ako pa ne, privzdigni trepalnico in si otari oko z mehko ter čisto krpico! Povprašaj zdravnika, preden kupiš naočnike! Bolezni na mrežnici, na vidnem živcu in na vidnem okrožju učinijo ne¬ ozdravljivo črno slepoto. Včasih se skali leča; to bolezen imenujemo mreno ali 6 bel n o (grauer Star). Takemu očesu odstrani zdravnik motno lečo ter jo namesti z močno lečo zbiralko pred očesom. Hranila. Vsako duševno ali telesno delo obrablja snovi dotičnih delujočih stanic; primanjkljaj je treba nadomeščati, nerabne snovi izločati. Temu namenu služijo hranila (Stoffvvechselorgane), ki jim pravimo skupno tudi drob. Drob leži v telesni duplini (Leibeshohle), ki jo deli vzbočena prepona (Z\verchfell) v zgornjo prsno in spodnjo trebušno duplino. K drobu prištevamo prebavljala (Verdauungs- organe), krvna obtočila in kri (BlutgefaSsystem), dihala (At- mungsorgane) in izločala (Ausscheidungsorgane). Prebavljala. Po vsej telesni duplini se raztega v mnogih zavojih prebavna cev, ki je pet do šestkrat daljša nego truplo. Začetek so ji usta 3 Zoologija. 34 Slika 43. (Mund), ki jih zapira kolo- barčasta zapornica, konec pa je Zadnjica (After). Stene prebavne cevi sestavljata dve plasti: notranja sluz¬ nica (Schleimhaut) in vnanja mišični ca (Mus- kelschichte). Mišičnico zla¬ gajo gladka mišična vlakna, ki se razvrščajo po pre¬ bavni cevi vzdolž in poprek. Ce se krčijo mišice, ožijo prebavno cev nad jedili in jo širijo pod njimi, to črvičasto gibanje pa pomika zalogaje dalje. Pri ustih začenši ločimo na prebavni cevi naslednje or¬ gane : ustno duplino, žrelo, požiralnik,že¬ lodec in čreva. Ustno duplino (Mundhohle) ob¬ dajajo lične mišice, s ka¬ terimi lahko sesamo in srkamo, a tudi brizgamo zrak ter tekočine. Tla ustne dupline tvori mišičnati je¬ zik (slika 34.), ki se na¬ slanja na koščeno podje- zičnico (Zungenbein); z njenima zgornjima ro- Oloveška prebavljala (predelano po Wiedersheimu); p. s. priušesna slinavka, s. s. spodnječeljustna sli¬ navka, g J. golšna žleza, j), priželjc, pl. pljuča, v. vranica, i. želodec, t. s. trebušna slinavka, d. danka, t.č. tenko črevo, e. i. črvast izrastek, s. e. slepo črevo, č. čmar, dv. dva¬ najstnik, j. jetra z žolčnikom. žičema se opira na senčnici, s spodnjima pa nagrgavec (Kehl- kopf). Strop sestavljata trdo in mehko nebo (Ganmen), od mehkega neba se spuščata na vsaki strani do jezikovega korena kožnati gubi, nebna obloka (Gaumenbbgen). S sprednjega obloka visi jeziček (Zapfchen), na dnu med obema oblokoma pa leži na vsaki strani žleznata bezgalka (Mandeldriise), ki se rada vnema in oteka. Vsa sluznica ustne dupline je polna žlezic, ki izločajo sluz. Razen teh izločajo še večje ustne slinavke (Mundspeicheldriisen) alkalijsko in nekoliko slano slino. Človek ima tri pare ustnih slinavk: priušesni, po d jezični in spodnječeljustni slinavki. V priušesnih slinavkah se pri¬ pravlja tudi beljakovinasta slin o vin a (ptialin 1 ). Z o b o vj e (Gebifi). Najznamenitejši organi ustne dupline so zobj e (Zahne); tičijo sicer v obeh čeljustnicah, a vendar jih ne prištevamo k okostnici, ker zrastejo na povsem drug način iz zunanje kože. Na zarodku se napravi namreč povrhnična guba, ki se pogrezne v usnjico in tam kapasto preraste stanične kupčke zobnih brbončic (slika 44.). Zobna brbončica se razvije pozneje v zobno mečo (Zahnpulpa), k njej pristopajo zobni živec (raztrojeni živec) in krvne žilice, ki privajajo zobu hrano. Nad zobno mečo izločajo zobne stanice zo¬ fa o vi n o (Zahnbein), ki je trša od koščenine; ostanki teh zobnih stanic (drobnogled!) so pretenke cevčice v razvitem zobu, ki se raz¬ hajajo od zobne votline navzven po zobovini. Povrhnične (skie- ninske) stanice tvoreče zgoraj kapico, pokrijejo žobovino s trdnejšo skleni n o ali emaljem. Zobna sklenina sestoji iz predrobnih, vzporednih stebričkov, ki nimajo klej e vi n e, pač pa obilo kalcijevega fluorida (CaF 3 ). Zobje tičijo v zobnih jamicah (alveolah 2 ), na spodnji zobovi strani izloča vezno staničje še navadno koščenino, ki pa se imenuje tukaj cement. Razvit zob ima korenino (Zahn- wurzel), ki tiči v zobni jamici, in zobni venec, ki gleda iz dlesne (Zahnfleisch). Med korenino in vencem je zob nekoliko ožji, zobni vrat. Človeški zobje imajo zaradi raz¬ ličnih opravkov tudi raznovrst- Razvoj človeškega zoba v obrisu; z. b. zobna brbončica, z. m. zobna meča, p. k. povrhnična kapica, s. sklenina. Ptfalon = slina. 2 Alveolus = jamica. 36 Slika 45. Vzdolžni presek človeškega podočnjaka; s. sklenina, z. zobovina, d. dlesna, z. m. zobna meča, s. e. spodnja čeljustnica, c. cement, ž. krvne žilice in zobni živec. no obliko. Ločimo namreč ostre dletaste se¬ kalce (Schneidezahne), koničaste podočnjake (Eckzahne) in široke ter grbaste kočnjake (Backenzilhne). Kočnjake delimo dalje v pred- meljake (praemolares) in v meljake (molares). Otroci se zobijo med 6. — 24. mesecem in imajo na vsaki čeljustni strani po dva sekalca, po en podočnjak in po dva predmeljaka, vseh torej le 20 zob. Po sedmem letu pa zmehčajo stanice kostoderke korenine teh mlečnjakov (Milch- zahne), močnejši stalni zobje prodirajo in jih izrivajo. Stalno zobovje ima na vsaki čeljustni strani po dva sekalca, po en podočnjak, po dva predmeljaka in po tri meljake, skupaj 32 zob. Zadnji meljaki zrastejo še le med 18,—30. letom ali pa sploh ne prederejo sluznice; pravimo jim modrostni zobje (VVeisheitszahne). Število in razvrstitev zob označimo z zob- nim znakom: j ~ ... Števila nad črto po¬ menijo zapored zobe zgornje, števila pod črto zobe spodnje čeljustne polovice, navpičnica loči predmeljake-mlečnjake od meljakov. Zobje so prevažni za prebavo, veliko bolezni v prebavljalih izvira iz slabih in obolelih zob. Ne grizi pretrdih teles, tudi si ne snaži zob s kovinskimi ostmi! Prevroča ali premrzla jedila, posebno ako se menjavajo prehitro, napravljajo na sklenini razpokice. Škrobni in cukrasti ostanki se razkrajajo v ustni duplini v kisline (mlečna kislina), ki prihajajo skozi razpoke in izjedajo karbonate. Ostalo klejevino pa razkrajajo potem gnilobne cepljivke (spirili). Votle šup- Ijake je treba izdolbsti in zaliti. Če nagnijeta zobna meča in pokostnica (zazčbica), daj si zob izdreti! Po vsaki jedi, posebno zvečer, si snaži zobe in izpiraj ustno duplino z mlačno vodo, da ne ostajajo v njej jedke in zobovino razkrajajoče snovi. Za ustno duplino je žrelo (Rachenhohle, slika 34.), ki ga vežeta zadnji nosnici z nosno duplino, ušesni troblji s srednjim ušesom in grgavec (Kehlkopf) s sapnikom. Zadnji del žrela zovemo golt. Za goltom je požiralnik (Speiserohre); ta kakor palec debela cev pro¬ dira prepono ob hrbtenici in prehaja v želodčevo ustje (Magen- mund). Želodec (Magen) leži na levi strani tik pod prepono, na Presek skozi dve sirišč- niei; u. ustje, p. pepsin in sirilo izločajoče Sta¬ niče, s, solno kislino iz¬ ločajoče Staniče. desno se oži in prehaja v vratar (Pfortner), ki ga zapira gubasta zaklopnica. Želodčeva mišičnica je posebno debela in močna; kadar se krčijo njene gladke mišice, se valja in premešava želodčeva vsebina. V želodčevi sluznici je mnogo siriščnic (Labdriisen, slika 46.). Želodčeve stene izločajo solno kislino (HC1) ter beljakovinasti pepsin. 1 Za vratarjem se začenja tenko črevo (Diinn- darm), ki nosi na gubali notranje stene polno po 1 mm dolgih resic ali kosmičev (Darm- zotten). Povr¬ šina notranje stene sepoveča na ta način 23 krat. Na ten¬ kem črevesu ločimo po vr¬ sti dvanajst¬ nik (Zvvolffin- gerdarm), te¬ šče črevo Dve vrsti jetrnih Stanič, med njimi žolčna laskovica i. Z.; v. Z. vratnična laskovica, p. I. laskovica jetrne privodnice. (Leerdarm) in zvito črevo (Krummdarm). V dvanajstnik se izlivata dve važni žlezi: jetra (Leber) in trebušna slinavka (Bauchspeicheldruse). Jetra so največja človeška žleza in ležijo na desni strani pod prepono, z levim krilom pa pokrivajo želodec. Jetra so iz rusih jetrnih stanic, ki zbirajo v sebi tudi preobilico cukrovin kot glikogen (glej str. 13.). Jetrne stanice so nanizane v vrstah (slika 47.); kjer se stikata vrsti, leži med njima žolčna laskovica (Leberkapillare), ki sprejema iz stanic izločeni žolč (Galle). Žolčne laskovice se zbirajo v žolčevodu (Gallengang), a ta se izliva v dvanajstnik. Od žolče- voda se cepi odrastek k žolčniku (Gallenblase); v žolčniku pa se nabira žolč le, ako črevo ne prebavlja, ter se izliva po posebni cevi v dvanajstnik. Žolč je rumenorjava ali zelena, gosta ter grenka tekočina. Trebušna slinavka leži za želodcem in je zgrajena na isti način kakor priušesni slinavki. Izloča trebušno slino in jo odvaja v dvanajstnik. Tenko črevo prehaja v žmulasto debelo črevo (Dickdarm), ki nima črevesnih resic; na prehodu visi slepo črevo (Blinddarm) Peptein = kuhati, prebavljati. 38 s črvastim izrastkom, ki se rada vnemata in gnojita. Na debelem črevesu ločimo čmar (Grimmdarm) in danko (Mastdarm), ki se končava v zadnjici. Čmar se izprva vzdiguje, se zasuče vprek pod želodcem ter se spušča slednjič navzdol. 3. o. p. me. Slika 48. Ustroj črevesnih resic, po Schmeilu; 1. poprek in 2. vzdolž presekano tenko črevo v naravni velikosti, 3. štiri resice (povečane), o. odvodnica, p. privodnica, me. mezgovnice. Trebušno duplino ter vsa v njej ležeča prebavljala zastira mre¬ nasta podtrebušnica (Bauchfell), ki izloča neko sluz, da so vsi organi gladki in opolzli. V podtrebušnico zaviti visijo na hrbtenici zavoji tenkega črevesa; ta del se imenuje opornjak (Gekrose). Po opornjaku tečejo krvne žile, ki dovajajo črevesom krvi in odvajajo hrano. Podtrebušnična guba pokriva tudi želodec; tej pravimo pečica. Hranitba. Človek se razvija najbolje, ako uživa mešovito hrano, tako da prideta na eno tretjino izživalske dve tretjini izrastlinske hrane. Hrana privaja telesu beljakovin, ogljikovih hidratov (sladkorja, škroba) in tolšče, a tudi neorganskih snovi, kakršne so: natrijev klorid, kalijevi in kalcijevi fosfati, železnate spojine, voda in dr. Te snovi imenujemo hraniva (Nahrstoffe), nahajamo pa jih v naravnih in umetnih živi- lih (Nahrungsmittel), na pr. meso, kruh. Poleg živil lahko uživamo zmerno tudi nasladi la in dražila, na pr. kuhinjsko sol, govejo juho, kavo, čaj, opojne pijače, dišave in dr. Ker prebavljamo v hrani posebno škrob, beljakovine in tolšče, zato popišemo prekroj vsake izmed teh snovi posebej. Ko smo zalogaje dobro pregrizli in pomešali s slino, načenja slinovina škrob že v ustih ter ga pretvarja najprej v dekstrin, potem pa v grozdni sladkor (C 6 H 12 0 6 ), ki je raztopen v vodi. Želodčni šoki sicer prekinejo razkroj škroba, ki pa se nadaljuje in zvrši v dva¬ najstniku na isti način s pomočjo trebušne sline. V želodcu peptčnita solna kislina in pepsin štete beljakovine, to se pravi, cepita jih v peptone, ki so raztopni v vodi. Solna kislina uničuje tudi gnilobne in bolezenske cepljivke, ki prihajajo s hrano v želodec. V želodcu nastaja iz živeža že gost, enoličen sok, griz (Chymus), ki prestopa po 2—7 urah v dvanajstnik. Tolšče se prebavljajo še le v dvanajstniku, ki ga lahko primer¬ jamo milarnici. Steapsin, ki ga izloča trebušna slinavka, razkraja namreč tolšče v raztopen glicerin in v proste tolščne kisline. Tolščne kisline se raztapljajo deloma v žolču, deloma pa se spajajo z natrijevim karbonatom (Na 2 C0 3 ) trebušne sline v raztopno natrijevo milo. Na¬ trijevo milo zopet mlezi ostale tolšče, to je, razpršuje jih v predrobne krogljice, da jih načenja steapsin tem laže. Zato dobi griz v dva¬ najstniku mlečnobelo barvo in se imenuje mezga (Chylus). Prebav¬ ljene sokove vsrkavajo resice tenkega črevesa (glej str. 37.). Neprebavni ostanki pa se premikajo po debelem črevesu, kjer oddajajo stenam vodo ter se zgoščujejo bolj in bolj. V tenkem, posebno pa v debelem črevesu razkrajajo gnilobne in vrelne cepljivke sicer neprebavno sta- ničnino, pri čemer nastajajo razni plini, kakor ogljikovodik (CHJ in žveplov vodik (SH 2 ). Kri in krvna obtočila. Človek ima poprečno bi krvi (7'5°/o telesne teže), ki odvaja ob¬ rabljene snovi iz telesa in jih nadomešča z novimi. Kri je nekoliko lepljiva, na videz rdeča tekočina, ki sestoja iz rumenkaste krvne plazme 1 in iz krvnih stani c. Šteta kri se loči v krvi n o (Blut- kuchen), sestavljeno iz krvnih stanic in vlaknin in v krvno sirotko (serum). V krvi sta dve vrsti krvnih stanic (slika 49.): rdeče krvne 1 Plasma = tvorivo. 40 stanice (Erythrocyten) in bele krvne stanice (Lenkocyten). Rdeče krvne stanice so po 7'5 ,« dolgi, 1'6 p debeli ploščki; v 1 »« ;l zdrave krvi jih nahajamo okoli 5 milijonov. Nestaje jim stanične mrenice in tudi jedra, zategadelj so ploščki vdrti ob bokih. Zarodku se razvijajo v jetrih in v slezeni, odrastlim osebam pa v kostnem mozgu iz pravih jedrnatih stanic. Rdeče krvne stanice imajo posebno beljakovino, krvno rdečilo (Hamoglobin), ki jim podaja v drobnogledu rumeno ali rumenozeleno barvo in v katerem je tudi malce železa (bledica). V pljučih se spaja krvno rdečilo s kisikom v kisikovo krvno rdečilo (Oxyhamoglobin); taka kri je potem jasnordeča ter se zove arterij elna kri. V telesnih organih oddaja kisikovo krvno rdečilo svoj kisik in si prispaja namesto njega nekoliko ogljikovega dvokisa (C0 2 ), ogljikodvokisovo krvno rdečilo; taka kri je temnordeča ter se imenuje venozna kri. Oboje lahko pokažemo na krvi ravnokar zaklanega živinčeta; ako jej primešamo v po- izkusnici kisika oziroma ogljikovega dvokisa, pordeči oziroma potemni. Bele krvne stanice so nekoliko večje od rdečih. V krvi jih je mnogo manj, na eno belo pride okoli 500 rdečih krvnih stanic. Jedro imajo in zdrizasto pratvorivo ter so gole; zato lahko menjavajo obliko, ker iztegajo, kjerkoli je treba, iz pratvoriva izrastke, takozvane pan oži c e (Scheinfufichen) in jih zopet pritegavajo (glej praživali). Kjer vnemajo staničje bolezenske cepljivke, tam se zbirajo tudi bele krvne sta¬ nice, jih ovijajo, žro in razkrajajo. Iz njih se Krvne stanice (zelo pove¬ čane); b.s. bele krvne sta¬ nice, r. s. rdeče krvne sta¬ nice, le. p. krvne ploščice. dela potem v ranah gnoj. Kri teče po žilah, po žilah jo poganja srce (Herz). Srce, osrednji organ vsega žilja, je votla mišica z debelimi stenami. Srce sestavljajo progaste mišice, zato se krči močno in hitro. Srčno gibanje je samo- gibno (automatisch); živčna središča v podaljšanem mozgu (str. 18.) ga samo uravnavajo. Srce tiči v mrenasti vrečici, v osrčniku (Herzbeutel), leži v sprednji prsni duplini med pljučnima kriloma ter je zasuknjeno nekoliko na levo stran. Mišičast pretin ga deli vzdolž v polovici, ki sta povsem ločeni pri zdravem človeku. Preko polovic se še razpenja stena, da ima srčna duplina štiri predelke: zgornja pridvora (Vorkammer), spodnja prekata (Herzkammer). Pridvora sta tanjših sten. S prekatoma ju spajata predora, ki ju zastirajo 41 viseče mrenice, srčne zaklopnice, in branijo krvi, da se ne vrača iz prekata v pridvor. Kot stroj primerjaj srce sesal ki in tlačilki. Krvni pritisk v levem prekatu je za pritisk 20 cm visokega živosrebrnega stebra večji od zračnega, kar odgovarja krvni teži v 2 m visoki cevi. Iz srca (torej sredobežno) izhajajo odvodnice (Arterien), to so žile z moč¬ nimi in prožnimi stenami. K srcu (sredo- težno) privajajo kri pri vod niče (Venen). Žile kažejo v prerezu po tri plasti (slikabl.). Notranja kožica nas spominja povrhnice, srednja plast ima poprek zloženo gladko mišičnico, vnanja plast pa je ponajveč iz veznega staničja. Odvodnice imajo debelo, privodnice tenko mišičnico. Privodnice za¬ pira še mnogo kožnatih zaklopnic, pri vod- ničnih zaklopnic, ki propuščajo kri k srcu, ne pa v obratno smer (zabrekle kro- tice na nogi). Čim bolj se oddaljujejo odvodnice od srca, tembolj izgubljajo mišičnico in zunanje staničje, slednjič se končavajo v najtanjše odvodnične laskovice (art. Haargefafie), ki imajo samo še notranjo kožico. Odvod¬ nične laskovice prehajajo po vsem telesu vprivodnične laskovice (ven. Haar- gefiibe); obojne pa sestavljajo predrobno mrežico, laskovično mrežico. Slika 50. človeško žilje in srkalice v obrisu. Srce je zasukano za 90° proti desni, da vidimo desno srčno polovico na desni, levo na levi strani, d.p. in l.p. desni in levi prekat, d. d. in l. d. desni in levi pridvor, v. o. velika odvodnica (aorta), 1.1. laskovična mreža telesnega krvnega obtoka, v.p. velika privodnica, p. o. pljučna odvodnica, p. I. laskovična mreža pljučnega krvnega obtoka, p. p. pljučna privodnica, č. črevo, v. vrat¬ nica, j. p. jetrna privodnica, s. srka¬ lice, mc. mezgovnice, m. g. mezgo- vod, m. v. mezgovni vozel. Krvni obtok. Kadar se skrči levi prekat, stisne jasnordečo kri v veliko odvodnico (aorta), ki ima na začetku vrečaste odvodnične za¬ klopnice, da se kri ne vrača v srce. Velika odvodnica oddaja veje vsem telesnim organom; te veje se cepijo naposled v odvodnične laskovice, ki opletajo stanice. Skozi odvodnične laskovice pronica k stanicam hrana (cukrovjne, tolšče, beljakovine, soli), ki se nahaja v 42 krvni plazmi. Po istem potu oddaja krvno rdečilo svoj kisik stanicam in sprejema zanj ogljikovega dvokisa. Kri je postala temnordeča; izprva teče po privodničnih laskovicah in se zbira v vedno večjih privodnicah, slednjič v navzdolnji in navzgornji veliki privodnici, ki se izlivata skupno v desni pridvor. Krvne laško vice se razpletajo tudi v črevesnih resicah (slika 48., 3.), kjer vsrkavajo iz mezge vodo, grozdni sladkor in beljakovine ter se zbirajo v vratnici (Pfortader). Vratnica tvori najprej v jetrih novo laskovično mrežico in oddaja tam preobilico slad¬ korja, ki ga prekrajajo jetrne stanice v pričuvni glikogen (živalski škrob, str. 37.). Sladkorja oproščena kri se zbira nato v jetrni privodnici (Lebervene) in vstopa v srce. Ako pa je v krvi sladkorja nad 0'2%, ga izločajo ledvice. Jetra so torej tudi shramba za glikogen (rastlinsko seme shramba za škrob), ki ga delijo po potrebi vsem telesnim organom, posebno pa mišicam (str. 13.). Iz desnega pridvora prehaja temnordeča kri v desni prekat, a odtod po pljučni odvodnici (Lungenarterie) v pljuča. V pljučno- laskovični mrežici oddaja kri večino ogljikovega dvokisa, a sprejema iznova kisika. Jasnordečo kri zbira pljučna privodnica ter jo privaja levemu pridvoru. Kroženje krvi po telesu od levega prekata do desnega pridvora imenujemo telesni krvni obtok (Korperkreislauf), krvno pot od desnega prekata skozi pljuča do levega pridvora pa pljučni krvni obtok (Lungenkreislauf). Srčna pridvora se krčita hkratu in potiskata kri v prekata, nato se krčita prekata ter poganjata kri v odvodnice. Ko se skrči srce, se zgane nekoliko in trči ob ogrodi; zato čutimo na levi strani med četrtim in šestim rebrom srčne udarce. Pritisk srčne krvi pa se širi tudi po prožnih odvodnicah kakor vodni pritisk v brizgalnih ceveh; vsled močnega trenja ob stenah se seveda manjša, a vendar ga ču¬ timo kot utrip (Puls) na mestih, kjer teče odvodnica preko kosti ter je ne krijejo mišice (zapestje, senci, vrat). Zdravemu človeku utripa odvodnica približno po 70 krat v minuti. V 24 urah izvrši srce delo 18.000 kgm. Vsako krvavenje škoduje človeku. Majhno rano najbolje iz¬ piramo z mrzlo vodo, da ustavimo kri, nato pa jo obvežemo s snažnimi Slika 51. Odvodnica o., privodnica p. in privod- nične zaklopnice p. z. v obrisu; m. mišič- nica. 43 obvezili, ako ni ravno pri roki razkužilnih sredstev. Ker se nahajajo v zraku trosi gnilobnih cepljivk, glejmo skrbno na snago, drugače se rana zagnoji. Pri velikih ranah je treba ud obvezati; ako je načeta privodnica, napravimo obvezo pod rano, ako pa odvodnica, zadržujemo kri s tesno obvezo nad rano. Nevarno je notranje krvavenje v želodcu ali pljučih. Prva pomoč so mrzli obkladki in uživanje ledu. Starejšim ljudem apnenijo velike odvodnice ob srcu ter postajajo zategadelj manj prožne. Ako poči srce ali kaka žila v srčni bližini, nastane smrtonosna srčna kap. Srkalice. Po vsem telesu izvi¬ rajo med stanicami poleg doslej opisanih krvnih laskovic še s r k a 1 i c e (Lvmphgefabe), ki srkajo iz stanic izločeno in pre- krojeno s o krvi c o (Lym- phe) in jo dovajajo po prsnem mezgovodu k levi ključnični privodnici. Srkalice imajo kakor pri- vodnice mnogo zaklopnic, da teče sokrvica le k srcu, in tvorijo mestoma Obris krvnega obtoka v človeškem telesu; na levi d. o. p. desna obvratna privodnica, d. k.p. desna ključ- nična privodnica, nd.p. navzdolnja velika privodnica, Mr/, p. navzgornja velika privodnica, v. vratnica, k. p. kolčna privodnica, m. p. medenična privodnica, d. h. p. desna bedrna privodnica, na desni l. b. o. leva bedrna odvodnica, m. o. medenična odvodnica, k. o. kolčna od¬ vodnica, p. o. pljučna odvodnica, p. p. pljučna privod¬ nica, l. k. o. leva ključnična odvodnica, v. o. velika odvodnica, l. o. o. leva obvratna odvodnica. 