Za spoštovanje ustave Da bo nas rod moralno zdrav
Ker hočejo naši narodni nasprotniki v svoji propagandi prikazati naše namene in naše delo v napačni luči in nas pre-mnogokrat prikazujejo kot »protidržavne elemente«, smatramo za potrebno, da o tem spregovorimo nekaj besed in razčistimo naše stališče.
Mi nismo protidršavni in zavračamo takšne očitke kot zlonamerne, če smo prisiljeni ostro kritizirati delo vlade v naši deželi, delamo to zato, ker je to naša pravica in naša dolžnost. S tem da branimo naše narodnostne in gospodarske pravice, branimo tudi dobro ime Italije in njeno demokracijo.
Po padcu fašizma smo upali, da bodo krivice, ki jih je fašizem zagrešil nasproti nam, odpravljene na isti način, kot se je to zgodilo pri drugih narodnih manjšinah v Italiji. Francosko prebivalstvo v Val d’Aosti in Nemci v Južnem Tirolu so deležni precejšnje upravne in kulturne avtonomije. Njihovi otroci študirajo v materinskem jeziku in gospodarstvo njihove dežele je v razcvitu.
V Beneški Sloveniji pa stoje stvari po-1 pclnoma drugače. Nikakor nam ncčejo dodeliti deželne avtonomije, čeprav je uzakonjena v ustavi. V šolah se še vedno poučuje samo v italijanščini, kot nekdaj, in naše gospodarstvo je na robu propada. Naši ljudje so prisiljeni zapuščati svoje domove in oditi na vse strani sveta, da bi ne umrli od lakote. In kot da bi vse to še ne bilo dovolj, so pri nas ponovno vzpostavili režim preganjanja in zatiranja. Kdor se upa zahtevati svoje manjšinske pravice, ga brž očrnijo kot proti-državen element in mora nositi vse tiste posledice, ki so v zvezi s tako obtožbo.
Kako naj molčimo spričo takega postopanja? Naša dolžnost je, da se mu upremo, ker smo tudi mi državljani, ki moramo braniti svoje svoboščine, katere so nam zajamčene v republiški ustavi, za katero je tudi naš narod doprinesel svoje žrtve.
Po 8. septembru 19Ì3, ko je fašizem povzročil razdejanje po vsej Italiji, je prebivalstvo Beneške Slovenije zagrabilo za orožje in skupaj s svojimi brati in z demokratičnimi Italijani smo se bojevali proti nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim hlapcem. Pri tem smo prispevali mnogo naše krvi za svobodo, saj ni vasi v Beneški Sloveniji, ki bi ne imela svojih mrtvih v tem boju.
Upali smo, da bo rimska vlada vse to pozneje upoštevala. Pa smo se varali. Namesto, da bi dala vzpodbudo našemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju, je še pospešila proces raznarodovanja in danes bi njeni predstavniki najrajše tekmovali celo s fašizmom v tem, kako bi čim-prej izbrisali slovenski jezik v naši deželi. Posebni vladni organi so na delu na prefekturi in na šolskem skrbništvu v Vidmu in je njih gluvno ter morda edino opravilo, da proučujejo najboljši sistem, kako bi spremenili narodnostno lice Beneške Slovenije. Pri tem svojem delu prav nič ne štedijo s sredstvi.
Na drugi strani pa je ves propagandistični aparat vlade, ki se trudi, kot smo še zgoraj omenili, da bi prikazal naše delo in naše namene v napačni luči. Toda naše delovanje teži za tem, da se spoštuje pravice naše narodne manjšine v okviru republiške ustave. Naše zahteve so torej povsem zakonite in je protidržaven le tisti, ki jih noče priznati in upoštevati, ker na tak način dela proti predpisom vstave, za katere izvedbo se mi potegujemo.
Beneško Slovenijo je obiskalo še več inozemskih novinarjev in pisateljev svetovnega slovesa in vsi so se strinjali v obsodbi sistemov, ki jih izvaja vlada v naših krajih. Nikjer na svetu ne boste
videli ali slišali, da bi prefekt nastopil proti nekemu župniku, ki ima samo to krivdo, da se poslužuje pri svojih cerkvenih opravilih jezika svojih vernikov. Pač pa se take stvari še danes dogajajo pri nas in ni dolgo tega, kar je videmski prefekt dr. Mozzi rekel županom in upraviteljem, ki so mu v nekem kraju Beneške Slovenije prišli naproti, da mora župnik ))prenehati s svojimi pridigami v slgvenščini, ker živimo v Italiji «
Naj ve g. prefekt, da se na tak način ne brani Italije, ampak se jo brani vse drugače, to je s tem, da spoštuje sam in da prisili tudi druge k spoštovanju njenih zakonov. Mi pa ne zahtevamo drugega, ko da se spoštuje in izvaja predpise italijanske ustave. AH je res tako stališče protiitalijansko in protidržavno, kot bi nekateri oblastni organi hoteli na vsck način prikazati?