44 mezgovne vozle (Lymphdrusen), ki radi otekajo (odimalke ob vratu in ob dimljah). V mezgovnih vozlih čistijo bele krvne stanice sokrvico, zadržujejo v telesu nastale strupe in uničujejo cepljivke, da ne pridejo v krvni obtok. Mezgovni vozli izločajo tudi protistrupe, ako se okužimo z bolezenskimi cepljivkami (zdravljenje s protisirotko pri cjavici, osepnice). Posebne srkalice so m e z g o v n i c e (Ohvlusgefabe), ki vstopajo s tankimi mešički v črevesne resice (slika 48., 3.). Glicerin, tolščne kisline in natrijevo milo (str. 39.) pronicajo iz črevesa v resične sta¬ nice, se prekrajajo tam iznova v tolščne kapljice ter vstopajo v mezgovnice. Zategadelj je sokrvica v mezgovnicah bela. V zarodku razvija rdeča krvna telesca vranica (slezena, Milz), ki leži na levi želodčevi strani. Na isti način učinkuje menda tudi priželjc (Thymusdriise), ki se razteza za grodnico do vratu, toda pokrni odrastlemu človeku. Ob grgavcu leži golšna žleza (Schilddruse), ki razkraja in od- stranja neke strupe. Ako pa oboli in močno nabrekne (golša), se pojavi bebavost. Golšavost in z njo bebavost sta zelo razširjeni po nekaterih krajih (Pohorje in Gornje Štajersko) ter zavisita menda od tal in vode. Dihala. Vsaki živi stanici je treba toplote (stran 23.). V stanici gorijo zato ogljikovi hidrati, tolšče (tudi belja¬ kovine), to je, spajajo se s kisikom, ki ga dobivajo iz kisikovega krvnega rdečila, in spraščajo toploto. Tako počasno gorenje v vseh sta- nicah imenujemo stanično dihanje. Izgoreline so de¬ loma plinaste, na pr. ogljikov dvokis (C0 3 ). Del ogljiko¬ vega dvokisa veže krvno rdečilo, večino pa po¬ pij a krvna plazma v obliki kislih karbonatov, na pr. Na(HC0 3 ) in Ca(HC0 3 ) 3 . Ta plin oddajamo potem v pljučih, namesto njega pa prispajamo kisika; to je pljučno dihanje. Razen s pljuči, diha človek nekoliko tudi z znojnicami (str. 23.). Slika 53. Sapnik in pljuča v obrisu, po Noseku; pr sapnik, P desno, L levo pljučno krilo, po podprsnica, br pre¬ pona, s osrčnik. 45 B Itff ne sluznice, po Schmeilu. Slika 55. Pljučna mehurca v obrisu: b. bronhija, p. o. pljučna odvodnica, p. p. pljučna privodnica. Pljuča. Od žrela se odcepi pred požiralnikom gr ga ve c (Kehlkopf) s sapnikom (Luftrohre). Sapnik zlagajo hrustančasti polobročki. Na spodnjem koncu se cepi v dva dušni k a (bronhiji), ki vodita v pljučni krili. Levo krilo sestavljata dve loputi, desno pa tri. V pljučnih krilih se razhajata dušnika v številne veje in vejice, zadnje izrastke pa robijo poluoblasti pljuč¬ ni mehurčki (Lungen- blaschen). Vse te cevke zastira, na notranji stra¬ ni sluznica. Na sluznici so stanice m i - ge tal k e ” . Slika 54. (Klinimor- Staniče mige- zellen), kojih talke iz pljuč- trepavice se gibljejo ena¬ komerno navzven ter odstranjajo prah, ki prihaja z zrakom v pljuča. Pljučni mehurčki tvorijo površino do 30 m 2 ; opletajo jih laskovice pljučne odvodnice in privodnice. Pljuča se prilegajo neprodušno k notranjim stenam prsne votline (slika 53.); pljuča in prsno votlino pa pokriva nežna podprsnica (Brustfell), ki jo delimo v zunanjo porebrnico (Rippenfell) in notranjo popij učni c o (Lungenfell). Pri vzdihu se plošči prepona in se širijo rebra, v nastalo pljučno praznino pa pritiska zunanji zrak. Pri izdihu se krčijo prožne pljučne stene kakor napet mehur iz proževine. Odrastel človek dahne poprečno 18 krat v minuti. Navadno pljučno gibanje je samogibno kakor srčno; odsevna gibanja pljuč'pa so: kašelj, kihanje, kolcanje in zevanje. Poizkus. Poveznjeno steklenico s. (slika 56.) napolni s svetilnim plinom; v njo vtakni luknjičav porcelanasti valj v ., ki ga spojiš s ka¬ zalom dvojnega toplokaza. Skozi luknjičaste stene pronicata (se mešata) svetilni plin in zrak. Plinovi delci pa se nahajajo pod večjim pritiskom; zato pronicajo v večji meri v valj ko zrak iz njega ter dvignejo modrilo v kazalu. Če postaviš valj na zrak, pada modrilo (zakaj ?). Pline vpijajo in oddajajo tudi tekočine. Kri, ki je nasičena z ogljikovim dvokisom, se dotika v pljučnih mehurčkih skoro neposredno 46 Slika 56. Dvojni toplokaz z luknjičavima valjema; s. steklenica, v. valj, p. svetilni plin, z. zrak; puščice zna- čijo smer in hitrost pronicanja. zraka. Ogljikov dvokis pronica zato iz krvi, v njo pa v večji in večji meri kisik, ker se veže sproti s krvnim rdečilom. Primer¬ jajmo le sestavine navadnega in izdihanega zraka! V 10.000 prostorskih delih ima: kisika dušika oglj. dvokisa vodn. par navadni zrak 2081 7915 4 0 izdihani „ 1603 7915 438 44 Dihaje oddajamo torej tudi mnogo vodnih par. Ogljikov dvokis izkažemo v izdihanem zraku z apneno vodo. Našim pljučem ugaja čist, ne presuh zrak brez prahu; kadar je v njem le 04 % oglji¬ kovega dvokisa, ta plin ne pronica več iz krvi in jo zastrup¬ lja. To se dogaja v prenapolnjenih pro¬ storih, ki se vetrijo slabo; posebno spal¬ nice je treba zračiti, zlasti po zimi. Že otroke vadimo, da dihajo krepko in globoko; v ta namen naj pridno telovadijo (najbolje v prostem zraku), plavajo, veslajo, dr¬ sajo, sankajo, še posebej pa hodijo po gorah! Obleko nosi ohlapno! Najnevarnejša pljučna bo¬ lezen je jetika. Jetiko povzročajo posebne cep¬ ljivke (Bacterium tuberculosis), ki jih prenašamo navadno s pljunki od človeka do človeka. Te cep¬ ljivke se razvijajo najlaže v pljučih, ki jih je oslabela ali beda, ali pa brezmerno uživanje. Grgavec. Grgavčeva podlaga je pečatnemu prstanu podobni kolobarčasti hrustanec (Ringknor- pel). Kot nekak gibljivi locenj se opira nanj spredaj ščitasti hrustanec (Schildknorpel), ki štrli možem bolj navzven nego ženam in Slika 57. Podjezičnica, grgavec in sapnik od spredaj; pj. podjezičnica in njeni zgornji z. r. ter spodnji s. r. rožiči, p. poklopec, š. h. ščitasti hrustanec, h. h. kolobarčasti hrusta¬ nec, s. sapnik, d. dušnika. 47 c eh Slika 58. Vhod v grgavec, po Xoseku; h gla¬ silka, e prave, e neprave glaso- tvornice. otrokom (Adamovo jabolko) ter se opira na podjezičnico (glej tudi sliko 34.). Zadaj nosi kolobarčasti hrustanec oba kopitasta hru¬ stanca (Giefibeckenknorpel). Od podjezičnice sega navzad p o k 1 o p e c (Kehldeckel). Kadar požiramo jedi in pijače, vzdigajo posebne mišice grgavec ter ga skrivajo pod poklopcem, da zalogaji ne prihajajo v sapnik. Vse grgavčeve hrustance zastira znotraj nežna sluznica, ki se zbira med kopitastima hrustancema in med ščitastim hrustancem v dva para gub. Spodnji gubi sta pravi glasotvornici (echte Stimm- lippen) (slika 58.), med njima pa je v obliki enakokrakega trikotnika raza gla¬ silka (Stimmritze). Grgavec je piščal na jeziček; kadar je glasilka ozka, potresa pljučni zrak glasotvornici in ustvarja ton. Tonovo višino določujeta dolgost (moški glas) in napetost glasotvornic; v ta namen natezajo številne mišice grgavčeve hrustance. Človeški glas obsega 2 do osmici. Kadar pojemo, se tresejo glasotvornice in okolica pravilno; pri govoru pa nastajajo še razni hrušči, ker se tresejo tudi druga govorila, kakor deli grla, ustne in nosne dupline ali zase (šepet) ali z glasotvornicama vred. Izločala. Med staničnim dihanjem izgorevajo tudi beljakovine, ki so iz prvin ogljika, vodika, kisika in dušika. Zato so stanične izgoreline deloma dušičnate, na pr. sečnina, CH 4 N 2 0 (Harnstoff), sečna kislina in druge. Vse te izgoreline so strupene ali vsaj neporabne; telo jih izloča v izločalih (Ausscheidungs- organe). Izločala so: obisti (ledvice, Nieren) in znojnice (stran 23.). Obisti ležita ob zgornjih ledvičnih vretencih in imata fižolasto obliko. Na preseku (slika 60.) vidimo z golimi očmi obistno skorjo (Nierenrinde) in obistno sredico (Nierenmark). V sredi je votla obistnakotanja (Nierenbecken) z obistnimi čašicami (Nieren- kelche). Iz obeh kotanj vodita sečevoda v mehur (Harnblase). Slika 59. Grgavec prerezan od spredaj, po Noseku; a poklopec, pri¬ trjen na šcitastem hrustancu b, e nepravi, e pravi glaso¬ tvornici, d Morganova vot¬ lina, /'kolobarčasti hrustanec. 48 Pod drobnogledom vidimo v obistni skorji (slika 61.) premajhne obistne glavice, iz katerih izhajajo cevke sečnice (Harn- kanalchen). Te so vijugaste v obistni skorji, v sredici pa se pri- mikajo druga k drugi kakor v stožcu ter se izlivajo v obistne čašice na luknjičavih bradavicah. Prav od trebušne aorte se cepita kratki obistni odvodnici, zato ima kri v obistih skoro srčni pritisk; Vzdolžni presek skozi desno obist; _ Slika 01. sk. obistna skorja, k. obistna kotanja, Človeške obisti v obrisu; g. obistna glavica, sle. ob. sr. obistna sredica, o. obistna odvod- skorja, sr. ob. sredica, e. ob. čašica, h. ob. kotanja, niča, p. obistna privodnica. sč. sečevod, sč. sečevod, o. ob. odvodnica, ^.obistna privodnica. Premajhna odvodnična vejica vstopa v vsako obistno glavico in ustvarja tam predroben klobčič. Iz glavic izstopajoče odvodnice tvorijo še eno iaskovično mrežo okoli sečnic ter se nato zbirajo v obistni privodnici. Staniče sečnic izločajo pre sečnino, sečno kislino i. t. d. V glavicah se preceja pod krvnim pritiskom iz krvi odvečna voda in nekatere raztopne soli (natrijev klorid); ta voda izplakuje v sečnicah izločene snovi ter jih zbira v obistni kotanji. Obolela jetra včasih ne prilikujejo cukrovin, ki se izločajo zategadelj v obistih, sladko seč¬ no st (nezmerno uživanje alkohola). Bolne ali vnete obisti pa od¬ dajajo tudi beljakovine (beljakosečnost, albuminurija 1 ). Ako obisti ne učinkujejo dobro, zastaja v krvi sečna kislina, ki ni posebno raztopna, ter kristaluje zato po staničju v pretenkih iglicah (protin). 1 Albumen = beljak. 49 človeške pasme. Človeški rodovi, ki so prebivali in še prebivajo po zemlji, se skladajo v bistvenih znakih. Vendar so vplivali nanje podnebje, hrana in še drugi nam neznani vzroki, da so nastale razne pasme (Rassen). Najstarejše človeške ostanke, kakor lobanje, čeljusti (slika 62.) in okončine so našli v starejših dilnvialnih skladih. Znamenita naha¬ jališča so: Heidelberg', Neandertal pri Diisseldorfu, Šipka na Moravi, posebno pa Krapina. Toda okostnica teh ljudi se zelo loči od zdanjih, zato so dali tej Človeški pasmi ime pračlovek, Homo primigenius. 1 Pod¬ nebje je bilo tačas toplo, Homo pri¬ migenius je živel skupno s slonom, nosorogom, z levom brlogarjem in s hieno brlogarico. gj;k a 62 . Lobanje in okončine novejše Spodnja čeljust krapinskega pračloveka diluvialne dobe pa SO v bistvu že p° fot - Gorjanc viča - Krambergerja, enake zdanjim, Homo sapiens. 2 Takrat so živeli z ljudmi vred po Evropi mamut, dolgokocinasti nosorog, divji, konj, severni jelen, los in dr. Kosti teh živali so našli namreč v brlogih med člove¬ škimi. Diluvialni ljudje so bili drzni lovci, odevali so se v živalske kože in iz¬ delovali orožje iz kresiln ika (starejša kamenena doba). Zdanje človeške pasme (zvrsti) se lo¬ čijo po obliki lobanje, po barvi kože in ša- renice ter po laseh (posebno v preseku, „„ slika 64.). Na lobanji Slika 63. . ; . Lokanje dveh različnih človeških pasem od strani in od J e raz merje vzdolz- zgoraj, po Noseku; A srednjeglavec, B dolgoglavec.J nega, poprečnega in 1 Homo = človek, primigčnius = prvenec. — 2 S&piens = moder. . Zoologija. 4 50 navpičnega lobanjskega premera različno in dokaj značilno; odtod imena dol g ogla v ci, srednjeglavci, kratkoglavci (slika 63.). Dolgoglavci prebivajo po tHH IH ■>) f j severni Afriki, po jugozahodni in severni Evropi ter se ločijo v dve pasmi. Severjani imajo belo kožo, plave lase, svetle (modre) oči in podolgast obraz. Prebivalci okoli Sredozemskega morja so zagorele kože, temnili oči in las in so poprečno nekoliko manjši od severjanov. Po vzhodni Evropi prebivajo kratkoglavci in se vrivajo od Balkanskega polotoka po Alpskih dolinah do južnega Francoskega med obe dolgoglavski pasmi. Alpski kratkoglavci imajo medlobelo kožo, temne kodraste lase, temne oči in okrogel obraz. Veda, ki raziskuje in primerja človeške pasme od prazgodovinske dobe do današnjih dni, se zove antropologija 1 (človekoslovje). Slika 64. Preseki človeških las; a Evropejec, b Kitajec in Indijanec, c Hotentot in Avstralijec. Anthropos = človek, logos = veda. Prirodopis živalstva. Pregled vsega živalstva. Prirodoslovci razstavljajo nebroj živali v skupine že zaradi pre¬ glednosti, da jih proučavajo tem laže. V vrsto (Art) stavimo zdaj vse živali p o edinke (Individuen), ki se strinjajo v vseli bistvenih znakih telesnega ustroja in v načinu življenja, na pr. domači psi. Nebistveni razločki se nahajajo vendar tudi v vrsti domačih psov. Ločimo namreč hrte, kodre, jazbečarje in dr. ter imenujemo te pod¬ vrste zvrsti, različke ali pasme. Živali različnih vrst, ki pa se ujemajo v mnogih bistvenih znakih, družimo v pleme (Gattung), na pr. psa, lisico, volka. Znanstvena imena so latinska; po Linnejevem zgledu dobivajo pes, lisica in volk skupno plemensko ime Canis, vsaka vrsta pa še priimek, na pr. Canis familiaris, C. vulpes, C. lup us. Več plemen se druži v rod (Familie), več rodov pa v razred (Ordnung). Pasji in mačji rod prištevamo na pr. k razredu zveri. Razrede spajamo še v večjo enoto, v red (Klasse), na pr. opice, zveri, prhutarje v red sesalcev. Več redov, ki imajo še kake skupne znake, imenujemo deblo (Stamm). Na ta način dobimo umeten sestav živalstva. Razen zdaj živečih nahajamo v zemeljskih usedlinah še okamenine izumrlih živali, ki jih raziskuje posebna veda, paleontologija 1 (staro- bitoslovje). Po okameninah delimo usedline v naslednje veke in tvorbe: (Števila naznanjajo red, v katerem so nastale tvorbe.) 1 Palaios = starodavni, onta = bitja, logos = veda. — Opomba. Ako pri latinskih besedah ni nobenega naglasa, naglašaj dosledno predzadnji zlog. III. 7. jura ali jurska tvorba 6. triada ali triadna tvorba 10. kvartar ali kvartarna tvorba 9. tercijar ali tercijarna tvorba 8. kreda ali kredna tvorba 52 5. perm ali permska tvorba 4. karbon ali karbonska tvorba II. Stari vek 3. devon ali devonska tvorba 2. silur ali silurska tvorba 1. kambrij ali kambrijska tvorba. I. Pravek. Število tvorb ni znano; brez očitnih okamenin. Prvo deblo. Vretenčarji. Vretenčarji (Wirbeltiere) imajo dvobočnosomerno truplo n notranjo okostnico, ki določa telesu zunanjo obliko (slika 65.). Naj¬ važnejši okostnični del je hrbtenica, ki leži na hrbtu v somernini * in se deli v posamezna vretenca. Drugi organi imajo, če se oziramo na hrbtenico, pri vseh vretenčarjih isto lego (slika 66.). Nad hrbtenico je osred¬ nje živčev¬ je, na kate¬ rem so ved¬ no spredaj možgani, zadaj pa je hrbten j a- č a. Pod hrb¬ tenico je te¬ lesna dup¬ lina, ki jo obdajajo mišice; v njej naha¬ jamo zgoraj črevo, spodaj pa srce. Rdeča kri se pretaka po vsem telesu v skle¬ njenih krvnih žilah; sokrvica se zbira v srkalicah, preden vstopa v kri. Vretenčarji imajo po dva para okončin in njih telo se končava navadno z repom. K vretenčarjem prištevamo šest živalskih redov: sesalce, ptice, plazilce, krkone, ribe in cevosrčnice. Slika 65. Mačja okostnica; lo. lobanja, v. v. vratna vretenca, p. ■». prsna vretenca, l. v. ledvena vretenca, r. v. repna vretenca, l. lopatica, r. rebra, ni. nad¬ lahtnica, pl. podlahtnica, Id. koželjnica, z. zapestje, d. dlan, p. prsti. Til. kolčnica, di. dimeljnica, s. sednica, st. stegnenica, p. pogačica, pi. piščal, mi. mečnica, n. nart, sp. stopalo, n. p. nožni prsti. Prvi red. Sesalci, Mammalia , 1 Saugetiere. Značilne lastnosti sesalcev popišemo najprimerneje na domači mački. Truplo jej pokriva dlaka, ki se razvija na isti način kakor 1 Mamina = sesek. 53 človeški lasje (stran 22.). Goste, zavojite dlačice, ki ležijo ob koži, imenujemo pddlanko (Wollhaar), iz podlanke pa štrlijo daljše in trdnejše kocine (ošine,' resine, Grannenhaare). H kocinam se pri- trjajo mišični kosmiči, s katerimi mačka lahko ježi dlako. V kocinah so tudi barvila, ki dajejo dlaki barvo. Podnebje (toplota in mraz) močno vplivata na razvoj in na barvo dlake. Naše kodraste ovce na pr. dobijo v vroči Afriki togo (strumno) volno, v Novi Gvineji pa se celo ogolijo. Govedo in konji so črez zimo gostejše in mršave dlake. Tudi drugi sesalci severnih krajev dobivajo na zimo gostejšo dlako, spomladi pa se golijo. Planinski zajec, obtečajna lisica in her¬ melin pobelijo po zimi, da ne izžarivajo preveč toplote. Nekateri pa razlagajo take očividne barve tudi kot varovalne barve (Schutzfarben), češ, živali se priravnavajo barvi pokrajine, kjer živijo navadno. Tako so pustinjske živali smlede (bleichgelb), obtečajne pa bele. Slabiči se na ta način skrivajo res laže pred sovražniki, zveri pa uspešneje zalezujejo plen. Toda vred¬ nost varovalnih barv se ne sme pretiravati! Zajec se na pr. lahko zataji na ležišču zaradi rumenosive dlake človeku in še tudi bistrookim ujedam, ne uteče pa tako psu ali lisici, ki ga sledita z vohom. Udomačeni mački se ni treba bati ne podnebja, ne posebnih sovražnikov; kakor vsem domačim ži¬ valim se ji izpreminja barva ter se nikakor ne priravnava okolici. Podlanka, še bolj pa v njej krožeči zrak sta toplotni samili ter varujeta mačko po zimi mraza, poleti' pa toplote. Telesna toplina, ki se vzdržuje vsled staničnega dihanja (stran 44.), se zato ne izpreminja mnogo. Sesalci imajo stalno toplo kri, navadno 36° do 41° C. Loj iz lojnic vzdržuje dlako voljno in mastno, da ne more voda do kože, kar je posebno važno za vodne sesalce, na pr. za vidro. Mačja jajčeca so 02 mm, velike stanice in nimajo skoro nič rediva. Samica hrani zato izprva zarodek s hranivom svoje krvi, koti žive mladiče ter jih doji nekaj časa z mlekom. Mleko je nekaka mezga in teče iz mlečnih žlez (Milchdriisen), ki ležijo največ po trebušni strani života. Z/4 Slika 66. Povprečni presek vretenčarjevih ogrodi v obrisu; lt. koža, v. vre¬ tence, r. rebro, h. hrbtenjača, v. o. velika odvodnica (aorta), p. poži¬ ralnik, s. srce, pl. pljuča. Med vre¬ tenci, rebri in grodnico se širi telesna duplina. 54 Mačja okostnica se ujema vobče s človeško (slika 65.). Lične in lobanjske kosti so zvezane nepremično med seboj in spodnja čeljust se vglablja neposredno v senčnici pod prodolžkom. Domača mačka ima dve zatilni glavici, sedem vratnih vretenec z nosačem in okre- tačem ter dimeljnično zrast. Zobi se dvakrat. Ustno duplino in žrelo ločita dva para oblokov, nad grgavcem je zaklopec. Preko telesne dupline se razpenja mišičnata prepona. Mačka diha s pljuči. Njeno srce ima dva povsem ločena prekata in pridvora. Velika odvodnica (aorta) se zavija na levo stran. V primeri s človeškimi zaostajajo veliki možgani v rasti ter ne krijejo več srednjih in malih možganov. Tudi površina ima le malo možganskih zavojev. Hrbtenjača pa je razmeroma velika. Odsevna gibanja so zato bolj razširjena ko pri človeku. Kolikor se podedujejo od roda do roda, jim pravimo nagon (Instinkt). Prvi razred. Opice, Primates , 1 Aifen. V zverinjakih vidiš dostikrat gorilo, ši m pan s a in orang¬ utana. Izmed vseh sesalcev so te opice (posebno mladiči) najbolj podobne ljudem. Obraz, ušesa, dlani in podplati 'so goli. Kostni pretin loči očnici od senec in oči gledajo naprej. Veliki možgani pokrivajo celo male ter imajo še precej zavojev. Lakti nosijo prave roke, ker je vseh petero prstov prostih, a kratki palec se sklepa z drugimi prsti. Ne oziraje se na duševne zmožnosti pa nahajamo med človekom in med opicami tudi precejšnje telesne razločke. Lobanja je v primeri s štrle¬ čimi ličnimi kostmi prav majhna. Kolk je ozek in bedra so slaba. Nožni prsti so vsi prosti in nožni palec se sklepa z drugimi. Ker pa sta stopalo in nart prav taka kakor na človeški nogi (slika 67.), zato imenujemo opičji nogi opri¬ jem a 1 n i nogi (Greiffiifie). Z njima kakor z rokama se opice oprijemajo in plezajo po drevju. Opice so plezalni sesalci. Vsi prsti nosijo ploščnate nohte. Zobovje je popolno, to je, ima sekalce, bodalaste Slika 67. Xožna okostnica c. človeka, g. gorile. 1 Primates = naj višje razvite živali, primus'= prvi. 55 Slika 68. Glava mladega magota (Inuus ecaudatus) z ustnima mošnjicama. podočnjake in kočnjake ter je tudi skle¬ njeno (geschlossen). Opice se živijo na¬ vadno ob plodovih in zeliščih ter imajo temu primerno topogrbaste kočnjake; nekatere pa lovijo tudi žuželke in ptiče in iščejo ptičja jajca. Brez opic sta Avstra¬ lija in Evropa. Ozkonose opice (Catarrhinae/Schmal- nasen) prebivajo po Afriki in Aziji ter se imenujejo zato tudi opice starega sveta. Hrustančasti hripelj dela spredaj ozek nosni preti n (slika 68.), ki je daljši od nozdrvi, tako da se obračajo slednje navzdol. Zobovje ima znak: “ j “ |. Lakti so navadno daljše od beder in najdaljša opičja kost je nadlahtnica. Človeku podobne brezrepe opice so: gorila (Gorilla gina 2 ) in Šim pan s (Simia troglddytes 3 ), ki živita v zahodni Afriki, ter rjavokocinasti orangutan 4 (Pythecus sat,yrus 5 ) na otokih Borneu in Sumatri, ki ima stisnjen nos ter si dela gnezdo iz vejevja. Dubois (Diiboa, 1895) je našel na Javi v najmlajših tercijarnih skladih kos lobanje, stegnenico in kočnjaka opice (Pithe- canthrdpus erectus 6 ), ki je imela večje možgane nego vse zdanje človekoslične opice (Anthropomorpha 7 ). Giboni (Hyl6bates 8 ) v Vzhodni Indiji in po sosednih otokih se vzravnavajo, pri čemer se ravnovesijo z dolgimi, do tal segajočimi laktmi. Na pal¬ cih imajo ploščnate, na drugih prstih pa vzbočene nohte. Pasjeglavci ali p a v i a n i (Hunds- affen) imajo po pasje podaljšan gobec, ostre podočnjake, ustne mošnjiceinpisano sedalo. Na tleh hodijo po vsem stopalu. Magot (Inuus ecaudatus 9 ) živi po gibraltarskem skalovju v varstvu angleške vojaške po¬ sadke in v Afriki. Morske mačke (Meer- katzen) nosijo dolge repe. Slika 69. Glava opice kapucinke (Cebus ca- pucinus). 1 Kata = navzdol, rhis rhinos = nos. — 2 Gina = zamorsko ime živali. — 3 Simia = opica, trogl6dytes = brlogarica. — 4 Orangutan = malajsko ime živali. — 5 Pythecus = opica, s&tyrus = satir, gozdno božanstvo. — 6 Pithecus = opica, ftnthropos = človek, erčctus = po¬ končen. — 1 Anthropos = človek, morphe = oblika, podoba. — 8 Hyle = gozd, baino = stopam. — 9 Inuus = božanstvo čred, ecaudatus = brezrep. 56 Sirokonose opice (Platjrrhinae, 1 Breitnasen) ali opice novega sveta. Vriskač (Briillaffe, Mvcetes seniculus 2 ) živi krdeloma v bra- zilijanskih pragozdih. Njegov nos Slika 70. Krempljičar (Hapale penicillata) po Schmeilu. ni preti n je širok in nozdrvi se obračajo zato na stran (slika 69.). Ustnih mošnjic in sedala nima. 9 13 13 Zobovje ima znak: “ ^ .. g -. Z dolgim, na notranjem koncu golim repom se oprij emlje ter pleza, o p r i - jemalni rep. Glas mu krepi pod- jezičnica, ki je nabrekla v koščeni zvočni mehur. Hvatani (Klam- meraffen, Ateles 3 ) nosijo krnjav palec in dajejo užitno meso ter dobro krzno. Krempljičarji (Krallenaffen) nosijo na vseh prstih kremplje, le nožni palec ima ploščnat nohet. Kremplji so vzbočeni, imajo ostro konico ter obdajajo končni člen prsta na treh straneh. Zobovje je: 9 1 3 I 2 " j 0 . Svilaš (ujstiti, Seiden- affchen, Hapale Iacchus 4 ) in levič (Lowenaffchen, H. rosžlia 5 ) živita v južnoameriških pragozdih. Drugi razred. Poluopice, Prosimiae , 6 Halbaffen. Poluopice živijo po pragozdih na Madagaskarju, po Južni Afriki in na Sundajskih otokih. Ponočne živali so, z velikimi očmi, katerih zenica se lahko močno razmika. Opic nas spominjajo, ker se jim sklepajo palci z drugimi prsti, zato pa tudi lahko plezajo. Nohti so vobče plošč- nati, samo nožni kazalec nosi krempelj (slika 72.). Ločijo pa se od opic, ker med očnicama in sen¬ cema ni koščenega pretina. Notranja 1 Platys = širok. — 2 Myket& = rjulec, seniculus = starček. — 3 Atelšs = nepopolen zaradi krnjavega palca. — 4 Hiipalos = mehek, I&cchus = priimek Baha. — 6 Rosalia = rožastordeč. — 6 Pro = namesto, simia = opica. n.p. n.b. kr. ko. Slika 71. n. p. nohet v vzdolžnem preseku, n. b. nohet od boka, kr. krempelj, ko. kopito. 57 sekalca na medčeljustnici puščata med seboj vrzel (slika 73.). Poluopice se hranijo ob plo¬ dovih, zalezujejo pa tudi ptičke in žuželke (ostrogrbasti kočnjaki). Sem štejemo plemeni maki (na pr. mongoz 1 ) in lori. Prstomiš (Fingertier, Chir6mys madagascariensis 2 ) se oprijema z dolgimi drobnimi prsti in nosi na njih same kremplje (razen palca). Za tercijara so živele poluopice tudi po Evropi. Tretji razred. Prhutarji, Chiroptera , 3 Hand- fttigler. Prhutarji so edini sesalci, ki se lahko gli] a gibljejo v zraku, sicer ne leteč, temveč samo oprijemalna noga makija, prhutajoč. Kot primer vzemimo uhategane- predelano po Boasu; k. ka- topirja (Ohrenlledermaus, Plecčtus auritus 4 ). Ob boku se mu razpenja letalna mrena (kožna guba, Flughaut), in sicer sega od sprednjih do zadnjih okončin in do repa. Letalna mrena je zelo tenka, voljna (za maz so lične lojnice) ter polna živčnih končičev. Prhutanju se prilega vse truplo, posebno pa lahka o kostni ca. Na plečih vzbu¬ jata pozornost močni ključnici Grodnica nosi v sredi greben (prim. ptice stran 90.), da se nasla¬ njajo nanj letalne mišice, in rebra se pritrjajo na grodnici s koščenimi vezmi. Vse ogrodi so na ta način nepremične in tvorijo trdno oporo za letalo. Tudi kolčne kosti zrastejo s križnico. Na krepko nadlahtnico se naslanja samo podlahtnica, ena sama zapestnica jo veže preumetno z dlanjo. Prosta palca nosita ka- voljčasta kremplja. Na nju se obeša uhati netopir, z njima se brani in se plazi po tleh. Drugi štirje prsti in pripadajoče dlančnice so zelo dolgi in gibljejo ter razpenjajo letalno mreno kakor šibice dežnik. Nožni prsti so prosti in krempeljčasti, ostrogasta petnica napenja letalno mreno ob repu. Oči so drobne in slabe, posluh tenak, tip na mreni in na ušesih pa izboren. Oslepljeni netopirji prhutajo na pr. varno med nastavlje- Slika 73. Lobanja poluopice od spredaj. 1 Mongoz = domače ime živali. — 2 Heir = roka, mys = miš, madagascariensis = ma- dagaskarski. — 3 Heir = roka, pteron = perutnica. — 4 Plekein = spajati, us otos = uho ušesi se spajata na temenu, auritus = uhat. 58 nimi mrežami, a se jih ne dotikajo. Samica nosi edinega mladiča tudi med prhutanjem s seboj; mladič se ji namreč pritrja na prša s krem¬ peljci, a tudi s kaveljčastimi zobci. Na zimo se poskrijejo uhati neto¬ pirji zaradi primanjkujoče hrane v zatišja, se obesijo na nožne prste, ogrnejo letalno mreno in otrpnejo. V tem zimskem spanju dihajo le v daljših presledkih in srce jim utriplje pomalem. Telesna toplina se sicer zniža, toda ne pod 10° C, ker izgoreva tolšča, ki so si jo nabrali poleti. V hudi in dolgotrajni zimi zmrznejo. Zobovje je popolno. Ravno Slika 74. Okostnica in letalna mrena uhatega netopirja; ki. ključnica, l lopatica, ni nad¬ lahtnica, pl podlahtnica, p. palec s krempljem, kr. križnica, pe. petnica. po zobeh ločimo žužkojede prhutarje, ki potrebujejo ostrogrbastih kočnjakov, in plodojede prhutarje s topogrbastimi kočnjaki. Žužkojedi prhutar ji (Kleinfledermause, Microchirbptera 1 ). Gladko- nosi (Glatnasen) zapirajo velika ušesa s poklopci in na kočnjaki h se guba sklenina v obliki črke W. V pozni noči prhutata uhati ne¬ topir in nočni netopir (Vespertilio murinus 2 ). V mraku šviga po zraku lesni netopir (Vesperugo n 6 etui a 3 ). Kr ponosom (Blatt- nasen) zrastejo na nosu čudni kožnati nastavki. Domač prhutar te vrste je podkovnjak (Hufeisennase, Rhindlophus ferrum equinum 4 ). Krvoses (vampir, Phyll6stoma spectrum 6 ) iz Južne Amerike sesa kri. 1 Mikros = majhen. — 2 Vespertilio = netopir, murinus = miši podoben. — 3 Ves¬ perugo » večernica, nox = noč. — 4 Rhis rhinos = nos, lophos = griček, konica, ferrum equinum = konjska podkev. — 5 Phyllon = list, stčma = gobec, spectrum = strašilo. 59 Plodojedi prhutarji (GroMedermause, Megachirčptera 1 ) nosijo kremplja tudi na sprednjih kazalcih in ob repu izrezano letalno mreno. Leteči pes (kalong, fliegender Hund, Pteropus edulis 2 ) v Vzhodni Indiji škoduje v sadovnjakih, ima pa užitno meso. Četrti razred. Zveri, Carnivora , 3 Raubtiere. Psi (Canidae). Kot udomačena žival je zgubil domači pes (Haus- hund, Canis familiaris 4 ) že mnogo svoje zverske čudi; vendar se mu je ohranilo še nekaj zverskih znakov. Oglejmo si le pasjo lobanjo! Očnici se odpirata proti sencema, ličnični prodolžek se krivi močno navzven, da se lahko gibljejo krepke čeljustne mišice pod njim. Te mišice se pritrjajo zgoraj na zatilničnem grebenu, spodaj pa na krepkih kljuncih spodnje čeljusti. Spodnja čeljust se suče z valjasto gla¬ vico v poprečni skledici (valjasti sklep) ter se zato ne giblje v stran; zadaj je na njej za zveri značilni izrastek. Glavni zver¬ ski znak so zob¬ je (slika 75.). Pes ima izmed zveri največ zob in za¬ tegadelj podaljšan gobec. Znak za pasje zobovje je: V vsaki , Slika 75. s. sekalec, po. podočnjak, v. vrzeljalri, d. derač, Pasja lobanja Znak za zobovje je: 3 L g . Krnjavo medčeljustnico pokriva le trdtfin žuljava koža, v spodnji čeljusti pa štrli osem lopatastih zob, ki imajo kakor glodači sklenino le na prednji strani ter ostajajo zato dletasti. Izmed njih je 6 sekalcev, stranska pa sta podočnjaka. Za temi zobmi je precejšnja vrzel, nepo¬ polno zobovje. Kakor pri svinjah, so predmeljaki res še ožji nego meljaki, toda vsi imajo poševne vence in na njih vzdolž nabrane polumesečke iz sklenine. Zgornji kočnjaki stojijo dalje vsaksebi nego spodnji. Zaradi zelo plitve sklepne skledice se premika spodnja 1 Tuber = gomolj, melas = črn. — 2 Cavus = otel, cornu = rog. — 3 Bos = govedo, taurus = bik. Slika 96. Podlakti in roka domače svinje od spredaj in od strani; ni. nadlahtnica, 74 Slika 97. Lobanja in rog goveda: me. medčeljustnica, z. e. zgornja, s. č. spodnja čeljustniea, n. nosnica, so. solznica, r. rož- nica, s. sekalci, le. kočnjaki. čeljust semtertja in izrastlinska hrana se drobi in melje kakor med mlinskima kamenoma (glej glodalce str. 67.). Prebavljala imajo veliko prostornino in površino, da govedo lahko sprejema veliko množino malo tečne hrane in jo prebavlja dodobra. Jezik, nabrekle ust¬ nice, sprednji zobje in žuljava koža v zgornji čeljusti pulijo travo. Po¬ vršno prežvečene zalo¬ gaje zvija govedo v kepe ter jih požira. Požiralnik pa je na spodnji strani zelo ozek; kepe zato ne morejo skozenj, tem¬ več širijo in odpirajo vhod v vamp (Pansen), ki je stranski in obsež¬ ni požiralnikov izrastek (slika 99.). Sito govedo počiva, najraje v kakem zavetju; med tem se pomika hrana v vampov privesek, kapico (Netz- magen), v kateri se sprijema v okrogle prežvečke. Žival bruha prežvečke v usta, kjer jih premleva in premešava s slino v redek sok, ki se cedi po žlebastem spodnjem požiralniku v tretji želodčni oddelek, v Jeveterogub (Blattermagen) in odtod v siriščnik (Lab- magen). Siriščnik izloča sirilo (Lab), pepsine in solno kislino in je tedaj primeren želodcu drugih sesalcev, dočim sta vamp in kapica le nekaki shrambi (prim. ptičjo golšo, stran 92.). Vse želodčno delo se deli tako na štiri dele in vsak oddelek opravlja svoj posel bolje in uspešneje nego enoten želodec, načelo r azdelj enega del a. Slika 98. Kosti svinjske, srnine in velblodove sprednje okončine, deloma predelano po Floweru; 2. do 5. prsti. 75 Govedo nosi kot orožje rogove (Hdrner). Živinčetu odebeli čelna koža. Spodnja usnjica kosteni, se spaja s čelnico in tvori koščen izrastek, takozvano rožni c o (slika 97.). Zunanja povrhnica roženi in ustvarja rog. Kožne plasti na spodnji in notranji strani roga roženijo neprenehoma, zato se rog daljša in debeli. Domače govedo se je iz- prevrglo v mnogo pasem. Kot zarodnike domačega goveda smatrajo tura (Ur, B. primi- genius 1 ), ki je še živel do 17. stoletja po Nemčiji, dalje krat- korogo govedo (B. brachv- ceros 2 * ) in čel at o govedo (B. frontosus 8 ), katerih ostanke so našli po barjih in v mostiščih. Litavskega zob ra (Wi- sent, Bison europaeus 4 ) go¬ jijo še v Bialovicah, ameriš¬ kega zobra (B. americanus) pa v Narodnem parku Zedinjenih držav in v Kanadi; oba nosita na plečih dolgo grivo. Močvirsko govedo Indije, toda tudi južne Evrope je bivol (Biiffel, Bubalus bufalus 5 ). Ovca (Schaf, Ovis aries 8 ) ima 2. in 5. dlančnico krnjavi brez pripadajočih krnoprstov in parkljev; njen prstni znak je torej: f. Rogovi se za¬ vijajo polžasto in so stisnjeni z bokov. Zaradi volne znameniti pasmi sta merinovka in tolstorepka. Koza (Ziege, Capra hircus 7 ) s srpasto nazaj zavitimi rogovi nima solznic in parkljevih žlez. Dobro volno dajeta angorka in kašmirka. Ovcam in kozam krije dlaka nosni gredelj, dočim je nosni gredelj pri govedu gol. Plahe in gibke antilope prebivajo v Afriki. K njim prištevamo tudi divjo kozo (Gemse, Antilope rupicapra 8 ), ki živi družema po Alpah. Jeleni (Cervidae). Navadni jelen (Edelhirsch, Cervus elaphus 9 ) živi po gorskih gozdih Evrope, severne Afrike in Male Azije. Ima velike solznice in kratek rep. Okončine imajo sicer krnoprste, pri¬ padajoče dlančnice pa so krnjave (slika 98.). Samcem izrastejo včasih tudi topi zgornji podočnjaki, zobni znak je: ^ Samci nosijo 1 Primigenius = prvenec. — 2 Brachys = kratek, keras = rog. — 8 Pront6sus = čelat. — 4 Bison = divje govedo v Traciji. — 5 Bubalus = stara beseda za kravjo antilopo. — 0 Ovis = ovca, aries = oven. — 7 Capra = koza, hircus = kozel. — 8 Rupicapra = skalna koza. rupes = skala in capra = koza. — 9 Cervus = jelen, elaphos = jelen. Slika 99. Prežvekovalski želodec ovce; v. vamp. k. kapica, d. deveterogub, s. siriščnik. 76 Slika 100. dalje rogovje (Geweih), ki se nastavlja rav- notako kakor rogovi. Z dlako pokrita čelna izrastka sta izprva mehka in hrustančasta, pozneje pa okosteni njih nsnjica. Povrhnica pa ne poroženi, temveč se posuši z obilnimi žili¬ cami vred, katerih sledovi ostajajo kot žlebiči in jamice, in odpade ali jo pa žival oddrgne (lik, Bast). Rogovje ni stalno; meseca svečana se zmehča r o ž n i c a (Rosenstock) pod grčavim vencem in rogovje odpade (se omladi). Zrašča pa iznova ter dobiva navadno po en rogelj ali p ar o ž ek več. Prvi nadočni parožek zovemo nadočnik (Augensprofi). Število parožkov določa torej jelenom vobče starost: parožniki, roguljaki, šesterniki itd. Dam j ek (Damhirsch, C. dama) ima (na rogovju) lopatnike; njegova prava domovina Srnjakovo rogovje (šesternik); je severna Afrika. Srnjak (Reh, C. capreolus 1 ) e. čelnica, r. rožniea, v. venec, nava( jno i e p 0 troje parožkov (slika 100.), rogovje mu odpada jeseni. V obsevernih krajih samotari plahi los (Elen, C. alces 2 ). Severni jelen (sedlon, Renntier, C. tarandus 3 ) živi zdaj le v obtečajnih krajih čredoma in se hrani po¬ zimi z lišajem jelenovcem. Samec in samica nosita lopatnike, krno- parklji so zaradi močvirnatih tunder in zaradi snežišč precej veliki. Za diluvija je prebival severni jelen tudi v naših krajih, in sicer skupaj z izumrlim orjaškim jelenom (Schelch, C. eurjceros 4 ), čegar rogovje se je razprostiralo 3—4 m. Po azijskih visokih planotah živi srni po¬ doben pižmar (Moschustier, Moschus moschiferus 5 ), ki nima rogovja, samcu pa štrlita iz ust zgornja podočnjaka. Krnoparklji so precejšnji, za popkom ležeča žleza izloča dišeči mošek. Žirafe (Oamelopardalidae). Navadna žirafa (Giraffe, Camelo- pardalis glraffa 6 ) živi v Sudanu. Života je sklonjenega, dolgih okon¬ čin brez krnoprstov in dolgega vratu, vendar ima samo 7 vratnih vretenec. Z jezikom smuka listje z dreves, tla pa doseže le, če raz¬ kreči sprednji okončini. Na čelu sta dve (3) z dlakavo kožo pokriti rožnici, ki pa se ne razvijata v rogovje. Žirafa kljusa. Pred kratkim 1 Capreolus = srna. — 2 Alkč = moč. — 3 Tarandus = sedlon. — 4 Eurys = širok, keras = rog. — 0 Mčskos = mošek, moschiferus = mošek noseč. — 4 Camelopardalis = velblod in panter obenem. so našli v Osrednji Afriki še okapija (Okapia Johnstoni). Okapi veže žirafo z izumrlimi terciarnimi prednicami, na pr. s Sivatherium giganteum, 1 čegar ostanke so našli v Pikermi na Grškem in v Siva- liku v Indiji. Velblodi (Tyl<3poda, 3 Schwielenful5er) so pustinjski prežvekovalci. Enogrbi velblod (dromedar, Camelus dromedarius 3 ) je doma v severnoafriških in zahodnoazijskih puščavah (v Egiptu ga poznamo od leta 1400. pred Kr. r.); zdaj pa ga redijo tudi v Mehiki in v Avstraliji. Velblod stopa po vseh treh členih sred¬ njih prstov, ki ju veže širok in žuljav podplat (pe¬ ščena in skalnata puščava). Parklja sta krnjava, krno- prstov ni (slika 98.). Velblod tudi nima čelnih izrast¬ kov in deveteroguba. Vampove stene so gubaste, med gubami zadržuje popito vodo. Rejene živali zbirajo tolščo v hrbtni grbi; kadar pa potujejo in stradajo, jim grba mineva (prim. zimsko spanje). Na prsih imajo že mladiči trde natiske. Zobovje loči velblode precej od drugih prežve- 113 3 kovalcev, znak je: g ' 0 - g . Sekalci in podočnjaki tičijo torej v obeh čeljustih ; prvi predmeljak pa se osebi ter je koničast kakor podoč¬ njak. Velblod se brani s smrdljivo slino. Dvogrbi velblod (Tram- peltier, C. bactrianus 4 ) prebiva po osrednjeazijskih visokih puščavah (Gobi). Mrzlemu podnebju primerno ga pokriva daljša kocinasta dlaka. Gorske živali so: lama (Auchenia lama 5 ), gvanako in vikunja. Grbe nimajo in tudi podplat ne spaja prstov. Planinci v Andah jih jezdijo, dobivajo pa od njih tudi mleko in volno. Slika 101. Velblodova lobanja; s. sekalci, po. podočnjaki, pm. prvi predmeljak. Deseti razred. Lihoprsti, Perissodactyla,° Unpaarzeher. Sodoprste in lihoprste družijo včasih v en razred ter jih ime¬ nujejo kopitarje (Huftiere). Oba razreda sta se namreč zarodila iz peteroprstih prakopitarjev (Condylarthra 7 ), ki so živeli v starejšem 1 Sivalik in tberion = žival. — 2 Tylos = žulj, pus podos = noga. — 3 Camčlus = velblod, dromedarius = brzotek. — 4 Bactrianus = v Baktriji živeč. — 5 Auchen = vrat. — 6 Perissčs = liho (število); daktylos = prst. — 7 K6ndylos = sklep, artron = člen. 78 tercijaru. Sodoprstom tečejo težišč- nice med srednjima prstoma, lihoprstom pa po srednjem (tretjem) prstu, ki se zaraditega bolj upotreblja in krepi, d o - čim drugi somerno ob nje.m krnijo in ginejo (slika 102.). Lihoprsti se hranijo z rastlinami, zato pa kažejo skoro iste znake ka¬ kor sodoprsti. Ključnic ni, nadlahtnici in stegnenici sta kratki, tem močnejše pašo dlančnice in stopalnice. Stopajo le po zadnjem prstnem členu, ki tiči v močnem kopitu. Prsna vretenca nosijo zaradi močnega zatilnega mišičevja dolge trnke. Izmed liho- prstov živijo danes le plemena ta p i rj e v, nosorogov in konj. Tapirji (Tapiridae). Indijski tapir (Tapirns indicus) živi na otokih Borneu in Sumatri, ameriški tapir (T. americanus) pa po Južni Ameriki. Tapirji imajo rilčast nos, na sprednjih nogah po četvero, na zadnjih pa po troje prstov, znak: ! + ! + v. Zobovje je popolno . . . ...314|3 1+1+1 kakor pri svinjah: g 1 4 I g . Nosorogi (Nasicdrnia). Indijskega noso¬ roga (Nashorn, Rhinčceros unicbrnis 1 ) pokriva kakor povodnega konja debela, v gube na¬ brana koža. Na vseh nogah je po troje prstov: i +1 + i • nosne ^ a gredlja štrli rog, ki iz¬ raste iz povrhnice ter je zažet. Zobovju manjka očnjakov, a tudi sekalci izostajajo ali izpadajo; zobni znak je: y 4 j g. Afriški nosorog (Rh. bicornis 2 ) ima dva roga (slika 103.). Za le¬ dene dobe je živel z mamutom vred po Evropi dvorogi dolgokocinasti nosorog (Rh. ti- chorrhinus 3 ), ki je imel koščen nosni pretin. Konji (Equidae). Domači konj (Haus- pferd, Equus caballus 4 ) stopa po robu in po streli močnega kopita, v katero je obut tretji prst vsake okončine. Od stranskih prstov ostajata le krnjavi dlančnici, oziroma stopalnici, 1 Rhis, rhinos = nos, keras = rog, unus = eden, cornu = rog. — 2 Bicornis = dvorog. — 3 Teihos = trden (nosni pretin), rhis = nos. — 4 Equus = konj, caballus = kljuse. Slika 103. Glava afriškega nosoroga. Slika 102. Tapirjeva, nosorogova in konjska sprednja okončina; el. dlančnice, z. zapestje, 2.—5. prsti. 