že večkrat smo povedali v našem listu, da je v Beneški Sloveniji premalo šo -skih poslopij in da se mora zato pouk vršiti v marsikaterem kraju še danes v zatohlih kmečkih izbah ali v prostorih zadružnih mlekaren. Enako slabo je poskrbljeno tudi za stanovanja učiteljstva, kajti razen v novo zgrajenih šolah si mora učitelj sam preskrbeti stanovanje. To je pa zelo težko v gorskih vaseh, ker so izključno kmečke hiše z eno ali dvema izbama in tudi gostilen, ki bi imele prenočišče ni. Po navadi se mora učitelj v takem slučaju nastaniti v bližnjem večjem centru in od tu pešačiti ali se voziti s kolesom, če ima vas kolovozno pot, tudi po 15 ali 20 kilometrov vsak dan. V zimi ali ob slabem vremenu je ta pot zelo težavna, včasih celo nemogoča in zato so otroci cele tedne brez šolskega pouka. Dostikrat se tudi dogodi, da mora učitelj odkloniti službeno mesto, čeprav je morda čakal nanj več let, prav zaradi te neugodnosti.
Večkrat smo v našem listu opozorili poštne oblasti o nerednem dostavljanju »Matajurja« našim naročnikom, a do danes nismo prejeli nikakega odgovora in se tudi ni vzel noben ukrep, da bi preprečili ta sabotažna dejanja. Dogaja se namreč preveč pogostoma, da prejme naše uredništvo kar cel kup zavrnjenih pošiljk ali jih pa nekdo kratkomalo uniči in seveda naročniki potemtakem zaman pričakujejo list, dasiravno jim je bil redno odposlan. Zavoljo te nerednosti so naročniki primorani kupovati list po prodajalnah ali pa se obračajo na uredništvo, da jim ga ponovno pošlje, kar seveda ni prijetno ne za nas, ne za čitatelje.
Tudi pošiljke v inozemstvo niso redno dostavljene naslovljencem. Naj navedemo primer številko našega lista druge polovice oktobra, ki ni prišla v roke nikomur v inozemstvu, kar pomeni, da je nekdo vso pošiljko zadržal in uničil v Italiji. Nič ne bi dejali, če bi se od časa do časa izgubil kakšen izvod, ne moremo pa dopustiti, da bi ne prihajale cele pošiljke do naslovljencev. Tudi naročniki iz Belgije so nam pisali, da je štev. 48 »Matajurja«, ki je bila odposlana iz Vidma 8. septembra, priromala do njih šele konec novembra.
Enako se pritožujejo tudi naročniki iz Francije in Švice in iz tega
Znano je, da so se naši delavci, ki so odšli po svetu za kruhom, vedno odlikovali po svoji delavnosti, svoji bistroumnosti, poštenosti in zmožnosti ter po svoji fizični odpornosti. Tako so prav ti naši delavci v veliki meri tvorili najboljši del delovnih množic videmske pokrajine, ki upravičeno slovijo kot eni izmed najboljših delavcev na svetu.
Po drugi strani pa smo lahko že večkrat ugotovili, da je lov za zaslužkom, čeprav utemeljen zaradi številnih družinskih potreb in torej zaradi nujnosti prihrankov, le prevečkrat vzrok, da naši izseljenci žive v tujini preveč skromno in da si nalagajo pretežka dela. Tem naporom in odpovedim pa sledi po povratku v domovino povsem drugačno obnašanje, ko se ti ljudje ogibljejo dela in vse dni trošijo težko prisluženi denar po krčmah in gostilnah.
Nič ni torej čudnega, da učne moči, ki morajo dnevno napraviti toliko napora, na morejo nuditi učencem toliko kot bi sicer mogli, če bi živeli v drugih okoliščinah, saj nimajo niti dovolj časa, da bi se odpočili, kaj šele, da bi si ...ogli pripraviti dobre lekcije za naslednji dan.
Stvar bi bila drugačna, če bi oblasti nastavljala v teh krajih, kjer ni urejenih stanovanj za učiteljstvo, domače učitelje aii iz bližnjih krajev. Na žalost pa moramo povedati, da šolsko skrbništvo oziroma ministrstvo za prosveto pošilja domače učitelje v oddaljene kraje, k nam pa prihaja učiteljstvo, ki se z veliko težavo prilagodi našim razmeram.
V nekaterih krajih Beneške Slovenije so zadnje čase zgradili nova šolska poslopja s stanovanjem za učitelja, a to še ni dovolj, če pomislimo koliko je še krajev, kjer bi bilo treba rešiti ta problem. Skrajen čas je, da napravijo oblasti konec tej krizi.
lahko sklepamo, da je ta sabotaža sistematična in da sabotator tiči v kakšnem poštnem uradu.