79 Slika 104. Konjska lobanja; *. sekalci, po. podočnjaki, k. kočnjaki. ki pa vendarle še izrasteta včasih v prsta ter tako ponavljata znake izumrlih prednikov (atavizem, Cezarjev konj, str. 66.). V sekalca se vbokava sklenina kakor kak zavitek, praznino v zavitku pa polni cementni gl e n (rupa, Bobne). Po glenu določamo konju starost (slika 105.). Pod¬ očnjaki se razvijajo le žrebcem, izmed štirih tapirjevih predmeljakov iz¬ ostaja prvi (le red¬ kokdaj se še pri¬ kaže kot takozvani „volčji zob“). Vsi kočnjaki so raz¬ viti kot meljaki (glej prežvekoval¬ ce), pravih korenin nimajo in zato ra¬ stejo še dolgo. Sklenina se jim vdira globoko v zo- bovino in tvori zaokrožene vzdolžne ter poprečne nabore. Zato konji tudi ne gibljejo spodnje čeljusti izključno le v prečno mer kakor prežvekovalci. Azijski divji konj (Equus Prze- walskii) živi še po Džungariji, od njega izvirajo najbrže lahkonogi arabski in vzhodnoevropski konji. Težke zahodnoevropske pasme iz¬ vajamo od izumrlega evropskega divjega konja (E. caballus fdssilis 1 ), ki je živel po Nemškem še v 16. stoletju. Osel (Esel, E. asinus 2 ) nosi črez hrbet dve črni progi v križasti obliki ter čopast rep (mula. mezeg). Divji osli živijo v Afriki in v zahodni Aziji. Afriški divji konji, na pr. zebra in kvaga, so progasti; zdaj izumirajo. V zgodovinski dobi nahajamo divje konje in osle le po Evraziji in Afriki. Za odkritja Amerike so bili konji Indijancem neznani; še 1 Fossilis = izkopinski. — 2 Asinus = osel. Slika 105. Spodnji konjski sekalec a v tretjem, b v šestem, c v štirinajstem, d v tridese¬ tem letu, po Schmeilu. 80 le Španci sojih zaplodili tja, kjer so zopet podivjali, na pr. čimaroni in mustangi. V Severni kakor tudi v Južni Ameriki pa so našli to¬ liko ostankov izumrlih divjih konjev, da smatramo zdaj prav Ameriko kot pradomovino konj, odkoder so se še le razširili po Aziji, Evropi in Afriki. V spodnjih tercijarnih skladih severoameriškega Skalnega Slika 106. Sprednje okončine raznih vrst konjskega plemena, po Boasu : a hirakoterij, b mesohip, c anhiterij, d hiparij, e konj. gorovja je našel Marsh (Marš) konju podobno žival pasje velikosti, ki je imela kakor tapir spredaj četvero, zadaj pa troje prstov; a srednji prst je bil že najmočnejši. Poznejše vrste iz novejših usedlin prevajajo polagoma k zdajnemu konju. Sprednje in zadnje okončine imajo namreč po troje prstov, in sicer krnita stranska prsta tem bolj, čim mlajši so skladi, v katerih nahajamo okamenele kosti (slika 106.). Tako sta nam znana razvoj konj in njih geološka zgodovina izmed vseh sesalcev najbolje. Ednajsti razred, itilmki, Cetacea, 1 Fischsauger. 1. Kiti (Mystacoceti, 3 Bartenvvale). Grenlandski kit (Gron- landswal, Balaena mysticetus 3 ) zraste do 24 m dolg, živi družno v obtečajnih morjih, a izumira. Kit je kakor tjulenj vodnemu življenju 1 Ketos = kit. — 2 Mystax mystakos = brk, vos, ketos = kit. — 3 Phalaina = kit. 81 prilagoden sesalec. Vretenasto truplo lahko primerjamo torpedovki. Glava tiči na kratkem vratu, čegar vretenca zrastejo vsaj deloma. Vodoravna repna plavut s širokima vetrnicama potiska telo v vodi kakor vrtelo; veslasti sprednji okončini imata petero prstov, se gib¬ ljeta le v ramah in krmarita. Kolčne kosti so krnjave, zadnjih okon¬ čin ni. Čudno je, da kit nima ključnic; pomisliti pa je treba,, da so njegovi tercijarni predniki zelo podobni najstarejšim zverem (stran 60.). Pod golo. nežno kožo se razprostira debela tolstnica, ki varuje život mraza ter mu zmanjšuje tudi svojstveno težo (glej plavutonožce, stran 64.). Velika pljuča ležijo enakomerno skoro po vsej telesni dup- Kitova okostnica, predelano po sliki iz Grobben-Clausove zoologije; mč. medčeljustnica, z. c. in s. č. zgornja in spodnja čeljustnica, lo. lobanja, š. štrčnica, v. vosi, l. lopatica, ni. nadlakti, pl. podlakti, 7c. kolk. lini (ravnovesje v vodi). Čutila uhljev, nosni živec je krnjav. nosnici, štrčnici (Spritzlocher) visoko ob čelu, z njima kit samo diha, a ne voha. Diha pa lahko tudi, kadar so usta polna vode. Kopitasta hrustanca in poklopec se družijo namreč v cev, ki sega visoko do štrčnic. Slinavk ni. Zobje se sicer nastavijo na za¬ rodku, a zopet izginejo (zobati predniki). Namesto njihzrasteta z zgornje čeljusti dve vrsti do 5 m dolgih kožnih gub, ki poroženijo; pravimo jim vosi (Barten). Vosi so razpukani na notranjem robu ter prestrezajo so slaba; oči so majhne, ušesa brez Zaradi »velike medčeljustnice ležita Z. Č. Z. č. Slika 108. Povprečni presek kitove glave v obrisu, po Schmeilu; z. e. in s. č. zgornja in spodnja če¬ ljustnica, v. vosi, j. jezik. Zoologija. 6 82 hrano kakor vrša. Ustno duplino polni veliki, do neba segajoči jezik. Kit ima ozek požiralnik; zato se hrani le z majhnimi mehkužci (va- lovka, Clio borealis) in ceponožci (Cetčchilus septemtrionalis). 2. Zobači (Odontoceti, 1 Zahmvale). V obeh ali pa samo v eni čeljusti stojijo enako- liki stožčasti zobje. Zob ne menjavajo. Nosnici se spa¬ jata v eno polu meseč no štrčnico. Pliskavka (Del- phin, Delphi nus delphis a ) živi po vseh morjih severne po- lute ter nosi na hrbtu tri- oglato tolsto plavut. Samorogu samcu (narval, Mdnodon mondceros 3 ) izraste leAi zgornji sekalec do 2 m dolg, drugi zobje pa izpadejo. Glavač (Pottwal, Catodon macrocephalus 4 ) je do 25 m dolg. Velika glava zavzema tretjino trupla; na sprednji lobanji se mu nabira v obsežnih votlinah kitov mozg (Walrat, spermacet, sveče). V črevih se izloča baje pod vplivom cepljivk mastna in dišeča ambra. Koni¬ časti zobje so samo v spodnji čeljusti. Slika 109. Pliskavkina lobanja. Dvanajsti razred. Redkozobi, Edentata , 5 Zalmarme. Triprsti lenivec (Paultier, Bradypus tridactylus 6 ) živi v brazili- janskih pragozdih po drevju.* S srpastimi kremplji zrastlih prstov se obeša na drobne vejice, ako mu preti nevarnost. Na glavi obrača oči naprej, ličnica se podaljša v značilni izrastek (slika 110.), ki sega do spodnje čeljusti. Vratnih vretenec je devet. Kot drevesna žival žre lenivec plodove in listje ter pije roso. V nepopolnem zobovju ^ q j so razviti samo kočnjaki, ki pa ni- majo niti korenin, niti skleninastih kapic. Lenivčeva lobanja; l. i. ličnični Lenivec se tudl ne zobl - V južnoameriških izrastek. tercijarnih skladih so našli kosti izumrlih 1 Odus odontos = zob, ketos = kit. — 2 Delphinus in delphis = pliskavka. — 3 Monos = edin, odus = zob, keras = rog. — 4 Kata = spodaj, odus = zob, makros = velik, kephalž = glava. — 5 Edentatus = brezzob. — 6 Bradys = počasen, pus = noga, tridaotjlos = triprsti. 83 lenivcev, ki so bili veliki kakor sloni, na pr. orjaški lenohod (Riesen- faultier, Megatherium 1 ). Pasavce (Giirteltiere) pokriva na hrbtu oklep, katerega sestavljajo vsaj v sredi gibke plošče. Oklep zraste iz kože; usnjica v njej namreč okosteni, povrhnica pa poroženi (glej rogove in želve). Če preti ne¬ varnost, se zagrebajo z močnimi kremplji v zemljo ali pa se zvijajo v klobčič. Znana sta tri pasi pasavec (Dasypus tricinctus 2 ) in de¬ veter opaši p asa v ec (D. novemcinctus 3 ). Grivasti mravljinčar (Ameisenbar, Myrmec6phaga iubata 4 ) nima v podaljšanem gobcu nič zob. Skozi ozko ustno odprtino pomalja črvasti lepki jezik, na jeziku obvise mravlje in termiti, katerih stavbe razdira s srpastimi kremplji. Brezzobi so tudi luskavci (Manis 5 ); telo jim pokrivajo rjave rožene luske, ki so zrastle iz kocin, ležečih druga ob drugi. Luska pokriva lusko kakor strešniki. Trinajsti razred. Vrečarji, Marsupialia , 6 Beuteltiere. Več vrst klokanov (Kanguruh, Macropus 7 ) živi po Avstraliji in po sosednih otokih. Sprednji okončini sta kratki, z dolgima zad¬ njima skačejo do 10 m daleč, na tleh pa se opirajo in poganjajo z močnim repom (krmilo med skokom). Izmed nožnih prstov sta peti in posebno četrti močna, tretji in drugi krnjava, palca pa sploh ni (prim. kopitarje). Klokani imajo večdelen želodec in zobovje je slično prežvekovalskemu: ^ Na zadnjih koncih spodnje če- ljustnice sta navznoter zavita izrastka, ki značita vse vrečarje. Samica porodi edinega mladiča, ko je še nerazvit in le velik kakor rjavi hrošč (2 - 5—3 cm) ter ga vtakne takoj v kožno gubo na trebuhu, v takozvano vrečo (marsupium). Mladič se prisesa k mlečnim bra¬ davicam v vreči ter ostane v njej, dokler ne doraste. Ob dimeljnični zrasti štrlita vreč niči (Beutelknochen) ter podpirata vrečo na notra¬ nji strani, da ne zmečka napeti drob mladiča. Velikanski ki o kan (Riesenkanguruh, M. giganteus 8 ) je stepni vrečar; druge vrste žive po skalovju ali pa plezajo z oprijemalnim repom po drevju. Najstarejše ostanke vrečarjev so našli v mlajši triadni tvorbi. Za tercijara so živeli vrečarji po vsej Evraziji, Avstraliji in tudi po 1 Mega = veliko, therion = žival. — 2 Dasys = srhkodlakav, pus = noga, tricinctus «= tripasi. — 3 Novemcinctus = deveteropasi. — 4 Myrmex myrmekos = mravlja, phagein = žreti, iubatus = grivast. — 5 Manis = strašilo. — 6 Marsupium = vreča. — 7 Makros = velik, dolg, pus = noga. — 8 Ctiganteus = orjaški. 84 Ameriki, kjer živijo nekatere vrste še zdaj. Više razviti razredi sesalcev, ki so žilavejši v boju za obstanek, so zatrli nizko stoječe vrečarje (gladki možgani, nepopolni način množitve). V Avstralijo pa jim niso sledili, ker se je ločila ta celina najbrže že za tercijarne tvorbe od Evrazije. V tej osamljenosti so se vrečarji prilagojevali podnebju in hrani. Ker pa so bili življenski pogoji ponajveč isti kakor po drugih celinah, zato so nastale med vrečarji samimi prav različne vrste, ki nas spominjajo raznih sesalskih razredov ter imajo kot skupni znak Slika 111. Klokanova okostnica; k. kolčnica, s. sednica, v. vrečnica, 2.—5. nožni prsti. le vrečnice. Vombat (Phascdlomjrs 1 ) ima na pr. glodalsko zobovje: j | j. Poznamo tudi krta vrečarja (Notoryctes 2 ). Zverske čudi so: kuna vrečarica, volk vrečar, medved vrečarin dr. Sem štejemo tudi ameriška vrečarja, hrbtonosa in oposuma (Beutel- ratte, Didelphys virginiana). Vreči sta jima malo razviti; nožna palca se sklepata z drugimi prsti (oprijemalne noge) in nas spominjata opičje noge. 1 Phaskolon = vreča, mys = miš. — 2 Notos = hrbet, oryktes = kopajoč. 85 Štirinajsti razred. Stokovci, Monotremata , 1 Kloakentiere. Kljunaš (Schnabeltier, Ornithorrhinchus paradoxus 2 ) živi v Južni Avstraliji in po Tazmaniji ter je povodna žival. Prste veže namreč plavalna mrena in rep je ploščnat kakor bobrov. Račjemu kljunu po¬ doben gobec pokrivata roženi plošči; s kljunom brba po blatu ter lovi črve in školjke. Mladičem poženejo sicer tudi kočnjaki, toda kmalu izpadejo. Kljunaš spaja v svojih znakih sesalce s ptiči in plazilci. Debelo črevo se mu širi ob zadnjici v takozvani stok (kloako), ker izhajaj o vanj tudi izločala in spolovila. Klj unaš leže po dvoje jajec in jih vali, mladiča pa doji s sokom, ki ga izločajo posebne mlečnice. Na okostnici je mnogokaj poseb¬ nega. Vratna vretenca so rebrnata, na grodnico se naslanja spredaj še posebna nadgrodnica (Episternum), h kateri pa od lopatice ne pristopata samo ključnici, temveč tudi še krokami ci (Rabenbeine). Krokarnici drugih sesalcev sta krnjavi (prim. krokarnični odrastek 1 Monos = edin, trema = odprtina. — 2 Ornis ornithos = ptica, rhynchos = kljun, parftdoxus = čudežen. Slika 112. Kljunaš, po Schmeilu. Z; 86 str. 9.). Kljunaš samec nosi zadaj na nartu votlo ostrogo, v katero se izliva prš strupena žleza. Telesna toplina meri povprečno samo 30° C. Oči krijejo trepalnici in žmurka, ušesa so brez uhljev. Vendar pri¬ števamo kljunača k sesalcem, ker ga krije dlaka, ker ima na lobanji enake kosti kakor drugi sesalci in na kolku vrečnici kakor vrečarji. Slika 113. Kljunati ježek pred termitsko stavbo, po' Schmeilu. Slika 11-1. Jajce in zarodek kljuna¬ tega ježka, po Schmeilu. Kljunati ježek (Echidna hystrix 1 ) živi v gorskih gozdih Taz- manije. Pokrivajo ga bodice. Iz cevastega rilca proži črvasti jezik (mravljinčar) in lovi žuželke. Samica leže po eno jajce ter ga vtika v posebno podtrebušno jamico (vrečo), kjer se izvali vsled višje to¬ pline Jn kjer sesa mladič sok mlečnic. Naravni sestav. Sesalci nastopijo še le v triadni tvorbi, in sicer v oblikah, ki nas spominjajo stokovcev in vrečarjev. Tudi v starejših tercijarnih skladih nahajamo vrste, ki še spajajo znake več razredov, na pr. pra- zveri (Creodonta 2 ) in prakopitarje. Čim mlajši pa so skladi, tembolj so podobni ostanki tačas živečih sesalcev zdanjim. Živalske vrste torej niso stalne, temveč se razvijajo in izpopolnjujejo. Razvojna (descedenčna) podmena uči, da vrste ginejo, a iz njih se porajajo druge. Živalstvo se je torej razvilo kakor drevo, ki po¬ žene iz semena ter ustvarja deblo, veje, vejice in leto za letom nove popke. Zato govorimo lahko o živalskem rodovniku (Stammbaum). 1 Echidna = zlobna žival v bajki, hystrix = ježevec. — 2 Kreas = meso, odus odon- tos = zob. 87 Vendar je ta rodovnik zelo nepopolen. Od izumrlih živali so nam ostale le slabo hranjene okamenine trdnih organov in še te so raztresene v zemeljskih plasteh, v katerih temo le slučajno prodira človeško oko. Iz zdaj živečih živali pa se ne da sestaviti popolen rodovnik. Saj tudi ni mogoče iz nakupičenega bukovega dračja zložiti bukve, če so se že požgale veje in deblo. Umetni živalski sestav pa, ki smo ga popisali na strani 51., ni samo plod človeške domišljije in po- sneme. Opirajoč se narazvojno podmeno nam izraža med¬ sebojno sorodstvo živali in posta j a t a k o naravni sestav. Drugi red. Ptiči, Aves, 1 Vogel. Značilne ptičje organe popišemo na domačem golobu (Haus- taube, Columba livia domestica 2 ). Že narodni pregovor pravi: „Ptiča spoznaš po perju“. Pero (Peder) je kakor sesalska dlaka kožna tvo- rina. Povrhnica se vgreza okoli usnjične brbončice in tvori peresni mešiček (Federbalg). V brbončici, zdaj peresni buški, se raz¬ pletajo krvne žilice in hranijo pero. Dorastlemu peresu se posuši pe¬ resna buška, njeni ostanki pa tvorijo spodaj takozvano „dušo“ (Federseele). Pero (slika 115.) ima po sredi trdni tulec (Federkiel), na katerem ločimo zopet spodnjo cevko (Spule) in zgornje strženasto rebrce (Schaft). Iz rebrca poganjajo na dveh straneh vzporedne vej e in iz njih med seboj prepletene vejice, katerih ka- veljčasti končiči se »prijemajo (slika 116.), tako da na¬ stane toga, toda prožna kosmača (Fahne). Prav na koži so puhasta pe¬ resa (puh, Flaum- federn); spoznamo jih, ker imajo mehka rebrca in razčehane veje brez kaveljčkov. Beli puh varuje go¬ loba mraza in vročine (primerjaj podlankostran53.). D ro r>ni ustroj golobjega peresa v obrisu; r. Nad puhom SO rebrce, v. veja, ve. vejica s kaveljčki. Slika 115. Letalno pero do¬ mačega goloba; tulec, ki je iz cevke c. in iz re¬ brca r., k. kos¬ mača, d. duša. Avis = ptič. — 2 Columba = golob, livia (livida) = svinčenobarvna, domestica = domača. 88 mfim) m m m Slika 117. Presek mara- bujeve nad¬ lahtnice. na sesalski obarvana krovna peresa (Deckfedern), ki tvorijo skoro nepropustno odejo, da ne uhaja ogreti zrak. Telesna to¬ plina, ki meri pri raznih ptičih 40—45° C, se zato ne izpreminja. Ptiči imaj o kakor sesalci stalnotoplo kri. Na krovna peresa se nastavljajo mišice, ki šopirijo perje. Na jesen se golijo golobi, kot dobri letalci pa izmenjavajo perje le polagoma. Spomladi za valitve do¬ bivajo samci lepše in bolj pisano perje, ker se v njem prekrajajo barvila (svatbeno perje). Izpreminjasti lesk golobjega perja pa povzročajo na posebni način odbiti svetlobni žarki. Golobom nedostaje na koži znojnic in lojnic, na trtici pa imajo majhno mastno žlezo, da si mastijo perje. Perje služi golobu tudi pri letanju in temu giba¬ nju se prilegajo vsi telesni organi. Truplo je lahko, glava majhna in čeljusti so brezzobe. Zrak je namreč 775krat lažji nego voda in vzgon v njem zelo majhen (prim. plavutonožce in ribake). Kosti so iz- večine votle in napolnjene s toplim zrakom (pnevmatične), toda kljub temu zelo močne, ker so trdne zunanje plasti. V votlinah večjih kosti se razpenjajo kot opora tudi poprečni stebrci (slika 117.). Na golobji glavi nahajamo skoro iste kosti kakor vendar so tudi razločki precejšnji. Lobanjske kosti zrastejo zgodaj in brez šivov, lične kosti pa se gibljejo med seboj in tudi na lobanji. Spodnja čeljust se ne premika nepo¬ sredno na senčnici (stran 54.). Med obe se vriva marveč kvadratnica (Quadratbein) in na tej se sklepa spodnja čeljust tako, da tvori dvo- ramni vzvod. Na krajše zadnje rame tega vzvoda in na loba¬ njo se pripenja spodnječeljustna odteznica, na sprednje rame in lo¬ banjo pa priteznica. Kvadvatnico smo spoznali sicer že pri sesalcih, toda pod imenom „nakovalce“. Kvadratnica in nakovalce se nastavita Slika 118. Lobanja domačega goloba; lo. lobanja, s. sklep med medčeljustnico me. in lobanjo, z. c. in s. e, zgornja in spodnja čeljustnica, li. ličnica, ne. neb¬ nica, kr. krilnica, kv. kvadratnica, v. v. vratna vretenca. 89 Slika 119. Vratni vre¬ tenci doma¬ čega goloba. namreč na zarodkih na isti način, še le pozneje se ločita po opravilu. Če so organi oblikoslovne enaki ter se na¬ stavljajo na isti način (anatomijska enakost), jih imenu¬ jemo istoizvorne organe (homolog). Nalični organi (analog) pa opravljajo sicer isto delo (životoslovna enakost), četudi so nastali na različne načine, na pr. letalna mrena prhutarjev in ptičje perutnice. Od kvadratnice se razpenjata dve vrsti kosti do zgornje čeljusti, ki jo sestavlja izvečine velika medče- 1 j ustnica. Ličnica tvori zunanji drobni ločeč, čegar sprednji del je zgornja čeljustnica; notranji lok pa sestavljajo zapored krilni ca, nebnica in neparna lem ežni ca. Kadar odpre ptica spodnjo čeljust, pritisne kvadratnica na ta dva para kosti, ki dvignejo istočasno tudi zgornjo čeljust. Na zatilnici je samo ena obla glavica, ki se giblje na nosaču in z njim vred na okretaču. Vratnih vretenec je 11 do 13; vsa so rebr- nata. Vsako vratno vre¬ tence (slika 119.) je nekak dvojni sklep; spredaj ima sedlasto skledico, a vanjo prista¬ ja zadaj le¬ žeča glavica sprednjega vretenca (sed¬ lasti sklep, Sattelgelenk). Trapova okostnica (slika 120.) je negibljiva kakor ladijno ogredje. Posebno trdno je pleče, ker nanj se opirajo veslom enake in v perutnici izpremenjene lakti. Med sabljastima lopaticama in grodnico se razpenjata na vsaki strani po dve kosti: ključnici, Slika 120. Golobja okostnica; lo. lobanja, v. v. vratna vretenca, t. trtica, g. grod- nica, /c. ključnica, lik. krokarnica, l. lopatica, ni. nadlahtnica, pl. pod- lahtnica, kš. koželjnica, de. dlančnica, ns. nasadec, kr. križnica, st. stegnenica, p. piščal, ms. mednartni sklep, kč. kračnica, 1.—4. prsti. 90 ki zrasteta ob grodnici v vilice, in debeli krokarnici (glej stokovce, stran 85.). Nadlahtnica je nekoliko zvita in čvršasta, da se na¬ stavljajo nanjo laže letalne mišice. Podlakti imajo kakor sesalske dve kosti: koželjnico in podlahtnico. Zapestje sestavljata samo dve zapestnici (prim. prhntarje, stran 57.). Dve dlančnici zrasteta na obeh koncih ter nosita tri krnjave prste, in sicer palec z enim, ka¬ zalec z dvema in sredinec z enim členom. Mrenasta koža se razpro¬ stira ob komolcu med nadlahtnico in koželjnico ter nas spominja letalne mrene. Posebno velika in močna krovna peresa, takozvana letalna peresa (Flugfedern), tičijo na zadnji strani roke (10) in Slika 121. Golobja perutnica; l. m. letalna mrena, l. r. letalna peresa roke z vodilnim peresom v. p., I. pl. letalna peresa podlahtnice, pa. p. in pl. p. palčna in plečna peresa. podlahtnice (11—15) tako, da pokriva in podpira zunanja toga kos- mača vsakega peresa mehko kosmačo sosednjega. Kazalčevo pero se giblje zase ter se imenuje vodilno pero (Lenkfeder). Cevke letalnih peres pokriva več vrst krovnih peres, ki ležijo druga na drugih kakor strešniki. Mahajoč s perutnicami pritiska golob pod seboj zrak, čegar odpor ga dviga in vzdržuje v višini, poriva pa se tudi kakor z ves¬ loma naprej. Leteči golob dalje lahko plava po zraku, kakor odska¬ kuje nad vodo ploščnati kamenček, ki ga vodoravno in krepko zalu- čimo ob gladino. Sprednji veter podpira, zadnji ovira polet (papirnati zmaj). Dolga ščitasta grodnica nosi po sredi greben, ki reže zrak kakor ladijni gredelj vodo; na greben pa se pritrjajo tudi letalne mišice. Prsnih reber je le šest, vsako rebro je iz prsnega in hrbtnega kosa, ki ju veže kolenčast sklep. Vsak hrbtni kos ima dalje kljukast nasade c (processus uncinatus), ki se naslanja na naslednje rebro. Golobu po krni prepona. O gr o di in nanje prirastla pljuča mu torej širijo ter stiskajo le mišice, kakor na pr. kovaški meh gonijo tudi le zunanje sile. 91 Na tleh počiva vsa telesna teža na zadnjih okončinah, ki se opirajo na močni kolk. Na zarodku se sklepa podolgasta kolčni ca le z dvema križnima vretencema (plazilci, stran 111.). Pozneje pa zraste z njo večina prsnih, ledvenih, deloma tudi repnih vretenec in vse skupaj ustvarja križ¬ nico (Kreuzbein). S e d n i c i in d i m e 1 j n i c i štrlita nazaj ter ne zrasteta na koncu (jajca!). Kratka stegnenica leži skoro vodoravno in se skriva v mišičevju (kopitarji stran 73.); golen tvori poz¬ neje le dolga piščal, ker meč- nica pokrni. Za zarodka lo¬ čimo na golobji nogi še dve vrsti nartnic, štiri ločene st opal niče in pripadajoče nožne prste. Pozneje zrastejo vse stopalnice- (slika 123.) v enotno Razvrstitev ptičjega perja, po Schmeilu: ti. tilnik, te. teme, č. čelo, i>. vajet, l. lice, g. grlo, p. prša, t. trebuh, m. mrdanja, m. i. mastna žleza, h. hrbet, l. pl. in l. r. letalna peresa podlahtnice in roke z vodilnim peresom, pa. p. palčna peresa, h.p. krovna peresa. Slika 123. kosti golobje noge; m. mednartni sklep, ki. krač- nica, 1.—4. nožni prsti. krač- nico (Lauf- bein),ki ima spo¬ daj štiri sklepe za nožne prste. Spodnja vrsta nartnic zraste s kračnico, zgornja pa s piščaljo, tako da nastane značilni mednartni sklep (Intertarsalgelenk). Palec štrli navadno nazaj in nosi dva člena, drugi prsti pa po vrsti tri, štiri in pet členov. Razkrečeni nožni prsti objemajo sicer precejšnjo podporno ploskev, vendar spravlja golob, da se ne prevrača, težišče v zadnji del trupla, ki ga nosi zategadelj poševno (prim. tudi lahko glavo!). Ob kolku leži priteznica nožnih prstov (slika 124.). Njena kita teče črez koleno po sprednji strani piščali, se prevrže na zadnjo stran kračnice ter se razcepi k prstom. Ta kita pa se napne in skrči prste tudi, ako se upogne le koleno. Zato se 92 Slika 124. Ptičja noga, ki se oklepa s prsti veje, po Schmeilu; a prit.eznica nožnih prstov. b njena kita, b, prožna vez, da se ne premika kita, cpeta. golob krčevito, a samogibno oprijema veje, kadar počiva, ker mu telesna teža sama upo¬ giba okončino v kolenu. Zadnja repna vretenca zrastejo v bočno stisnjeno trtico (Steifibein), na katero se opira dvanajst pahalčasto razvrščenih krmilnih peres (Steuerfedern). Ako se razpenjajo krmilna peresa v meri telesne osi, tedaj se telo poševno vzdiga med poletom, ako pa so sklonjena k truplu, se lovi v repu zrak in golob pada z glavo navzdol. Namesto zob tičita go¬ lobji čeljusti v roženih tulcih, ki jim pravimo kiju n (prim. pa izumrle zobate ptiče, stran 109.). Drugi ptiči uporabljajo kljun kakor klešče; njegovi ostri robovi pa tudi režejo ter drobijo hrano kakor škarje. Golobji kljun pa je na ko¬ renu mehek in samo na koncu rožen. Nebnih oblokov ni, zato tudi ne ločimo ustne dupline od žrela. Na požiralniku (slika 125.) izraste golobu g r b a n e c ali golša (Kropf), v kateri mehča zrnje. Želodec je dvojen: žlezo vnik in mlin. Žlezovnik izloča želodčne šoke, v mlinovih stenah pa nahajamo debelo mišičnico in dve roženi plošči, ki meljeta zrnje kakor mlinska kamena. Golobi in sploh zrnojede ptice požirajo tudi radi pesek in kamenčke, da z njimi laže drobijo hrano. Kjer prehaja tenko črevo v debelo, je dvoje kratkih slepih čreves. Razširjeni Slika 125. Drob domačega goloba; ), s katerima žveče zelena kobilica travo, a tudi muhe in gosenice. Srednji čeljusti (maxillae 8 ) sestojita od korena proti vrhu iz stožerj a, debla in dveh členastih kosirjev (Laden). Iz debla poganja še na vsaki strani pipalka (Taster). Srednji čeljusti tipata in grabita hrano. Zadnji čeljusti se nastavljata kakor srednji in nosita tudi dvoje pipalk. V sredi pa zrasteta ter obdajata usta spodaj (spodnja ustna). Tako žvekalo je grizoče ali kratko grizalo. 1 Insectum = zarezana žival. — - Orthčs = raven, pteron = krilo. — 3 Locusta = kobilica, viridissima = povsem zelena. — 4 Labrum = ustna. — 5 6 Mandibula = čeljust. — 6 Maxilla = čeljustnica. Slika 247. Prečni presek zelene kobi¬ lice; s. k. sprednji krili, z. k. zadnji krili, h. hrbtovina, s. srce, d. dihalnica, 'oz. vzduš- nice, t. trebušnjača, i. žve- kalnik s kitinastimi zobci. 169 Oprsje sestav¬ ljajo trije oprsni obročki, kijih ime¬ nujemo zapored: predprsje (pro- thdrax 1 ), sre do- p rsj e (meso- th<5rax) in zaprsj e (metathdrax). Vsak prsni obroček nosi spodaj po en par okončin. Zelena kobilica in žuželke sploh imajo po šest okončin, so to¬ rej šesteronožci (Hexapoda 2 ). Okončine so zelo gibke, ker ostaja med členki kožica mehka in gubasta. Spodnje členke spajajo tudi poseb¬ ni valjasti sklepi, ki določajo gibom smeri. Na okončini (slika 250.) zraste zgornji kol ček (coxa 8 ) z oprsnim obročkom, nanj pase naslanja ob rte c (trohanter 4 ). Mišice upogibnice in izteznice se pritrjajo z glavami v krepkem stegnu (femur 5 ) ter pošiljajo goleni (tibia 6 ) in četveročlenastemu stopalcu (tarsus 7 ) le kite. Zadnji člen stopalca nosi dva ostra krempeljčka. Zadnji okončini sta posebno dolgi in močni. Ako hoče kobilica skočiti, prikrči golen in stopalce k stegnu, jih iztegne na mah ter se odžene od tal. Pobočno stisnjeni zadek je iz deset obročkov. Vsak zadkov obroček tvorita trdni ploščici, zgoraj hrbtovina (Tergit), spodaj Slika 248. Zelena kobilica, po Schmeilu; zgoraj samec, spodaj samica, ki leže jajca. 1 Pro = pred, mesos = srednji, meta = za, th<5rax = oprsje. — 2 Hexa = šest, pus podbs = noga. — 3 Coxa = kolk. — 4 Trohanter = izrastek na stegnenici (str. 11.). — 3 Femur = stegno. — 6 Tibia = piščal. — 7 Tarsus = stopalo. 170 Slika 249. Grizalo zelene kobilice od spodnje strani; ti. tipalnici, z. u. zgornja ustna, s. č. sprednja čeljust, sr. č. srednja čeljust, s.p. srednječeljustna pipalka, n. k. in z. k. notranji in zunanji kosir srednje čeljusti, z. e. zadnja čeljust, z.p. zadnječeljustna pipalka. Slika 250. Sprednja okončina zelene kobilice; k. kolček, o. obrtec, st. stegno, g. golen, sp. stopalce, sl. slušalo. pa trebusina (Sternit); pobočna kožica med obema pa ostaja mehka. Iz ust (slika 251.) prehaja hrana v požiralnik; vanj se izlivajo tudi obsežne ustne žleze^ katerih sok peptdni beljakovine. Na požiralniku ločimo golšo in žvekalnik (Chitinmagen). Poži¬ ralnik se vbokava na zarodku iz povrhnice, zato krije kitinjača tudi vse njegove stene in tvori v žvekalniku še posebej razno¬ lične zobce, s katerimi premleva zelena kobilica hrano (sl. 247.). Žle¬ zo v n i k v srednjem črevesu nosi slepe' izrastke in prebavlja zmleti živež. Na začetku kitinastega zadnjega črevesa oddajajo nitkaste izločalke (Malpighische Gefafie) seč. Na zadkovih obročkih, a tudi v oprsju opažamo v kožici, ki veže hrbtovino in trebušino, 10 parov luknjic dihalni c (Atemlocher), ki vodijo v vzdušnice (traheje). Vzdolž po truplu tvorijo vzdušnice dve cevi(slika252.). Iz teh izhajajo ter se cepijo k vsem organom cevke in cevčice, ki se iz¬ gubljajo slednjič med posameznimi stanicami. Vzduš¬ nice se vdirajo v truplo iz povrhnice, ki izloča na njih notranjih stenah odporne, zavojite hitinaste latvice (slika 247.). Dihajoča zelena kobilica napenja zadek, obročki se oddaljujejo drugi od drugega in dihalnice se odpirajo. Zrak se preliva po vzdušnicah, oddaja organom kisika in Slika 251. Vzdolžni presek zelene kobilice v obrisu; 1.—10. zadkovi obročki, ng. nadgoltnik,jppringwurm, Nevarna za- 2. 3. 4. 5. 6 . Slika 339. . . luiojuuoo/ oo /jaiivcii v mioiono v Aciuv-Livr 7 ■ uuuiuo mioivuc xlv > jxxx \ j \ s ) drugega poedmca. 4. Človeška mišica z ovitimi lasnicami, 5. živa ovita lasnica, Lasnica, po Schmeilu; 1. živorodna črevesna lasnica, 2. mlada lasnica se zariva v mišično vlakno, 3. mlade mišične lasnice, Dorastle lasnice, 6. mrtva ovita lasnica (vse povečano). Zoologija. 15 226 in kjer se izpremenijo zopet v črevesne lasnice. Prenašalke lasnic so podgane in miši; od teh jih nalezejo svinje, a od svinj človek, ako uživa sirovo ali premalo skuhano svinjino. Slika 340. Zelena kobilica z živo nitjo. Po dežju opažamo večkrat živo nit (Saitemvurm, Gdrdius acjuaticus 1 ), ki izleze iz kobilice ali kake druge žuželke (glistni dež, slika 340.). Živa nit dozori nato v vodi. Ličinka se prerije skozi kožo v majhne vodne žu¬ želke ; pravo velikost pa doseže še le v roparski žuželki, ki po¬ žre prvega hranitelja. Četrti red. Ploskavci, Plathelminthes , 2 Plattvvurmer. Prvi razred. Sesači, Trematodes , 3 Saugwiirmer. Ovčjim čredam pa tudi drugi živini je nevarna d v o us tka ali metljaj (Leberegel, Distomum hepaticum 4 ). S hrbta sploščeno telo je kakor bučino seme ter ima ustni in trebušni prisesek. Ustni prisesek vodi v vilasto slepo črevo, ki ima mnogo vejnatili izrastkov. Telesne dupline ni. Izločal niče se začenjajo v staničju z zaprto s tani c o migetalnico ter se zbirajo v večji cevi, ki se izliva zadaj. Dvoustka zajeda ovčja jetra, maši žolčevod ter povzroča j etrn o gnilobo (metljavico). Dvospolnica je. Jajce sestoji iz jajčne stanice in iz redilnih stanic (slika 342.), ki jih izločajo posebne j a j ceredilnice (Dotterdriisen). Z ovčjakom prihajajo jajca v vodo, kjer prileze iz njih migetalčast zarodek (miracidij). Miracidij se kmalu zarije v pljuča malega mlakarja (Lirnnaea truncatula 6 ) in sorodne polžke ter se množi Slika 341. v njih jalorodno. Dvoustka. po Najprej se olevi in izpremeni v vrečasto spo- ^se™a'dreve-" rocisto. 6 Neoplojena jajčeca v sporocisti dajo redije. 7 sasto črevo. Iz redij nastanejo zopet redije ali pa repate, v vodi 1 Gčrdius = frigijski kralj (gordijski vozel), aqudticus = povodni. — 2 Platys = širok, ploščnat, helmins, helminthos = glista. — 3 Trema trematos = luknja (priseski). — 4 Dis = dva, stoma, stomatos = usta, hepaticus = jetrni. — 5 Limnaios = močvirski, truncatus = odrezan. — 0 Sporon = tros, kystis = melmrec. — 7 Redi, laški prirodopisec. 227 plavajoče cerkarije, 1 ki so že podobne mladim dvoustkam. Cerka- rije se obešajo na povodne rastline in obdajo z ovojem (Cyste). Povodnji jih prenašajo tudi na travnike, kjer jih požira živina s travo vred (Pesnica, Na- retva). Tudi človek se lahko naleze v takih krajih, če deva v usta povodne _ , „„„„ / .. rs. m. M sp. V" r.' rastline (otroci), 111 ,. „ _ Slika 342. ali ce uživa pi e- Razvoj dvoustke v obrisu: j. s. jajčna Staniča z redilnimi sta- plavljeno sočivje, nicami r.s., m. miradicij; sp. sporocista. r. redija, c. cerkarija. Drugi razred. Trakulje, Cestodes , 2 Bandwiirmer. Ozka trakulja (Hackenbandwurm, Taenia soli um 3 ) zajeda v tankem črevesu človeka. Kakor kolobarniki ima v kožomišičnici podolžne in poprečne mišice in zato truplo lahko krivi, a tudi daljša ter krči. Zajedavosti se je priličila tako, daje izgubila celo prebavljala. Prebav¬ ljena mezga hraniteljeva ji pronica namreč v truplo kar skozi kožo. Telo postane 2 — 3 m dolgo in je iz 800—900 členov. Prvi člen je velik kakor bucika in se imenuje najprimerneje pripona (skolex 4 ). Spredaj nosi namreč venec gibljivih kvačic, za vencem pa četvero priseskov, s katerimi se pripenja na črevesne stene. Pripona je matica, iz katere brstijo zapored odrivki (proglotide, 6 prim. salpe stran 144.). Izprva so odrivki majhni, proti koncu pa rastejo bolj in bolj ter dozo¬ revajo. Skupni organi vseh odrivkov so živčne niti, ki izhajajo iz živčnega vozla v priponi, in izločalnice, ki se začenjajo slepo, zbirajo v dveh pobočnih ceveh ter izlivajo na zadnjem členu. Vsak odrivek zase pa ima obojna spolovila. Ko dozori, je v njegovi maternici do 50.000 trdolupinastih jajčec; ker pa nastavi trakulja v enem letu do 800 odrivkov, se razvije v njih do 40 milijonov jajčec. V vsakem jajčecu je že zarodek s šestimi kvačicami. Dozoreli odrivki odhajajo z ljudnjakom v gnoj, kjer zgnijejo in izprostijo jajčeca. Jajčeca pa se razvijejo dalje le, ako pridejo v svinjski želodec; tam namreč prebavijo želodčni sokovi lupine, ličinke prevrtajo s kvačicami črevesne rese in krvni obtok jih raznese po vsem truplu v mišice. Tu se iznebi ličinka kvačic ter se izpremeni v mehurnjak ali ikro (Finne), ki vbokava od površja čepku 1 Cercus = rep. — 2 Kestos = pas, trak, eidos = podoba. — 3 Tainla = trakulja. — 4 Skolex = črv. — 5 Proglottis = odrivek. 228 podobno, uvihano pripono s kvačicami in priseski. S svinjo poginejo tudi ikre, zato jim je treba pravočasno še drugega hranitelja — človeka. Ako užije človek sirovo ikrast-o svinjino, prebavi želodčni sok mehurnjak, pripona pa se izboči kakor uvihan prst na rokavici, se pričvrsti na stene ter se začne členiti. Ne uživajmo torej sirove svinjine, ne puščajmo pa tudi svinj k straniščem! Trakuljo je treba takoj odpraviti iz črevesa, in sicer s pripono vred (zdrav¬ nik!). Ne samo da slabi človeka in mu povzroča črevesne krče, lahko ga okuži še tudi z mehurnjaki. Krč namreč lahko spravi dozorele odrivke v želodec, kjer se sprostijo ličinke. Potujoč po krvi, se rade ustavijo kot mehur¬ njaki v očesni leči in v možganih ter povzročajo nevarne bolezni. Progasta trakulja (Hackenloser Bandwurm, Taenia saginata 1 ) nima kvačic na priponi; mehurnjak živi v govedu. Lentec (Gru- benkopf, dvobrazdoglavec, Dibothriocephalus latus 2 ) se prisesava z brazdicama na priponi, umehurja pa se v ščukah, ostrižih, lososih in drugih ribah. Obe vrsti prihajata v človeka z mesom. Vrtoglavec (Quesenbandwurm, T. coenurus 3 ) je pasja trakulja; kakor kurje jajce veliki mehurnjak se nahaja v ovčjih možganih, nastavlja navznoter več pripon ter povzroča smrtno vrtoglavico (Drehkrankheit). Ovojnica (Hulsenbandvvurm, Taenia echinococcus 4 ) je do 5 mm dolga pasja trakulja; ki ima samo tri odrivke. Zato pa dosegajo mehurnjaki v jetrih in pljučih velikost otročje glave in deleč se v manjše mehurnjake zaplodijo po več tisoč pripon. Posle¬ dica so smrtne bolezni, na katerih umirajo posebno Eskimovci. Ne puščajmo torej, da bi otroci gladili ali celo poljubljali pse. Zanimiva je zveza med hranitelji trakulj. Hranitelja z mehurnjaki mora namreč požreti drugi, da dozori trakulja. Zato dajejo mišji mehurnjaki mačje, zajčji, ovčji in celo bolšji pa pasje trakulje! Posebno mnogo trakulj je v ribah in v povodnih pticah (drob kljunačev!). 1 Tainia = trakulja, saginata = spitana. — 2 Pis = dva, bothrion = jamica, kephale = glava, latus = širok. — 3 Tainia = trakulja, koinčs = skupen, ura = rep. — 4 Echinos = jež, kokkos = zrno. Slika 343. Razvoj ozke trakulje v obrisu; o. odrivek s spolovili, j. jajčece z zarodkom, l. ličinka s kvačicami, m. me¬ hurnjak ali ikra z vbočeno pripono, i.m. mehurnjak z izbočeno pripono, p. pripona s kvačicami in priseski. 229 Osmo deblo. Mehovci, Coelenterata , 1 Hohltiere. Prvi red. Trdoživnjaki, Hydroidea , 2 Hydroidpolypen. Zeleni trdoživ (Sufiwasserpolyp, Hydra viridis 3 ) visi navadno na povodni leči (VVasserlinse, Lenina minor 4 ) naših mlak, posebno na prisojnih straneh. Truplo vseh do zdaj opisanih živali je iz dveh mehov (slika 345.), iz zunanjega kožnomišičnega in iz notranjega prebavnega meha, med obema pa se razprostira večja 2 . b. ali manjša telesna duplina, ki nastane iz medplasti (glej stran 140.). Trdoživ pa nima te¬ lesne dupline in vse truplo tvori zategadelj eden dvo¬ je plastni meh, tako da ga lahko primerjamo po vsej pra¬ vici gastruli. Med seboj izlo¬ čata obe plasti še oporno opno, ki pa je le iz medstaničnine. Na sprednjem koncu kija- stega trupla opažamo usta, okoli ust pa 6—12 krčljivih lovk, ki so posute z ožigalkami (cnidae, 5 Nesselzellen). Ožigalka nastane iz zunanjeplastne Sta¬ niče; njeno pratvorivo izloča namreč mešiček z dolgo nitjo, ki se ovija okoli lastnega bodi¬ častega stožerja. Zunaj na stanici je tipalnaščetinica. Kadar se je dotakne kaka vodna ži¬ valca (košar, črv), se vzdraži pratvorivo, mešiček se stisne in izpahne bliskoma nit, v rano pa se pocedi iz mešička jedka teko¬ čina. Z ožigalkami se trdoživ Slika 344. Zeleni trdoživ v obrisu; 1. cela žival, viseča na vodni rastlini, 2. vzdolžni presek, 3. oži- galke, b. brstiči, l. lovke z ožigalkami, u. usta, j. jajce, p. prebavljalo. p.m. Slika 345. Vzdolžni presek živali s telesno duplino; hn. kožomišični meh,p.»».prebavni meh, t.d. telesna duplina. 1 Koilos = duplina, enteron = črevo. — - Hydra = trdoživ, eidos = podoba. — 3 Hydra = trdoživ, viridis = zelen. — 4 Lemma = luska, minor = manjša. — r ’ Knide = kopriva. 230 tudi lahko brani, navadno pa mami in hromi z njimi plen, ga grabi z lovkami in prinaša k ustom. Usta vodijo v vrečasto pre¬ bavljalo (pračrevo), čegar stene pokrivajo deloma migetalčaste, deloma pa žlezne stanice notranje plasti. Prebavni sokovi razkrajajo celo kitin, mezga pa se razteka po stranskih cevastih izrastkih tudi v lovke ter privaja tako vsem organom redilnih snovi. Prebavljalo opravlja torej tudi nalogo žilja in zategadelj ga imenujemo prebavno- žilni organ. Neprebavne snovi izmeče trdoživ skozi usta. Mnogo stanic, ki pokrivajo notranje in zunanje stene trdoživa, izloča na notranji strani krčljivo mišičnino ter prevaja tako k pravim mišičnim stanicam (stran 12.). Trdoživ je dvo¬ spolnik; navadno pa se množi z brstiči, ki poganjajo iz trupla, dobi¬ vajo lovke ter se odlo¬ čijo slednjič od rodo- načelnika (matice). Za suše in za mraza se razvijajo v zunanji pla¬ sti debelokožna jajca, ki jih veter lahko raznaša Pomorski trdoživnjak (Obelia geniculata) y obrisu; 1. del v druge mlake, družine, p. polipi, b. brstič, s.p. spolovna poedinka, p.v. „Zelen“ je trdoživ prebavnožilna votlina; 2. celokrajna meduza, o. okrajec, zategadelj ker Živijo m. usta, l. lovke, 3. meduza krči okrajeo in izžema vodo , " (puščica), 4. meduza zajema vodo. zadružno z njim zelene alge (Zoochlorella). Alge dobivajo od trdoživa ogljikov dvokis (dihanje), ki ga prilikujejo v škrob; škrob s kisikom pa oddajajo vsaj deloma hranitelju. Morski trdoživnjaki (slika 346.) so zanimivi zaradi svojega razvoja. Iz jajčeca se razvije migetalčasta ličinka p lan ul a, 1 ki se pripne na dno, se obda s kitinastim ovojem in se množi z brstiči. Živalce, izrastle iz brstičev pa se ne osebij o, temveč tvorijo z rodonačelnico družine, ki pokrivajo kakor pestro grmičje skalnato morsko dno. Poedinke v družini so mnogolične (mnogoličnost). Trdoživ- njaški polipi grabijo in prebavljajo plen, mezgo pa porazdeljujejo 1 Planus = ploščnat. 231 po skupni prebavnožilni votlini. Drugim poedinkam rastejo v po¬ bočnih brstičih spolovila; ko so brstiči dozoreli, se odločajo od dru¬ žine. Spolne poedinke imenujemo trdoživnjaške (celokrajne) meduze. Trdoživnjaške meduze so pelaške živalce. V zvončastem truplu je opnasta medstaničnina posebno debela, vodena in zato zdrizasta. Usta in obustne lovke sredi trupla so kakor kembelj; od prebavljala izhajajo cevke do roba ter se spajajo tam v obročni cevi. Ob robu so še značilni celotni okraj ec (velum 1 ), lovke in živčni obroč. Kot gibčne živali imajo trdoživnjaške meduze tudi čutila, takozvane obrobne be¬ tice, ki nosijo po eno očesce in ravnovesni mešiček. Gibajoč se kr¬ čijo in krajšajo z obrobnimi miši¬ cami okrajec, da je kakor lijak, izžemajo vodo iz klobuka ter se poganjajo v nasprotno smer kakor glavonožci (stran 150.). Ker se menjavata spolni in brez¬ spolni zarod pravilno, je razvoj pomorskih trdoživ- n j a k o v prerod. Drugi red. Cevkaši, Siplionbphora , 2 Rbhremiuallen. C e v k a š (Phys<5phora hydro- statica) nam predstavlja prosto plavajočo ali pelaško družino, na kateri poganjajo raznolične po¬ edinke (slika 347.). Vzduhovnik (Schvvimmblase) je na vrhu poln zraka in vzravnava družino med morskimi valovi. Meduzasti plavalni zvončki (Sctnvimmglocken) pod njim se krčijo, izžemajo vodo in gibljejo družino. Vse poedinke veže skupna prebavnožilna votlina; (Jevkaš (Phjsophora hydrostatica), po Schmeilu; vz. vzduhovnik, p. z. plavalni zvončki, t. tipalnice, s. spolnice, p. polipi, o. n. ožigalne niti z ožigalkami. 2 Velnm = jadro. — 2 Siphon = cev, phdros = noseč. 232 hrana, ki jo prebavljajo polipi, koristi torej vsej družini. Posebne vrste poedink so še pokrovke, tipalni c e, ožigalne niti in spol niče (meduze). Tretji red. Klobučnjaki, Scyphomedusae , 2 Lappempuallen. Uh ati klobučnjak (Ohrenqualle, Aurelia aurita) ima kakor trdoživnjaške meduze zvonu podobno truplo (slika 348.). V klobuku pa nahajamo zdri¬ zasto, toda stani- často medplast. Obrobnega okrajca ni, zato pa se rob razkroji na osem krpic (krp okra j n e meduze), ki nosijo tipalne niti z ožigal- kami. Štiri lovke obdajajo usta; pre- bavnožilna votlina nosi štiri prebavne niti ter se cepi v mnogo cevk, ki se razhajajo proti robu. V zarezah med krpami so čutila. Primerjaj tudi podobo 12.! Uh ati klo¬ buk se razvija z rodoizmeno (slika349.). Toda tukaj je brez¬ spolni zarod ne¬ znaten, spolni pa očiten, dočim je pri trdoživ- Slika 349. . Razvoj uhatega klobuka, po Schmeilu; 1. planula, 2. in 3. polip, njasKlU rnedu- 4. češarek, 5. efira, 6. dorastli klobučnjak. zah ravno ob- Vzdolžni presek skozi krpokrajno meduzo v obrisu, po Schmeilu; a S in i S površna in notranja plast, St zdrizasta medplast, M usta, H prebavnožilna votlina, r K razhodna cev, j E jajčnik, F prebavna nit, Ah izdolbina na spodnji strani klobuka, L obrobna krpa z obrobnim telescem K. Skjphos = čaša, medim = klobučnjak. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 11. Koraljnjaki Sredozemskega morja, po Schmeilu. razne morske vetrnice, 7 in 8 kamenena koraljnjaka, 9—11 pernati koraljnjaki. 233 ratno (prim. rodoizmeno mahov in praproti). Iz jajčeca se razvije p lan ul a, ki se pritrja, otvarja usta in dobiva kot polip (skifostoma 1 ) obrobne lovke. Polip se množi brezspolno, in sicer se členi poprečno kakor trakulja; pravimo mu tačas češarek (strobila 3 ). ('leni se nato osebljajo kot efire, 3 obračajo in preobražaj o v dorastlegaldobučnjaka. Morska mesečin k a (Leuchtqualle, Pelagia noctiluca 4 ) se svetlika v temi. Četrti red. Koraljnjaki, Antliozba , 5 Koralleutiere. Morske vetrnice (Seeanemonen, Actiniaria 8 ), kakor na pr. rjava morska vetrnica (Actinia equina 7 ), so poedinke, ki s pestrimi bar¬ vami in s cvetastimi oblikami ne krasijo samo morskih tal, temveč tudi akvarije (slika 350. in podoba 11.). Na prvi pogled je podobna morska vetrnica trdoživu, vendar so njeni organi mnogo popolnejši. Med zunanjo in notranjo plastjo se nahaja nam¬ reč staničasta med p last. Na telesu ločimo ustje, obustne lovke, bok in podplat. S podplatom se morske vetrnice lahko prisesajo, toda lahko se tudi poljubno odločajo in plazijo dalje (noga mehkužcev). Ustje obdaja več vrst raznoilolgih, vpoteznih lovk, v sredi pa so razpoki podobna usta. Notranji organi se razvrščajo somerno ustni razi; truplo je torej dvobočnosomerno. Od ust se vglablja zunanja plast ter ustvarja požiralnik, ki visi v prebavnožilno votlino. Od boka pa rastejo k požiralniku kakor v makovi glavici pretini (septa 8 ) in se spajajo z njim. Zgornja prebavnožilna votlina, ki seza tudi v lovke, je razdeljena na ta način v prekate, ki se odpirajo navzdol. Spodaj molijo pretini prosto v prebavljalo ter nosijo, začenši na notranjem robu, nabornjak (Gekrdsfaden) s prebavnimi žlezami in ožigalkami, potem spolovila in mišice. Prebavljalo in pretine pokriva migetalčasta notranja plast; pretine lahko primerjamo Slika 350. Poševni presek skozi morsko vetrnico, po Scluneilu; M usta. Sch požiralnik, K odprt prekat, ki seza v sprednjo lovko, -Epre- tini z jajčniki. 1 Skyphos = čaša, stoma = usta. — 2 Strobile = češarek. — 3 Ephyra = morska vila. — 4 Pelagios = morski, noctiluca = po noči se svetleča. — 6 Antlios = cvet, zoon = bitje. — 0 Actis, actinos = žarek. — 7 Equina = konjska. — 8 Septum = pretin. 234 črevesnim resicam (stran 37.), ker Slika 351. Stražila vetrnica (Adamsia Rondeletii), zadružno živeča s samotarcem, po Noseku. in 3 b Actinia equina, 4. Slika 352. Vzdolžni in prečni presek koraljnjaka (Astroides), po No¬ seku; A.: 1. votle lovke, 2. usta, 3. požiralnik, 4. preboji med prekati, 5. notranjeplastni pretini, 6. apnenasti pretini, 7. odebelel notranji rob z ožigalkami in z žlezastimi sta- nicami, 8. podplat, 9. bok, 10. stebrec; B.\ elc površna plast, en notranja plast, me medplast, Is pretini, da prebavnožilna votlina. povečavajo prebavno površino. Kadar se morske vetr¬ nice vznemirijo, seusko- čijo in poskrijejo Jovke, vse pa zadrgne kolobar- jasta zapornica ob ustju. Zaradi zadružnega življenja s samotarci (stran 213.) so znane stražne vetrnice (Adamsia palliata et Rondeletii, prim. sliko 351.). Na podobi 11. vi¬ dimo več morskih ve- ternic, in sicer: 1. stražna veternica(Adamsia Ron- deleti) na samotarcu, 2. Anemonia sulcata, 3 a Cereactis aurantiaca, 5. Cerianthus membra- naceus in 6. Aliči a costae. Kamenem koraljnjaki (Locher- korallen, Madreporaria, 1 slika 352.) se ločijo od morskih vetrnic, da poganjajo navadno brstiče, ki tvorijo z rodonačel- nikom pestrobarvne in vejaste dru¬ žine. Razen tega še izločajo v zunanji pla¬ sti apnenasto ogrodje. Od boka, toda med prej opisanimi notranjeplastnimi pretini, rastejo proti sredi apnenasti p re¬ tini (scleroseptae 2 ), na obodu pa se spa¬ jajo med seboj v 'ča¬ šico. Središče za¬ vzema dostikrat 1 Madre = (laško) mati, pdrus = luknjica. — 2 Skleros = trd, septum = pretin. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 12. Klobučnjaki, po Schmeilu. 1 Vlak uhatih klobučnjakov. — 2 Morski pluk (Rhiz6stoma pulmo). — 3 Morska mesečinka (Peldgia noctiluca). 235 stebrec (columella 1 ), okoli njega pa se razstavljajo količi (pali 2 ). Kakor poedinec, tako tiči tudi vsa družina v skupnem oklepu, koral j - niku. Živalce same poznamo malo in zato določujemo vrste po obliki koraljnikov. Znane vrste so: glivača (Pilzkoralle, Fungia 3 ), klas- njača (Madrepora 4 ), z vez daš (Sternkoralle, Astraea 5 ) in zavijača (Maeandrina 13 ). Na podobi 11. sta naslikana kamenena koraljnjaka: Dendrophvllia ramea (7.) in Astroides calycularis (8.). Kameneni koraljniki živijo izvečine v morjih, ki imajo vsaj 20° C poprečne topline. Tu se nastanjajo ob obrežju ali na podmorskih planotah in grebenih, ki ne ležijo globlje ko 40 m, ter rastejo zelo hitro. V Perzijskem zalivu utopljeno ladjo je pokrivala črez 20 me¬ secev 6 dm debela skorja iz koraljnikov. Ako se vdira morsko dno, koraljniki spodaj pogibajo (mrzlejša voda), zgoraj pa rastejo dalje ter ustvarjajo raznolična in orjaška koraljišča (Korallenriffe), ki sezajo včasih do 1000 m globoko. Na apnenik teh koraljišč učinkujejo magnezijeve morske soli ter ga izpreminjajo v dolomit. Za triadne in jurske tvorbe so bila koraljišča tudi v naših krajih; iz njih so se nanadile severne in južne Apneniške Alpe. Pernati koraljnjaki (Fiederkorallen, Alcyonaria 7 ) izločajo kakor na pr. rdeča koralja (Edelkoralle, Corallium rubrum 8 ) osrednji koraljnik. Podplat se vbokava in izloča rdeče trdo jedro, ki se da leščiti. To jedro se cepi in razrašča kakor veja in poriva pred seboj telesne plasti, iz katerih brstijo poedinke. Po edinke imajo samo po osem notranjih predalov in po osem pernatih lovk in njih truplo je dvobočnosomerno. Koraljniki rdeče koralje sedijo poni¬ glavo 80 — 100 m globoko (podoba 11. 9), in sicer ob afriškem obrežju Sredozemskega morja, tuintam tudi ob dalmatinski obali. Na podobi 11. opazimo morsko pero (Seefeder, Pennatula phospborea 9 ), ki se svetlika po noči v zeleni luči, nad številom 10 pa morski plut ek (Lederkoralle, Alcyčnium palmatum), ki izloča roženo jedro. Peti red. Rebraši, Ctenbphora , 10 Rippemiuallen. Rebraši (slika 353.) so prenežni, dvojesomerni pelaški mehovci. Truplo sestavlja iz večine zdrizasta medplast; na eni strani glavne 1 Columella = stebrec. — 2 Palus = količ. — 3 Fungus = goba. — 4 Madre = (laško) mati, pčrus = luknjica. — 8 Aster = zvezda, eidos = podoba. — 6 Maiandros, zaradi svojih ovinkov znana reka v Mali Aziji. 7 Alcy6nium = morska goba, palmatum = = palmast. — 8 ' Corr&lium = koralja, rubrum = rdeče. — 9 Pennatus = pernat, phosphOrea = fosforeča. — 10 Kteis, ktenos = glavnik, greben, phorčs = nesoč. 236 osi so usta, na na¬ sprotni pa ravno¬ vesno čutilo, ki urav¬ nava veslanje v vodi. Med obema se raz¬ penja osem obročev z veslalnimi krpi¬ cami, ki nastaj aj o iz velikih, sklenjenih migetalk ter krasno šarijo v solncu. Iz ust drži dolgi zunanje- plastni požiralnik v prebavljalo, ki mu pravijo lijak. Lijak oddaja cevi obročem, ravnovesnemu čutilu in vejnatima lov- Rebraš od strani v obrisu, po Hesseju inDofleinu; 1 obroč kama ki ju lahko z veslalnimi krpicami, 2 požiralnik, 3 lijak 4 lovka, 5 vre- skrjvajo y ' posebnih cica za lovko, o ravnovesno čutilo. 1 vrečicah. Ožigalk ni; nadomeščajo jih silno lepljive klejnice (Klebzellen). Morska kumara (Melonenqualle, Beroe ovata 1 ) in trakasti Ladi n pas (Venusgiirtel, Cestus Veneris 2 ) nimata lovk. Deveto deblo. Spužve, Porifera , 3 Sclrtvamme. Spužve spoznamo najbolje, če popišemo najpriprostejšo vrsto A s con primordialis 4 (slika 354., L). Zgornje ustje (dsculum 5 ) se odpira sicer kakor inehovcem v osrednje prebavljalo in to pokri¬ vajo notranjeplastne bičaste stanice, ki nosijo le še posebne ovratnike iz pratvoriva. Toda to ustje je samo zadnjica ali izme- talka. Na zunanji koži pa opažamo predrobne luknjice — dotekalke, ki privajajo z vodo kisik in hrano. Izmed telesnih plasti se razvija pri vrsti Sycon raphanus (slika 354., 2.) posebna takozvana medplast, ki prerašča bičasto notranjo plast ter jo poriva v stene. V stenah tvori potem notranja plast bičaste votlinice. Zdaj je treba seveda 1 Ber6e = hčerka Adonisa in Afrodite, ovata = jajčasta. — 2 Kestčs = pas. — 3 Pčrus = luknjica, ferre = nositi. — 4 Askčs = meh, primordialis = prvoten. - B Osculum = usteča. 237 privodnih cevi od dotekalk k bičastim votlinicam, odvodne cevi pa spravljajo vodo in izločene tvarine (odpadke) iz bičastih votlinic v osrednji meh, ki postane tako stok (kloaka). Poedine ki¬ časte stanice ovijajo in spre¬ jemajo hrano (živalce in rast¬ linice); prebava se torej vrši v s t a n i c a h samih (notranjestanično), ne pa v prebavljala med stani- cami (medstanično). Spužve imajo spolovila v medplasti in migetalčaste ličinke zapu¬ ščajo žival skozi izmetalko. Spužve pa poganjajo tudi brstiče (slika 355.), ki se ali osebljajo ali pa družijo z rodonačelnic-o ter ustvarjajo v zadnjem primeru družine. V obče velja za družine pravilo, da združuje spužva toliko poedink, kolikor ima izmetalk. Tako družino tvori na pr. navadna spužva (Badesch\vainm, Euspdngia officinalis), 1 ki živi posebno ob obrežju vzhodnega Sredo¬ zemskega morja. Kar pride na trg, to je le njeno sponginasto rebrovje, ki se razvija v med¬ plasti. Druge spužve imajo apnenasto ali kremenasto ogredje v obliki pre- značilnih iglic; vsaka iglica nastane v eni stanici. Posebno lepe so kreme¬ naste spužve, na pr. Euplectella asper- gillum, ki živi v morju okoli Filipinskih otokov. V sladki vodi živi rečna spužva (Sufiwasserschwamm, Spon- gilla fluviatilis 2 ), ki prezimuje z brstiči. Brstiči so obdani s kremenasto lupino in se imenujejo gennile 3 . Spužve nahajamo v vseh geoloških torbah od praveških skladov sem. -,1. -r-=- 2. Slika 355. Rast spužve, po Schmeilu: 1. poedinka, 2. družina. Slika 354. 1. Ascon primordialis, 2. Sycon raphanus, oba v vzdolžnem preseku; i. izmetalka, d. dotekalka, s. stok, z. p. površna plast, ra. medplast, b. v. bičasta votlinica, b. s. bičasta stanica. 1 Eu = dobro, spdngia = spužva, officinalis = vporabna v lekarni. — 2 Spongilla - spužvica, fluviatilis = rečna. — 3 Gemmula = popček. 238 Deseto deblo. Praživali, Protozoa , 1 Urtiere. Praživali so enostanične poedinke ali pa družine iz enostaničnih poedink. Po pravici jih imenujemo zato tudi enostaničnice. Vse druge doslej opisane živali so mnogostanične ter imajo organe, zato jim pravimo mnogostaničnice (Metazoa 2 ). Prvo poddeblo. Enakojedrnice, Cytomorpha. Prvi red. Korenonožci, Rliizdpoda , 3 VV urzelfuBer. Značilna zastopnica korenonožcev v naših vodah je navadna menjačica (Wechseltierchen, Amoeba prdteus, 4 slika 356.). Živalca je iz zdrizastega pratvorira in iz jedra. Pratvorivo je v sredici zrnato p s - Afb. Slika 356. Navadna menjačica, po Schmeilu (200krat povečana)); K jedro, p Ji krčljiva vaknola. Nb prebavna vakuola. Panožice na desni oblivajo algo. Slika 357. Beneški kolač, po Boasu. in temnejše barve, na obodu pa je prozorno. Iz njega poganjajo in zopet izginjajo takozvane panožice (ScheinfujBchen). Njih oblika se izpreminja; tu se iztezajo ali cepijo, tam se krajšajo ali zlivajo. Kjerkoli doseže menjačica, plazeč se po tleh, kako hrano, na pr. algo, takoj jo oblijejo panožice in sprejmejo v stanico, da se prebavi v 1 Prčton = prvo, z<5on = žival. — 2 Meta = po, zčon = žival. — 3 Rhiza = korenina, pus podčs = noga. — 4 Amoibe = izmena, Proteus = morski bog, ki vedno izpreminja obliko. 239 pratvorivu (notranjestanična prebava). Neprebavne ostanke izloča nienjačicakjerkoli iz stanice. Kot izločalo smatramo krčlji vo vakuolo, to je mehurček, ki izprva raste, se nato krči in izliva vsebino iz stanice. Dorastla menjačicase množi z delitvijo (stran 2.), toda tudi s poseb¬ nimi trosi, s takozvanimi zoosporami. 1 Zanimiva je dankina menjačica (Amo- eba coli 2 ), ker se nahaja kot zajedalka v črevesu grižavih ljudi. Golim korenonožcem je treba nekake obrambe. Tako si napravlja sladkovodna Slika 358. razlivka (Diflugia proteiformis 3 ) tulček Numulitski apnenik, po Schmeilu. iz peščenih zrn. Pomorske vrste izločajo ali apnen as te lupinice, kakor na- danji pr ek at ni ki (Thalamdpliora 1 ) ali pa kremenasto ogredje kakor pelaški mreževci (Radio- laria 5 ). Lupinica prekatnikov, na pr. beneškega kolača (Radtierchen, Rotalia veneta 6 ) se zlaga iz prekatov (slika 357.). V vseh prekatih se razprostira pratvorivo stanice (prim. pa brodnika, stran 153.), navzven papošilja skozi luknjice nitkaste panožice, ki se zlivajo okoli hrane ter jo prebavljajo izven lupinice. 1 Zoon = žival, sporos = tros. — 2 Colum = danka. — 3 Diffluere = razteči, proteifbrmis = Protejeve oblike. — 4 TMlamos = predal, phoreo = nosim. — 5 Radiolus = žarSek. — 6 Rotalia od rota = kolo, veneta = beneški. Slika 359. Mreževec v obrisu brez ogredja, po Boasu: c osrednja glavica, le jedro, g zdrizasto zu¬ nanje pratvorivo, p panožice. Slika 360. Ogredje mreževca, po Boasu. 240 Veliki prekatniki so bili numuliti 1 (slika 358.), ki so živeli za tercijarne tvorbe. Njih hišice zlagajo debele plasti apnenikov na južnem Štajerskem in na Primorskem. Iz prekatniških lupinic sestoji tudi kreda in zdanji globokomorski glen. Mreževci (slika 359.) imajo osrednjo glavico z zrnatim pratvorivom in istovrednimi jedri (enakojedrnice). Okoli osrednje glavice je luknjičava opnica, skozi katero se veže notranjo pratvorivo z zdrizastim zunanjim. Vso stanico obdaja mrežasto ogredje iz kremenice, a iz ogredja štrlijo trdne osti (slika 360.). V zunanjem pratvorivu živijo dostikrat kot s o Živke alge, ki prilikujejo škrob iz ogljikovega dvokisa, ki ga izdihava mreževec, zato pa mu oddajajo sproščeni kisik. Drugi red. Eičkovci, Flagellata , 2 GeiCeltierchen. Zelena lep nahaja po mlakah Slika 361. Zelena beločnica (Eug- lena viridis), po Rabes- Lowenhardtu (200krat povečano); h. bičec, u. usta, u.krčljiva vakuola. z. zrna listnega zelenila, p. svetlobna pega. očnica (Schonauge, Euglena viridis, 3 slika 361.) se včasih v toliki množini, da pozeleni od nje voda. V vretenasti stanici so namreč zrna listnega zelenila. Ob ustih je biču podobna nitka, ki se vedno vrti in giblje truplo, hkratu pa privaja ustom tudi predrobne hrane. Pri krčljivi vakuoli vidimo tudi svetlobno pego, s katero loči svetlobo od teme. Pelaška iskrni ca (Nachtleucht- tierchen, Noctiluca miliaris 4 ) se svetlika v zeleni luči. V Sredo¬ zemskem in Črnem morju ter v severnem Atlantskem oceanu se prikaže včasih v toliki množini, da pokriva površje par centimetrov na debelo. Vrt el j ci (Trypano- soma, 5 slika 362.) zajedavajo člo¬ veku in živini kri. Človeku po¬ vzročajo smrtno dremavost (Schlafkrankheit), pri živini pa kugo nagano, tako da po neka¬ terih afriških pokrajinah sploh ni živinoreje. Vrteljce prenaša v Afriki muha Glossina mdrsitans (glej stran 194.) Slika 362. Vrteljec (Trypa- nosoma Brticii), ki povzroča na¬ gano; /' bičec, n jedro, m valovita mrenica. 1 Nummulus = droben denar. — 2 Flagellum = bič. — Euglenos = lepook, viridis = zelen. — 4 Nox, noctis = noč, lucčre svčtiti. — 5 Trypanon = sveder, soma = telo. 241 Tretji red. Trosovke, Sporozoa , 1 Sporentiere. Trosovke so zajedalke. V zanje, ker povzročajo nevarne novejšem času se posebno zanimamo in nalezljive bolezni na ljudeh in na živalih. Človeška mrzlič¬ ni c a (Haemamoeba 2 ) za¬ jeda rdeče krvne stanice, jih razdeva ter se množi v njih z delitvijo. Kadar napadajo mlade mrzličnice nove krvne stanice, se dvigne telesna toplina (mrzlični napad). Rušijo pa se pri tem krvne sta¬ nice tako hitro, da pade njih število od 5 milijonov v mm/' na 500.000. K dalj- njemu razvoju je treba, da pride mrzličava kri v želodec mr zli čar j a (str. 195.), kjer se plodijo mrzličnice spolovno. Oplojene stanice razpadajo nato na tisoče premajhnih trosov (ime!), a vsak tros daje mnogo sporocoitov, ki se zbirajo v komarjevih slinavkah in prehajajo odtod z vbodom v človeško kri. Ves razvoj mrzličnice je torej rodoizmena, ki se vrši v dveh hraniteljih. Glenotrosovke (Myxosporidia 8 ) zajedavajo kri rib, rakov (račja kuga) in sviloprejk (pebrina). Slika 363. Razvoj mrzličnice (Haemamoeba), silno povečano; 1,—2. razvoj sporocoita v rdeči krvni slanici, 4. — 5. gametociti, 6 a. makrogamet, 66. mikrogamet, 7. spolna združitev, 8. ookinet iz želodčne stene mrzličarja, 9. — 10. sporoblasti, iz katerih nastanejo trosi in sporo- coiti. V sredi slike je del mrzličarjeve slinavke (sl.), ki je polna sporocoitov. 1 Sporos = tros, zoon = žival. — 2 Haima = kri, amoibč = izmena. — 3 Myxe = sluz, sporos = tros, eidos = podoba. Zoologija. 16 242 Drugo poddeblo. Raznojedrnice, Cytoidea. Močelke, Infusdria , 1 AutguBtierchen. Papučico (Pantoffeltierchen, Paramaecium caudatum 2 ) naha¬ jamo v vodi, ki dalj časa stoji. Pratvorivo (slika 364.) je iz mehke, penaste sredice, na obsegu pa tvori trdnejšo pokožnico (cuticula). V pratvorivu sta dve raznovredni jedri (raznojedrnice). Veliko jedro (macromicleus 3 ) uravnava navadne življenske pojave, na pr. gibanje, prebavo in izločbo, malo jedro (micronucleus 3 ) pa je naj večje važnosti, kadar se papučica deli ali množi spolovno (spolovno jedro). Primer¬ jamo zato lahko malo jedro spolovilom mnogostaničnic. Nesomerno truplo pokrivajo in gibljejo migetalke. Hrana ne vstopa v truplo kjerkoli kakor pri korenonožcih, migetalčast žlebič vodi marveč v usta, iz katerih vstopa kratek poži¬ ralnik v pratvorivo. Pratvorivo sprejema hrano in vodo na požiralnikovem dnu v obliki me¬ hurčka ter jo prebavlja v notranjščini; nepre- bavne snovi pa izhajajo iz posebne zadnjice. Odvečna voda se zbira po zvezdasto razvršče¬ nih ceveh v dveh krčljivih vakuolah ter se izliva iz njih nazven. Papučica se množi navadno z delitvijo. Po gotovem številu brez¬ spolnih zarodov pa je treba, da se spojita dve papučici in izmenjata delce malega jedra (spolni caudatum), po Schmeilu zaro d). Kimajoča zvončica (Glockentierchen, (150 krat povčcana); v.j. m / j. m. j. veliko in malo jedro. Vorticella nutans 4 ) tiči na peclju, v čegar pra¬ le. v. kreljiva vakuola, i. žle- tvorivu se izloča krčljiva mišičnina. Močelka zato bič, u. usta, p. požiralnik, Jatiko pecelj krči v zavojnici in ga proži. Mige- p. v. prebavna vakuola. i. iz- . . metalka. talke, ki se razvrščajo na zgornjem delu stanice- v krogu, napravljajo vodni vrtinec ter privajajo vode s kisikom in s hrano. Slika 364. Papučica (Paramaecium 1 Infiindere = naliti. — 2 Paramekes = podolgast, caudatum = repato. — 3 Makrčs = velik, mikros = majhen, nucleus = jedro. - 4 Vortex = vrtinec, nutans = kimajoč. Zemljepisna razširjatev živali. Živali imajo navadno več mladičev, ko se jih lahko preživlja v okolici kraja, kjer so se rodili. Zato se mladiči porazidejo, si poiščejo novih bivališč in širijo vrsto po zemlji. Nastajajo lahko tudi nove vrste. Pri vsem tem jih podpirajo zunanje okoliščine, in sicer: 1. Veter prenaša močelke, ki so se izsušile, in zimska jajca ceponožcev in kotačnikov, da se čudimo, kako bujno življenje se razvija v vsaki še tako samotni mlaki. 2. Povodne živali se ne morejo ustavljati hitro tekoči vodi. Hude povodnji odnašajo postrvi z gorskih potokov v reke in kra- škega močerila iz jame v jamo. 3. Pelaške živali navadno nimajo krepkih gibal, toda morski tokovi jih razširijo po oceanih. Tudi druge morske živali se širijo daleč po morjih; zato nahajamo med njimi največ svetovljanov (Kosmopoliten 1 ). Na plavajočih deblih prenašajo morski tokovi lahko tudi živali, ki ne znajo dobro plavati (glodalci v Avstraliji in na otokih Tihega oceana.) 4. Nekatere živalce se pritrjajo na druge, da se lahko širijo. Prilepa prenašajo večje ribe, knjižni ščipalec pa se oprijema muh. Nekateri značilni polži in školjke so v rekah in jezerih, ki sicer niso v nikaki medsebojni zvezi; zanesli so jih tja kot jajca ali ličinke najbrž povodni ptiči z blatom, ki se je prijelo nog in perja. Na sličen način še širijo s hranitelji vred tudi vsi zajedalci. 5. Najvažnejše sredstvo za razširjatev so živalim seveda lastna gibala, kakor okončine, krila in migetalke. Tudi živali, ki se dorastle pritrjajo na podlago, so vsaj v mladosti gibčne, na pr. kozolnjaki, ostrige, vitičnjaki, mehovci in spužve. Vendar najdejo živalske vrste pri razširjatvi dostikrat meje in ovire, ki jih ne morejo prekoračiti: 1. Morje in široke reke so v obče neprodirni jezovi za večino pozemeljskih živali. Morje preletijo lahko ptice, reke pa še tudi dobro leteče žuželke. 2. Razširjatev povodnih živali ovirajo celine. 3. Drevesne živali se ustavljajo pred puščavo ali stepo, stepne pa pred pragozdom. 1 Kosmos = svet, polites = državljan. 244 4. Toplota in mraz. So živali, ki niso občutljive za toploto in mraz, kakor pustinjski sesalci, tiger, ptice selilke. Opice, kolibriji in koraljnjaki potrebujejo za svoj obstanek topline vročega pasu, drugim živalim pa, kakor svizcu, rosomahu, severnemu medvedu, severnemu jelenu in ribakom ugaja bolj mrzlo podnebje. 5. Tudi človek je vplival mogočno na razširjatev živali. Nekatere vrste si je udomačil (domače živali) in jih je razširil skoro po vsej zemlji; druge je zatrl, na pr. tura, orjaškega jelena, moo itd. Mnoge živalske vrste izumirajo, ker jih ljudje nespametno lovijo in preganjajo, na pr. zveri in ujede, divji kopitarji, plavutonožci in ribaki. Zaradi teh vnanjih okoliščin ima vsaka zemljepisno opredeljena pokrajina tudi svoje posebno živalstvo ali favno (Fauna). Kakor smo razdelili živali po organih v živalski sestav (stran 51. in 86.), tako sta jih razpredelila Angleža Wallace (včlis) iri Sclater (skleter) tudi po njih zemljepisni razširjatvi. Oziraje se posebno na sesalce, ločita namreč na vsej zemlji šest oblasti (Region) in 24 podoblasti (glej zadaj zemljevid): 1. palearktiška oblast, 2. etiopska oblast, 3. orientalska oblast, 4. avstralska oblast, 5. neotropska oblast in 6. neoarktiška oblast. Posebno važne in zanimive so one podoblasti, ki ležijo med dvema oblastima in kjer se meša njiju živalstvo. Tako imamo med palearktiško in etiopsko oblastjo sredozemsko podoblast; med orientalsko in avstralsko avstromalajsko podoblast, med neo- arktiško in neotropsko pa sonorsko podoblast. Značilna je tudi madagaskarska podoblast, ker kaže, daje favna kakega otoka tem samostojnejša, čim dalj časa je otok ločen od celine. Paleontološki razvoj živali. Z navedenimi sredstvi in z opisano razdelitvijo pa ne moremo razložiti vseh posebnosti, ki jih kaže živalstvo v svoji zemljepisni razširjatvi. Zakaj nahajamo ostanke vrečarjev tudi po Evraziji, dasi živijo zdaj pred vsem le v avstralski oblasti? V srednji Evropi so našli poleg človeških tudi ostanke severnega jelena in mamuta, v nekoliko starejših plasteh pa ostanke slonov, nosorogov in drugih živali, ki živijo zdaj le v vročem pasu. Odkod so ostanki morskih živali, na pr. rib, školjk, polžev, iglokožcev in mehovcev, ki jih dobi¬ vamo okamenele v plasteh naših krajev? Ta vprašanja nam pojas¬ njujejo geologi. Po njih mnenju so se izpreminjale za časa zemeljske zgodovine večkrat meje morij in celin. Orjaška gorovja so nastajala ter razpadala in menjavalo se je tudi podnebje. Zaradi novih živ- ljenskih pogojev so izumirale prejšnje živalske vrste ter se pora¬ jale nove. Okameneli trdni ostanki so se ohranili posebno od povodnih živali. Okamenine pozemeljskih živali so mnogo redkejše. Ako namreč obleži taka žival na tleh, razkrojijo mečo v kratkem gni¬ lobne cepljivke, razpadejo pa pod vplivom zraka, vode, toplote itd. tudi trdni organi. Zato nahajamo okamenine pozemeljskih živali le tam, kjer jih je pokrila voda z grezom, da ni pronical zrak do njih. Na sličen način se nam je ohranilo tudi mnogo žuželk v jantarju. S pomočjo važnejših, posebno takozvanih vodilnih okamenin delijo geologi zemeljsko zgodovino v 4 dobe in te v 11 tvorb (glej stran 51.). Iz praveka vobče ni očitnih okamenin, vendar je treba iskati že v tej dobi začetek življenja na zemlji. Pred nekaj letih so našli namreč v zgornjih plasteh praveka ostanke praživali (mreževcev), spužv, črvov, školjk in polžev, ki dokazujejo, da so živele v tačasnih morjih že prav različne živalske vrste. V kambrijski tvorbi starega veka nahajamo zato že okamenine vseh živalskih debel razen vre¬ tenčarjev. Posebno mnogo je bilo trilobitov (stran 211.) in rameno- nožcev (stran 165.). Iz silurske tvorbe se je ohranilo izmed morskih živali posebno mnogo trilobitov, ramenonožcev in orjaških praskrlu- parjev. Izmed mehkužcev so živeli zdanjemu brodniku podobni n av¬ ti lidi, toda tudi nekateri amoniti (goniatit), školjke in polži; 246 izmed črvov nahajamo kolobarnike. V zgornjih sibirskih plasteh so našli sklenoluskavke (stran 135.), ki so najstarejši, nam znani vretenčarji. K njim se pridružijo za devonske tvorbe pljučarice in mnogoplutarji. Premogova tvorba je dobila ime po izoglenelih rastlinah, ki so rastle seveda na celini. Zato nahajamo v tej tvorbi poleg doslej omenjenih rodov prve pozemeljske živali, in sicer žuželke (ščurke), stonoge in pajkovce. Tačas nastopijo tudi ščitoglavi (str. 124.) in iz njih se razvijajo krkoni in praplazilci. Približno enako kakor v premogovi je bilo živalstvo tudi v permski tvorbi. Razen hrustančnic (stran 137.) nahajamo prav mnogo sladkovodnih sklenoluskavk, na suhem pa mnogo ščito- glavov. Srednji vek. Že v permski tvorbi so izumrli trilobiti, rameno- nožci pa so postali redki. Izmed navtilidov se je ohranil le brodnik; zato pa mrgolijo morja srednjega veka raznoličnih a m o n i t o v (stran 155.) in za jurske tvorbe strel. V juri so se pojavili tudi prvi dvokrilci, metulji in kožokrilci. Naj znamenitejši je razvoj vre¬ tenčarjev. Prastare hrustančnice in sklenoluskavke so izumrle, na¬ domestile pa so jih mlajše vrste, ki so bolj podobne zdanjim. Pojavile so se tudi že nekatere kostnice, na pr. sledi. Srednji vek pa je bil pravzaprav doba plazilcev (stran 118.), ki niso nastopili samo v raznoličnih, temveč tudi v orjaških vrstah. Iz mlajše triadne tvorbe poznamo ostanke prvih sesalcev, iz jurske tvorbe pa praptiča. V začetku novega veka so izumrli amoniti in strele ter večina srednjeveških plazilcev razen kuščarjev, kač, želv in krokodilov. V morju so prevladovale kostnice, na suhem pa ptiči in sesalci. Prvi sesalci so bili stokovci in vrečarji. V starejših plasteh tercijarne tvorbe so se nam ohranili ostanki žužkojedov, prhutarjev, glodalcev in poluopic. Razen teh so našli vrste, ki spajajo znake več razredov, kakor prazveri in prakopitarje (str. 86.). Mnogo izmed teh sesalskih vrst je že izumrlo. Še le za diluvialne tvorbe se je pojavil na zemlji človek (str. 49.). Slovenskonemško stvarno kazalo. Admiral, der Admiral 189. aksolotel, der Axolotl 123. albatros, der Albatros 107. alge zelene, die Griinalgen 230. algovnica, der Algenfisch 134. aligator, der Alligator 118. ambra, die Ambra 82.- amoniti, die Ammonshorner 153, 246. anakonda, die Anakonda 115. angorka, die Angoraziege 75. alkohol, der Alkohol 48, 115. antilopa, die Antilope 75. antropologija, die Anthropologie 50. aorta, die Aorta 41. » trebušna, die Bauchaorta 112. » telesna, die Korperaorta 128. apolon, der Apollo 188. ara dolgorepi, der langschvvanzige Ara 98. atavizem, der Atavismus (Riickschlag) 66,79. Barva varovalna, die Schutzfarbe 53. barvnice, die larbstoffzellen 113, 122, 150. barvilo, das Pigment (Farbstoff) 22, 53. bazilisk, der Basilisk il2. bedra, die unteren GliedmaBen 8. belemnit, der Belemnit 153. beličnik, der Albino 31, 68. belin glogov, der BaumweiCling 188. » kapusov, der KohlvveiBling 186. belka, das Schneehuhn 103. beločnica, die weifle Augenhaut 30. belouška, die Ringelnatter 113. beluga (viza), der Hausen 135. betica obrobna, der Sinneskolben 231. betičarji, die Keulenhorner 188. bezgalka, die Mandeldruse 35. bičkovci, die GeiBeltierchen 240. biser, die Perle 164. bisernica prava, die Perlmuschel 163. bisernik, der Perlmutterfalter 189. bisovnica, die Byssusdriise 163. bivol, der Buffel 75. blodišče koščeno, das knbcherne Labyrinth 28. » kožnato, das hautige Labyrintli 28. bober, der Biber 67. bobnič, das Trommelfell 27, 94, 121. bobrovina, das Bibergeil 67. bodalnica, die Stechborste 181, 194. bogomoljka, die Fangheuschrecke 174. bok, das Mauerblatt 233. bokoplute, die Seitenschwiminer 131. bolha, der Floh 196. » povodna, der IVasserfloh 216. bolhači, die Brdflohe 179. bradavica predilna, die Spinndruse 206. bramor, die Mauhvurfsgrille 174. brazda, die Ambulakralfurche 144. brazdnica, der Ambulakrahvirbel 144. brbončica, die Papille 22. » okusna, der Schmeokbecher 25. » tipalna, das Tastvvarzchen 24. » zobna, die Zahnpapille 35. brezkrilci, die Schnepfenstraulie 108. brezzobka, die Teichmuschel 163. brinjevka, die Wachholderdrossel 99. brizgač cevasti, die Rohrenseevvalze 148. » užitni, die eBbare Seervalze 148. brizgači, die Seewalzen 147. brodnik, das Schiffsboot 153. brontosavra, der Brontosaurus 118. brstič, die Knospe 230, 237. brstišče, der Keimstock 143. brzci, die Laufkafer 176. brzec žitni, der Getreidelaufkafer 176. brzoteki, die Laufvogel 107. buba, die Puppe 176. [193. buba okroglošiva, die bogennahtige Puppe buba pokrita, die bedeckte Puppe 188. » premočiva, die geradnahtige Puppe 195. » prosta, die freie Puppe 176. » sodčkasta, die Tonnchenpuppe 193. bubičar, die Puppenschlupfwespe 185. ! bubljenka, das Kristalltierchen 224. bučelar, der Hornissenschwarmer 183, 189. budra, das Meerschvveinchen 69. burnica, der Fregattenvogel 107. buška lasna, die Haarpapille 22. » peresna, die Federpapille 87. Cement, das Zahnzement 35. ceponožci, die Spallfulier 215. ceratit, der Zeratit 155. cerkarija, die Zerkarie 227. cev Haversova, der Havers’sche Kanal 3. » hrbtna, das RiickengetaB 220. » okamenela, der Steinkanal 145. » ramna, das RadiargefaB 145. » trebušna, das Bauchgefafi 220. cevje vodovodno, das WassergefaBsystem 144. cevka peresna, die Federspule 87. » dihalna, der Atemsipho 160. » osrednja, der Zentralkanal 16. cevkarji, die Rohrenwiirmer 222. cevkaš, die Rohrenqualle 231. cevosrčnice, die Rohrenherzen 139. cibetovke, die Zibetkatzen 62. cvetoder, der Apfelbliltenstecher 178. Caplja siva, der Fischreiher 104. » srebrasta, der Silberreiher 104. 248 čašica, der Kelch 148. » obistna, der Nierenkelch 47. čebela domača, die Honigbiene 180. čekan, der Hauer 72. čeljust konhinasta, der Koncbinkiefer 151, 156. čeljust sprednja, der Vorderkiefer 168, 211. „ srednja, der Mittelkiefer 168, 211. „ zadnja, der Hinterkiefer 168, 211. čeljustnica spodnja, das Unterkieferbein 6. » zgornja, das Oberkieferbein 6. čelnica, das Stirnbein 5. čepek, das Zapfchen 31. češelj, der Karam (pecten) 94. češarek, die Strobila 233. češerika, die Zirbeldriise 17. četverobrdje, die Vierhiigel 17. četverorog, der Kofferfisch 133. Četveroškržniki, die Vierkiemer 153. čigra, die Seeschwalbe 106. čimaron, der Cimarone 80. čižek, der Zeisig 100. členonožci, die Gliederfulier 167. človek, der Mensch 2, 49, 246. človekoslovje, die Mensclienkunde 50. omar, der Grimmdarm 38. čmrlj, die Hummel 182. čolniča, das Kahnbein 11. čopoškržnice, die Biischelkiemer 134. [117. črepaha velikanska, die Riesenschildkrbte črepalo, der Schcipfrussel 193. črevo debelo, der Dickdarm 37. » slepo, der Blinddarm 37. » tenko, der Dunndarm 37. » tešče, der Leerdarm 37. » zvito, der Krummdarm 37. črnočelec, der kleine Wurger 100. črnoglavka, das Schwarzplattchen 99. črvi, die Wurmer 219. črvomehkužci, die AVeichtierahnlichen 165. čuk, der Steinkauz 97. čutila, die Sinnesorgane 24. Damjek, der Damhirsch 76. danka, der Mastdarm 38. debelokljuni, die Kegelschnabler 100. deblo, der Stamm 51, 168, 210. dehor, der II ti s 63. delavka, die Arbeiterin 180, 184. deljenje stanično, die Zellteiiung 2. derač, der Reifizahn 59. deseterolovke, die Zehnarmer (-fuCer) 152. deseteronožci, die Zehnfiiiler 213. detel, der Buntspecht 98. deveterogub, der Blattermagen 74. deževnik, der Regenwurm 219. dihala, die Atmungsorgane 44, 171. dihalnica, das Atemioch 155. dihanje pljučno, die Lungenatmung 44. » stanično, die Gewebsatmung 44. dimeljnica, das Schambcin 10, 91. diplodok, der Diplodokus 118. dlaka, das Tierhaar 52. dlan, die Mittelhand 10. dlanenica, der Mittelhandknochen 10, 72. dlesna, das Zahnfleiscli 35. dojem, der Reiz 15. dolgoglavci, die Langkopfe 50. dolgokljuni. die Langschnabler 104. dolgokrilci, die Langflugler 106. dolgorepci, die Langschwanzer 213. dorš, der Dorscli 131: [236. dotelcalka, die Aufnahmsoffnung 141, 161, dražilo, das Reizmittel 39. dremavost, die Schlafkrankheit 240. dreskač, die Misteldrossel 99. drevce životno, der Lebensbaum 18. drevnik, der Dendrit 15. drnovščica, die Rasenameise 184. drob, das Eingeweide 33. drobiti se, sich furchen 140. drobovnik, das Eingeweideganglion 149. dromedar, das Dromedar 77. droplja, die Trappe 105. drozgi, die Drosseln 99. drozg, die Singdrossel 99. drsalec, der IVasserlaufer 200. družina, der Stock 142, 230, 234. duplar, die Hohltaube 102. duplina prsna, die Brusthohle 33. duplina telesna, die Leibeshohle 33, 52, 140, 144, 219. duplina trebušna, die Bauchhohle 33. duplina ustna, die Mundhbhle 34. dušnik (bronhija), die Bronchie 45, 93. dvanajstnik, der Zwolfiingerdarm 37. dvobočnosomeren, seitlich symmetrisch 52. dvojesomeren, bisymmetrisch 235. dvobrazdoglavec, der Grubenkopf 228. dvojnojamast, amphizol, bikonkav 109. dvojnonoge, die Doppelfulier 204. dvoklopnik, der Muschelkrebs 216. dvokrilci, die Zvreiftiigler 192. dvoličnost spolna, der Geschleehtsdimor- phismus 103. dvoobroček, das Doppelsegment 204. dvoplaz, die Ringelechse 113. dvospolnik, der Zwitter 142. dvoškržniki, die Zweikiemer 152. dvoustka, der Leberegel 226. dvoživke, die Amphibien 121. Efira, die Ephyra 233. ektoblast, das aullere Keimblatt 140. enakojedrnice, Cytomorpha 238. enakokrilci, die Gleichfliigler 201. enakonožci, die Asseln 215. enodnevnica, die Eintagsfliege 198. enojnonoge, die EinpaarfiiBer 203. [160. enospolnik, das getrenntgeschlechtige Tier 249 enostaničnice, die Einzeller 238. entoblast, das innere Keimblatt 140. Favna, die Fauna 244. Gabanica, der Mantel 149. gabaničnica, die Manteliinie 161. gad, die Kreuzotter 115. gaga, die Eiderente 106. galeb, die Lachmove 106. ganglij, der Nervenknoten 20. ganoin, das Ganoin 134. garje, die Kratze 210. gastrula, die Gastrula 140, 229. gavial, der Gavial 118. gekon, der Mnuergecko 113. gemula, das Keimkorn 237. gibala, die Bewegungsorgane 167. gibon, der Langarmaife 55. gladkonosi, die Glattnasen 58. glasilka, die Stimmritze 47. glasotvornica, die Stiramlippe 47, 93. glava, der Kopf 168. » mišična, der Muskelkopf 13. glavač, der Pottwal 82. glavica sklepna, der Gelenkskopf 4. » obistna, die Nierenkapsel 48. » osrednja, die Zentralkapsel 240. glavonožci, die Kopffufier 150. glavoprsje, das Kopfbruststuek 206. glen, die Bohne 79. glenavica, der Inger 138. glenotrosovke, Myxosporidien 213, 241. gleženj notranji, der innenknochel 11. » zunanji, der Aulienknochel 11. glikogen, das Glykogen 13, 37. glista človeška, der Spulvvurm 224. glivača, die Pilzkoralle 235. glivarice, die Pilzmiicken 195. glodač, der Nagezahn 66. glodalci, die Nagetiere 66. gobavec, der Schwammspinner 191. golen, die Sohiene 169. goliči, die Nesthocker 93. golidica, das IVappentierchen 224. golob domači, die Ilaustaube 87, 102. » poljski, die Feldtaube 102. » skalni, die Felsentaube 102. golobje, die Tauben 102. golša, der Kropf 44, 92, 170. golt, der Schlundkopf 36. goniatit, Goniatites 155. gorila, der Gorilla 55. gorščnik modri, die Blaumeise 100. gos divja, die Graugans 106. gosenica, die Raupe 187. goseničar kapusov, die Kohlraupenschlupf- wespe 185. goseničarke, die Raupenfliegen 193. gostač, der Wohnungsparasit 217. govedo čelato, das breitstirnige Rind 75. » domače, das Hausrind 73. » kratkorogo, das kurzhornige Rind 75. govnačka, die Raubmove 106. goži, die Nattern 115. gožva sklepna, die Gelenkskapsel 4. grabežnice, die Raubfiiegen 196. [177. grabilec rusokrili, der rotiiugelige Raubkafer grahar, der Erbsenkafer 178. grahovka, die Rundmuscbel 164. grbač, der Hockerzahn 60. grbanec, der Kropf 92. grebače, die Grabvvespen 183. greben lopatični, die Schultergrate 9. » grodnični, der Brustbeinkamm 57, 65, 90. greda, der Balken 17. gredelj, der Nasenriicken 6. » kljunov, der First 96. grgavec, der Kehlkopf 36, 45, 46, 93. „ spodnji, der untere Kehlkopf 93. grenčak, der Bitterling 132. grinja hroščja, die Kafermilbe 210. grivar, die Ringeltaube 102. I griz, der Chymus 39. grizala, die iVIundwerkzeuge 167, 168. grizlica borova, die Kiefernblattvvespe 186. grlica, die Turteltaube 102. grobar, der Totengraber 177. grodnica, das Brustbein 8, 89. gruj, die Murane 133. gvanako, das Guanako 77. guba škržna, die Kiemenfalte 122. Haterija, die Brilckenechse 118. hermelin, das grolie Wiesel 63. heterogonija, die Heterogonie 186, 202. hiena brlogarica, die Hohlenhyane 61. » lisasta, die gefleckte Hyane 61. » progasta, die gestreifte Hyane 61. hobotnica moškatna, die Moschuskrake 152. „ navadna, der Seepolyp 152. hodilka, das Laufbein 176. hranila, die Stoffrvechselorgane 33. hranitelj, der Wirt 185. hranivo, der Nahrstoff 39. hrbtenica, die Wirbelsaule 7, 52, 140. hrbtenjača, das Riickenmark 7, 15, 52. hrbtonos, die Beutelratte 84. hrbtoplovka, der Ruckenschwimmer 200. hrbtovina, Tergit 169. hrček, der Hamster 68. hrge, die Muckengallen 195. hripelj, die Nasenscheidewand 26. hrošč rjavi, der Maikafer 175. hrošči, die Kafer 175. hrustančnice, die Knorpelfische 137, 246. hrustanec, der Knorpel 3. » kolobarčasti, der Ringknorpel 46. » kopitasti, der Gie llbeckenknorpel 47. 250 hrustanec ščitasti, der Schildknorpel 46. hržica nemška, die Hessenfliege 195. hržice, die Gallmticken 195. hudournik, der Mauersegler 101. hvatani, die Klammeraffen 56. Iglokožci, die Stachelhauter 144. igvanodont, das Iguanodon 118. ihnevmon, das Ichneumon 62. ihtiosavra, der Ichthyosaums 118. ikra, die Einne 227. ikrnica, der Milchner 129. iskrnica, das Nachtleuchttierchen 240. istoizvoren, homolog 89. istovrsten, homonom 203, 219. izbljuvek, das Gewolle 95. izločala, die Ausscheidungsorgane 47. izločalke, die Malphigischen Gefafie 170, 207, 221 . izmetalka, die Auswurfsoffnung 141, 161, 236. izpreminjavček, der Schillerfalter 189. izteznica, die Streckmuskel 13. Jadralec, der Segelfalter 188. jajce zimsko, das Winterei 216, 224. jajceredilnica, die Dotterdrilse 226. jajcevod, der Eileiter 93. jajčnik, der Eierstock 93. jalorodnica, das parthenogenetisclie Weib- chen 185, 201. jalorodnost, die Parthenogenese 182. jamastovzbokel, prozol 110, 120. jamica zobna, die Zahnalveole 35. jastog, der Hummer 213. jastrebi, die Geier 96. jazbec, der Dachs 63. jedro malo, der kleine Zellkern 242. » stanično, der Zellkern 1. » veliko, der groBe Zellkern 242. jedrce stanično, das Zellkorperchen 1. jegulja, der Plufiaal 133. jelen navadni, der Edelhirsch 75. » orjaški, der Riesenhirsch 76. » severni, das Renntier 76. jeleni, die Hirsche 75. jereb, das Haselhuhn 103. jerebica, das Rebhuhn 103. jeseter pravi, der gemeine Štor 134. jesetri, die Store 134. jetra, die Leber 37. jetroslinavka, die Leberspeicheldriise 211. jeziček, das Zapfchen 35. jezik, die Zunge 34, 151, 180. jezikočeljustnica, das Hyomandibulare 125. jezikovka, die Zungenmuschel 165. jež, der Igel 66. ježarica, der Igelfisch 133. ježek kljunati, der Ameisenigel 86. » morski, der Seeigel 146. ježevec, das Staohelschwein 69. ježičarica, die Knopperngallwespe 186. Kače, die Schlangen 113. kačica železna, die Erdschnurasel 204. kačjerepi, die Schlangensterne 146. kajman, der Kaiman (Alligator) 118. kakaduj, der Kakadu 98. kalin, der Gimpel 100. kalnica, die Schlammfliege 194. kalong, der fliegende Hund 59. kalužnica živorodna, die Sumpfschnecke 160. kameleon, das Chamaleon 113. kamenčki ravnovesni, die Statolithen 29. kamenica trnjeva, der Nagelrochen 138. kamenovrt, der Steinbohrer 164. kampodeja, der Borstenschwanz 203. kanarec, der Kanarienvogel 100. kanja, der Mausebussard 95. kapar trtni, die Rebenschildlaus 202. kaparji, die Schildlause 202. kapica, der Netzmagen 74. karaš, die Karausche 132. kareta, die Karettschildkrote 117. kašmirka, die Kaschmirziege 75. kavka, die llohle 101. kazvar, der Helmkasuar 108. kenguruj, das Kanguruh 83. kiseljak, der Sauerwurm 192. kit grenlandski, der Gronlandwal 80. kita, die Sehne 13. kiti, die Bartenwale 80. kitin, das Chitin 167. kitinjača, die Chitinhaut 167. kivi, der Schnepfenstraub 108. kladivce, der Hammei 27. kladvenica, der Hammerhai 138. klapavica, die Miesinusckel 168. ; klasnjača, die Locherkoralle 235. klatež, der Strichvogel 95. klej, der Leim 3. klej kostni, der Knoohenleim 4. klejnica, die Klebzelle 235. ključica laktna, der Hakenfortsatz 10. ključnica, das Schlusselbein 8, 89, 110, 127. kljun, der Schnabel 92. kljunači, die Schnepfen 105. kljunaš, das Schnabeltier 85. kloaka, glej stok, die Kloake, klobnčnjak uhati, die Ohrenqualle 232. klobučnjaki, die Lappenquallen 232. klokani, die Kanguruhs 83. klop navadni, die Zecke 209. klopotača, die Klapperschlange 115. [168. kobilica zelena, die griine Laubheuschrecke kobranka, die Wiirfelnatter 116. kocina, das Grannenhaar 58. kočič, die Mauerassel 215. kocka, das tVilrfelbein 11. kočnjak, der Backenzahn 36. 251 kolač beneški, das Radtiercken 239. kolček, die Hiifte 169. kolčica lopatična. die Schulterliohe 9. kolence, das Knie 205. koiesonosec, die Trochophora 222. kolibrij, der Kolibri 101. količ, das Pfahlchen 235. kolobarniki, die Ringehviirmer 219. 246. kolčnica, das Darmbein 10, 91, 120. kolutoril, die Ringehviihle 124. kolk. der Beckengiirtel 10, 91. komar navadni, clie Stechmtieke 194. komatar, die Ringdrossel 99. kondor, der Kondor 96. konhin, das Konchin 149. konica, der Schwertfortsatz 8. konjič morski, das Seepferdchen 134. konj divji, das Wildpferd 79. » domači, das Hauspferd 78. » povodni, das Elulipterd 71. konji, die Pferde 78. kopitarji, die Huftiere 77. koprivarji, die Nesselfalter 189. koralja rdeča, die Edelkoralle 235. koraljišče, der Korallenriff 235. koraljnjaki, die Korallentiere 233. [234. » kameneni, die Locherkorallen koraljnjaki pernati, die Eiederkorallen 235. koraljnik, der Korallenstock 235. koren lasni, die Haarwurzel 22. » nohtni, die Nagehvurzel 23. » živčni, die Nervenvvurzel 19. korenoglavci, die IVurzelkrebse 217. korenonožci, die “VVurzelfuBer 238. kormoran, der Kormoran 107. kornjača grška, die griechische Landschild- krote 116. kos, die Amsel 99. kosir, die Kieferlade 168. kosmača, die Kahne 87. kosmatinec, der Barenspinner 190. kosmič, die Darmzotte 37. kost, der Knochen 3. » glavna, der Schiidelknochen 5. » lična, der Gesichtsknochen 6. kostnice, die Knochenfische 125, 246. koš, der Krebspanzer 210. košarji. die Sclialenkrebse 210, koščice slušne, die Uehdrkniichelchen 27. » osnovne, die Grundstucke 127. košek, das Korbchen 181. košeninar, die Riesenschnacke 195. kotač, das Raderorgan 224. kotačnik navadni, das Radertierchen 224. kotačniki, die Radertiere 224. kotanja obistna, das Nierenbecken 47. kotoma, das Steinhuhn 104. koza, die Ziege 75. » divja, die Gemse 75. kozak obrobljeni, der Gelbrand 176. kozica, die Sumpfschnepfe 105. kozliček moškatni, der Moschusbock 179. » topolov, der Pappelbock 179. kozoljnjaki, die Seescheiden 141. ! koža telesna, die Haut 21. » plavna, die Schwimmhaut 105, 117. » škržna, die Kiemenhaut 126. koželj, der Kristallkegel 172. ! koželjnica, die Speiche 9. kožokrilci, die Hautfliigler 180. kožomišičnica, der Hautmuskelschlauch 219. kračnica, das Laufbein 73, 91. kragulj, der Habieht 96. krap, der Karpfen 132. krastača, die Krote 123. kratkoglavec, der Kurzkopf 50. kratkokrilci, die Kurzfiiigler 177. kratkorepci, die Kurzschvvanzer 213. kravorog, das Kuhhorn 164. 1 kravoses, die Pythonschlange 115. krempljarji, die Krallentiere 69. ' krempljičarji, die Krallenaffen 56. kresnica, der Leuchtkafer 178. [176. krešič bakrenasti, der kupferrote Laufkafer kri, das Blut 39. krikovec, die Feldgrille 174. krilnica, das Kliigelbein 6, 89. krilo, der Eliigel 171. kriloprsti, die Klugechsen 118. krivokljun, der Kreuzschnabel 100. križavec, die Kreuzspinne 205. križnica, das Kreuzbein 8, 57, 91. krkoni, die Lurche 120, 246. » brezrepi, die Kroschlurche 120. » repati, die Schwanzlurche 123. j krmelj, die Augenbutter 33. 1 krnoprst, die Afterzehe 73. : krojačica, die Tapeziererbiene 183. krokar, der Kolkrabe 101. krokarnica, das Rabenbein 85, 90, 110. 127. , krokodil, das Krokodil 117. kromatin, das Chromatin 2. kromosoma, das Chromosoma 2. | krpa veslalna, der Schvvimmlappen 107, 236. krponosi, die Blattnasen 58. krt, der Maulwurf 65. krtica, die Schermaus 69. krvina, der Blutkuchen 39. krvoses, der Vampyr 58. kuga račja, die Krebspest 213, 241. kukavica, der Kuckuck 98. kumara morska, die Melonenqualle 236. kuna belica, der Steinmarder 63. » gozdna, der Edelinarder 63. » vrečarica, der Beutelmarder 84. kune, die Marder 62. » pozemeljske, die Landmarder 62. » povodne, die IVassermarder 63. kure, die Huhnervogel 102. » gozdne, die Waldhuhner 102. 252 kure poljske, die Feldhiihner 103. kuščarica siva, die Zauneidechse 110. » živorodna, die Bergeidechse 112. kuščarji (sauria), die Eidechsen 110. » pravi, die echten Eidechsen 112. kvadratnica, das Quadratbein 88, 110, 117, 120 . kvaga, das Quagga 79. Laberdan, der Laberdan 131. labod nemi, der Hockersolnvan 106. ladjica papirnata, das Papierboot 152. lakti, die oberen Gliedmafien 8. lama, das Lama 77. laskovica odvodnična, art. Haargefali 41. » privodnična, ven. Haargefali 41. » žolčna, die Leberkapillare 87. lasnica, die Trichine 225. las, das Haar 22. lastovica kmečka, die Dorfschwalbe 100. » mestna, die Stadtschwalbe 100. lastovičar, der Schwalbensehwanz 188. latvica, die Napfsclmecke 160. lazar gozdni, die Wegschnecke 158. leča očesna, die Augenlinse 30, 172. ledvice, die Nieren 47, 162. leglo, der Legebohrer 173. [184. leglonosci, die Hautflilgler mit Legebohrer legvan, der Leguan 112. lemežnica, das Pflugscharbein 6, 89. lenivec triprsti, das dreizehige Faultier 82. lenohod. das Riesenfaultier 83. lentec, der Grubenkopf 228. lepenjci, die Blattkafer 179. lepočnica zelena, das Schonauge 240. leščur, die Steckmuschel 163. leščnikar, der Haselnulibohrer 178. letalnica, der Efliigel 171. letva, die Sohrillkante 172. lev, der Lowe 62. » brlogar, der Hdhlenlowe 62. levic, das Lovvenaffchen 56. leviti se, sich hauten 110, 167. ležetrudnik, die Nachtschvvalbe 101. ličinka, die Larve 121, 173. ličinkorodnost, die Padogenese 195. ličnica, das Joohbein 6. liganj, der Kalmar 152. lijak, der Triehtermagen 236. lihoprsti, die Unpaarzeher 77. lilije morske, die Haarsterne 148. linj, die Schleihe 132. lipan, die Asche 132. lisček, der Stieglitz 100. lisica, der Fuchs 60. » obtečajna, der Polarfuchs 60. list morski, die Seezunge 131. » živi, das vvandelnde Blatt 175. listarice, die Blattwespen 186. listič škržni, das Kiemenblattchen 128. livnik, der Trichter 150. lobanja, der Schadel 5. lojnica, die Talgdriise 23. lokarda, die Makrele 130. lopar, die Entenmuschel 216. lopatica, das Schulterblatt 8, 89. lori, der Lori 57. los, das Elen 76. losos, der Lachs 132. lovka, der Fangarm 147,. 151, 229. lubadar smrekov, derFiclitenborkenkafer 179. lupina, die Schale 146, 150, 155, 161. lupina jajčna, die Eischale 93. » hrbtna, die Riickenschale 165. , » trebušna, die Bauchschale 165. luska, die Schuppe 110. » češljasta, die Kammschnppe 125. » okrogla, die Rundschuppe 131. » zobata, die Nagelschuppe 137. luskavec, das Schuppentier 83. lusknica, das Schuppenbein 114. luskokrilci, die Schmetterlinge 186. luskoril afriški, der Schlammfisch 135. » ameriški, der Schuppenmolch 135. Mačka divja, die Widkatze 61. » domača, die Hauskatze 61. » nubijska, die Falbkatze 61. » morska, die Meerkatze 55. mačke, die Katzen 61. magot, der Magot 55. mahovci, die Nestflfichter 103. mahovnjaki, die Moostiere 165. maki, der Maki 57. malarija, das Sumpffieber 195. maloščetinci, die Armborster 220. mamut, das Mammut 71. [227. matica (rodonačelnica), die Amme 166, 180, matica biserna, die Perlmutterschichte 156. matičnjak, die Weiselwiege 182. matija, der Weberknecht 208. maz sklepna, die (lelenkssckmiere 4. meč, das Mittelstiick des Brustbeins 8. meča zobna, die Zahnpulpa 35. » živčna, das Nervenmark 15. mečezob, der Schvvertzahn 62. mečica, das Ohrlappchen 27. mečnica, das Wadenbein 11. [6, 89. medčeljustnica, der Zvvischenkieferknochen medplast, das mittlere Keimblatt 140, 232. medrame, der Interradius 144. [13. medstaničnina, die Zvvischenzellsubstanz 3, meduza trdoživnjaška, die Saumqualle 231. medved brlogar, der Hbhlenbar 64. » rjavi, der braune Bar 64. » severni, der Eisbar 64. » vrečar, der Beutelbar 84. medvedjica, die Barenrobbe 64. meh pljučni, der Luftsack 93. » vzdušnični, die Tracheenblase 181,193. 253 - mehčava, 9. šimpans, der Schimpanse 55. šipkarioa, die Rosengallwespe 186. šiškarice, die Gallwespen 185. Siv strelni, die Pfeilnaht 6. » venčasti, die Kranznaht 5. » zatilni / die Lambelanaht 6. školjčnica, das Muschelbein 5, ‘26. Školjke, die Mucheltiere 161, 245. » brezcevljanke, Muscheln ohne Sy- phone 163. [164. školjke cevljanke, Muscheln mit Syphonen škorec, der Star 101. škrebetulja, die Schnarrheuschrecke 174. škrge, die Klemen 122, 128, 222. » notranje, die inneren Kiemen 122. » vzdušniene. die Tracheenkieinen 197, 198. škrge zunanje, die aulieren Kiemen 122. škrgokrkoni, die Kiemenlurche 123. škrgonožec, der KiemenfulS 216. škrgoustnica, der Lanzettfisch 139. škripalka, die Schrillader 172. škrjanec poljski, die Feldlerche 100. » čopasti, die Haubenlerche 100. škrlatnik, die Purpurschnecke 160. škržek biserni, die Fluliperlmuschel 163. » ledvičasti, Unio reniformis 163. » slikarski, die Malermuschel 161. škržica kožna, die Hautkieme 145. šlem, die Haubenschnecke 160. šoja, der Eichelhaher 101. štorklja, der Storch 104. štrčnica, das Spritzloch 81, 137. Tapir ameriški, der amerikanische Tapir 78. » indijski, der indische Tapir 78. taščica, das Rotkelchen 99. tekalci, die laufenden Geradfliigler 175. telesce osrednje, das Zen trosoma 1. telson, die Schwanzplatte 211. temenica, das Scheitelbein 5. tenčičarica, die Florfliege 197. termiti, die Termiten 199. tesar, der Zimmerbock 179. tetrev navadni, der Edelfasan 104. » srebrni, der Silberfasan 104. » zlati, der Goldfasan 104. tiger, der Tiger 62, 243. tipalnica, der Fiihler 156, 167, 168, 221. tjulenj, der Seehund 64. tolstnica, die Fettschichte 22, 64, 81, 176. tolstorepka, das Fettschwanzschaf 75. [107. tolščak patagonski, der patagonische Pinguin topolovka, der Pappelblattkafer 179. trak plavutni, der Flossenstralil 126. trakarji, die Ordensbander 191. [228. trakulja progasta, der hakenlose Bandwurm trakulja ozka, der Hakenbandwurm 227. travnica navadna, der Olkafer 178. trdoživ zeleni, der Siillwasserpolyp 229. trdoživnjaki, die Hydroidpolypen 229. » morski, die marinen Hydroid- polypen 230. trebuhogrodnica. das Bauchbrustbein 118. trebuhonožci, die Bauchfiifier 155. trebušina, Sternit 170. trebušnjača, das Bauchmark 168, 220. trepalnici, die Angenlider 33. trepetalke, die Schvrebfliegen 194. j tresnica, die Schleuderkrankheit 194. trihina, die Trichine 225. trihinavost, die Trichinenkrankheit 68. trilobiti, die Trilobiten 219, 245. tripanosoma, das Tripanosoma 231. j trnek, der Dornfortsatz 7. trobčarji, die Russeltiere 69. j trobec, der Riissel 69. troblja, das Tritonshorn 160. » ušesna, die Ohrtrompete 27. trohofora, die Trocliophora 222. tromba jajčna, der Eitrichter 93. trosovke, die Šporentiere 241. trot, die Drobne 180. trska, der Kabeljau 131. trtica, das Steillbein 8, 92, 120. trup, der Vorderleib 210. truposlovje, die Somatologie 3. tulec, der Federkiel 87. » predilni, die Spinnrdhre 206. tun, der Thunfisch 130. [ tur, der Ur 75. turban, der Turbanigel 147. Udi obprsni, die oberen Gliedmalien 8. » podtrebušni, die unteren Gliedmalien 8. udav, die Konigsschlange 115. uharice, die Ohreneulen 97. uhelj, die Ohrmuschel 27. uho morsko, das Seeohr 160. » notranje, das innere Ohr 27. » srednje, das Mittelohr 27. » zunanje, das aufiere Ohr 27. | ujede, die Raubvogel 95. | upogibnica, der Beuger 13. j usedline, die Sedimentgesteine 51. usnjica, die Lederhaut 21, 109. j ustje, die Milndung 156, 233, 236. ustna zgornja, die Oberlippe 168. uš glavna, die Kopflaus 202. uši živalske, die Tierlause 202. ušica trtna, die Reblaus 201. » krvava, die Blutlaus 202. » šipkova, die Rosenblattlaus 202. ušice rastlinske, die Pflanzenlause 201. utripač, die Haltere 192. Vakuola krčljiva, die kontraktile Vakuole 239, 242. I vahnja, der Schellfisch 131. 261 valovka, das Walliischaas 158. vamp, der Pausen 74. vampir, der Vampyr 58. veja hodilna. der Innenast 210. » plavalna, der AuBenast 210. vejica, die Augenwimpern 33. velblod enogrbi, das Dromedar 77. » dvogrbi, das Trampeltier 77. velehobotnica, der Riesentintenflsch 153. velekuščarji, die Riesenechsen 118. veleptiči, die Riesenvogel 108. veleraki, die Riesenkrebse 219. velerilec, der Taubensehvvanz 189. veper divji, das Wildschwein 71. veslarice, die Seeschlangen 116. veslonožci, die Ruderfiiller 107. vešče, die Zunsler 191. veščec borov, der Kiefernschwarmer 189. vetrnice pomorske, die Seeanemonen 233. vetrnica stražna, Adamsia 214. veverica, das Eichhoniehen 66. vez sklepna, das elastische Band 161. veznica, die Bindehaut 33. vid, der Gesichtssinn 30. vidra, der Fischotter 63. » morska, der Seeotter 63. viharnica mala, die Sturmschrvalbe 107. vijeglavka, der Wendehals 98. vir, der Uhu 97. vitica, die Ranke 148, 217. vitičnjaki, die RankenfuBer 216. viakence mišično, die Muskelfibrille 12. » živčno, die Nervenfibrille 15. vlakno mišično, die Muskelfaser 12. » živčno, die Nervenfaser 15. vlasulja, der Haarstern 148. vodeb, der Wiedekopf 98. vodomec, der Eisvogel 98. volk, der Wolf 60. » vrečar, der Beutelwolf 84. volkec, die Ameisenjungfer 196. vombat, der Wombat 84. vonj, der Geruch 25. vos, die Barte 81. voščenica, die IVachshaut 95. votlina gabanična, die Mantelhohle 149, 162. » možganska, die Gehimhbhle 16. » obškržna, die Peribranohialhohle 139, 141. [233. votlina prebavnožilna, die Darmleibeshohle » škržna, die Kiemenhohle 139,141,212. votlinica bičasta, die GeiBelkammer 236. vozel mezgovni, die Lymphdriise 44. » očesni, das Augenganglion 172. » trebušni, das Bauchganglion 168. » živčni, das Nervenganglion 20. vozgernica, die Nasenschleimhaut 27. vrabec domači, der Haussperling 100. vrana črna, die Rabenkrahe 101. » poljska, die Saatkrahe 101. vrana siva, die Nebelkrahe 101. vrani, die Rabenvogel 101. vranica, die Milz 44. vranilo očesno, das Augenpigment 31. vratar, der Pfortner 37. vratnica, die Pfortader 42. vrbar, der Weidenbohrer 190. vreča, der Beutel 83. vrečarji, die Beuteltiere 83, 246. vrečica obličasta, das runde Sackchen 27. » pakrožna, das elliptische Sackchen 27. » račja, Sacculina carcini 217. vrečnica, der Beutelknochen 83. \ vretence, der Wirbel 7, 52. » križno, der Kreuzvvirbel 7. » ledveno, der Lendenwirbel 7. » prsno, der Brustwirbel 7. » trtično, der Steifiwirbel 7. » vratno, der Halsrvirbel 7. vreteno, die Spindel 156. » stanično, die Kernspindel 2. vretenčarji, die Wirbeltiere 52. vrh, der IVirbel 156, 161. vriskač, der Brullaffe 56. vrsta, die Art 51. vrša, die Kiemenreuse 82, 126. | vrtelj, der Zahnfortsatz 7. ! vrteljec, das Trvpanosoma 240 vrtiljka, der Drehmuskel 13. : vrtog;lavec, der Quesenbandwurm 228. i vrzeljak, der Liickenzahn 60. vzdušnica, die Luftrohre (Trachee) 170. » listasta, die Eachertracheee 207. » vej asta, die verastelte Luftrohre 207. vzduhovnik, die Schwimmblase 231. vzrastel, akrodont 113. Zabobnina, die Paukenhohle 27. zadek, der Hinterleib 168, 210. zadnjica, der After 34, 242. zadružno, symbiotisch 184, 213, 230. zagozdica, das Keilbeinchen 11. I zagozdnica, das Keilbein 5. zajček morski, der Seebase 158. zajec planinski, der Schneehase 69. » poljski, der Feldhase 53, 69. zajedalka, der Schmarotzer 138. ! zajedavost, der Parasitismus 218. zakiepnica, der SchlieBmuskel 161. zalubniki, die Borkenkafer 179. zapestje, die Handwurzel 10. zapestnica, derHandwurzelknocben 10,57,90. j zapornica, der SchlieBmuskel 13. j zapredek, der Kokon 182. zaprsje, die Hinterbrust 169. zaškrgarji, die Hinterkiemer 158. zatilnica, das Hinterhauptbein 5. zavijača, Maeandrina 235. zavijači, die Winkler 191. zavijač jabolčni, der Apfelwickler 191. 262 zavijač trtni, der Traubenwiokler 192. zavijalec trtni, der Rebenstecher 179. zavitnica, die Spiralklappe 135. zavoj možganski, die Hirnwindung 17. zebra, das Zebra 79. zelenec, die Griineidechse 113. zenica, das Seliloch 30. zet, der Stichling 130. zeva, die Riesenmuscliel 164. zlat.oritka, der Goldafter 191. zlatovščica, der Saibling 132. zmaj leteči, der fliegende Drache 113. zmajeglav, der Drachenkopf 130. zmrzlikar mali, derkleine IVinterspanner 191. » veliki, der Blattrauber 191. znojnica, die Schweil3driise 23, 44, 47. znosec, die Miirtelbiene 183. zobači, die Zahnrvale 82. zober litavski, den Wisent 75. zober ameriški, der amerikanische Bison 75. zobje, das Gebi8 35. zobovina, das Zahnbein 35. zoeja, die Zoea 214. zolj goveji, die Dasselfiiege 193. » konjski, die Pferdemagenfliege 194. » ovčji, die Schafbiesfliege 194. zoospora, die Zoospore 239. zrast dimeljnična, die Schambeinfuge 10. zrklo, der Augapfel 30. zvezdastosomeren, radialsymmetrisch 144. zvezdaš, die Sternkoralle 235. zvezde morske, die Seesterne 144. zvitozobi. die Wickelzahner 124. zvonček plavalni, die Schrvimmglocke 231. zvončica kimajoča, das Glockentiercben 242. zvrst, die Abart 51. Žaba zelena, der Teichfrosch 120. želo, der Giftstachel 181. želonosci, Hautfliigler mit Giftstachel 180. želodec, der Magen 36. želodek, die Meereichel 217. želve, die Schildkroten 116. » močvirske, die Sumpfschildkroten 117. » morske, die Seeschiidkroten 117. » pozemeljske, die Landschildkroten 116. želvovina, das Schildpatt 117. žerka, die Made 178, 193. žilnica, die Aderhaut 30. žirafa navadna, die Giraffe 76. živec, der Nerv 15. » gibalni, der Bevvegungsnerv 19. » hrbtenjačni, der Ruckenmarksnerv 19. » možganski, der Hirnnerv 18. » občutni (sredotežni), der Sinnesnerv 19. » ramni, der Armnerv 145. » sredobežni, der zentrifugale Nerv 19. » zobni, der Zahnnerv 35. » žlezni, der Driisennerv 19. živčevje samoupravno, das autonome Nerven- system 20. živčevje vozlato, das Gangliennervensystem 149, 168. živila, die Nahrungsmittel 39. žlebič goltni, die Plimmerrinne 142. žleza golšna, die Schilddriise 44. » mastna, die Burzeldriise 88, 105. » mlečna, die Milchdrilse 53. » nožna, die Fulidruse 155. » predilna, die Spinndriise 182, 187, 206. » sočnica, die Speicheldriise derKopffiiGer » solzna, die Tranendriise 33. [151. » strupnica, die Giftdriise 115. » škrlatna, die Purpurdruse 160. » ustna, die Speicheldriise 156, 170. » voščena, die Wachsdruse 182. » zaušesna, die Ohrenhautdriise 123. žlezovnik, der Driisenmagen 92, 170. žličarka, der Loffelreiher 104. žmurka, die Nickhaut 64, 94. žolč, die Galle 37. žolčevod, der Gallengang 37. žolčnik, die Gallenblase 37. žolna črna, der Schvvarzspecht 97. » zelena, der Griinspecht 98. žoltoplaz, der Scheltopusik 113. žrelo, die Rachenhohle 36. žrjav, der Kranich 104. žužek črni, der Kornriisselkafer 179. žuželke, die Kerbtiere 168, 246. » kljunate, die Schnabelkerfe 199. žužkojedi, die Insektenfresser 65. žvekalnik, der Chitinmagen 170, 211, 224. žvekalo, das Kiefergeriist 146. _ _ __ - ZA ČITALNICO