Zaradi te nerednosti se je naša uprava že večkrat pritožila na poštni direkciji v Vidmu, a funkcionarji teh uradov so dejali, da je treba poslati pismeno pritožbo in v njej navesti ime in priimek naročnika, njegov naslov in datum, kdaj ni prejel tiska v redu. Tega seznama mi seveda ne moremo napraviti, ker bi morali navesti preveč imen in ni izključeno, da bi ta seznam služil potem še za kaj drugega. Kakor vemo iz izkušenj, bi pošta, potem ko bi dobila seznam v roke, izvedla nekakšno po policijskem načinu »skrbno preiskavo« in nazadnje bi se vsa zadeva končala v kakem izmed tolikih predalov pisarniških miz prevelike italijanske birokracije. Gotovi smo, da bi ostala tudi ta rešitev pozabljena, kot je ostala pozabljena zadeva o nerednem poštnem delovanju v tipanski občini, kjer je ljudstvo samo ugotovilo, da njihov pismonoša ne izroča pisem naslovljencem in da celo iz njih pobira vrednost.
Ako bi napravila naša uprava na pošto pismeno pritožbo in ji priložila seznam naročnikov, ki ne prejemajo v redu časopisa, bi uradne oblasti prišle mogoče v naše kraje naravnost do naročnikov, da bi izvedle »preiskavo« in tako bi
Pijančevanje postaja pri nas iz leta v leto nevarna bolezen med našim narodom in to še toliko bolj, ker se opaža njegove posledice tudi na naših ženah. Res je, da moderna civilizacija ni dala Beneški Sloveniji drugačnega razvedrila in utehe po trdnem in napornem vsakdanjem delu. Možem ne preostaja drugega kot da se izčrpavajo devet mesecev na leto na delu v inozemstvu, žene pa so obsojene, da vse življenje opravljajo težko delo na polju, pri spravljanju sena, pri napravljanju stelje za živino in drv za kurjavo pozimi. Vsa ta dela mora opravljati pri nas žena, medtem ko je mož dolgo vrsto let v tujini. Zato često nasedajo raznim ničevostim, ki jih prinašajo domov ne samo možje, ampak tudi dekleta, ki so šle po svetu za kruhom. Taki negativni pojavi škodijo našemu življenju, ki sloni na zdravi podlagi. Vedno več deklet iz naše dežele zaide na slabo pot in se vdaja razvadam, ki so bile pri nas včasih neznane. Cesto se zgodi, da ustavi katero od njih policija na videmskih ulicah in jo pošlje domov.
Poleg tega pa vidimo tudi mnogo primerov ko družinski poglavar zapusti svojce. Ta pojav je najbolj pogost med izseljenci na Francoskem. V neki gorski vasi, kjer živi komaj 52 družin, je bilo ugotovljeno, da devet družinskih poglavarjev, ki živi v Franciji, že sedem let ne dopisuje s svojo družino, žena mora v takih primerih skrbeti za dom in za družino sama, čeprav ima tri do štiri otroke. če ima taka mati hčer, komaj čaka, da bo ta stara 13 ali 14 let in jo bo poslala v mesto za služkinjo ali guvernanto h kakšni premožnejši družini. Cesto se zgodi, da se mati ne briga toliko za to, komu zaupa svojo hčer, ki je potrebna še njenega nadzorstva, ampak ji je mar le to, kakšno plačo to prejemala.
Zato je potrebno, da po naših krajih začnemo z vedr.o večjo propagando za pobijanje takega moralnega propadanja. Treba je pomagati r.ašim župnikom, ki se najbolj brigajo za moralno vzgojo našega ljudstva; za to pomoč so poklicane v prvi vrsti tudi naše občinske oblasti,
se naši ljudje kajpada prestrašili. Ni izključeno tudi, da bi morali prizadeti priti sami v Videm na tozadevne urade in tako bi izgubili čas in imeli stroške za pot in nazadnje bi bili morda na istem kot oni iz tipanske občine, ki so prinesli pokrajinskemu ravnateljstvu pošt v Vidmu očiten dokaz sabotaže — ovoj pisem, ki so ga našli skritega v neki kopi sena.
Ne bomo se torej pismeno pritoževali, da bi se na ta način pustili igrati od raznih tajinstvenih duhov, ki tiče v videmski pokrajini. Ce hoče poštna uprava zajamčiti res redno poštno službo, lahko stori kadarkoli, a mi ne bomo nikdar in pod nobenim pogojem izročili seznama naših naročnikov.
Slovenec Lauše
četrtič guverner države Ohio
Frank J. Lauše, sin slov. delavca, ki se je naselil v Združ. državah, je bil že četrtič izvoljen za guvernerja države Ohio. Lauše je prvi mož v zgodovini te države, ki je bil že štirikrat izvoljen na to mesto. Lauše, ki je star 57 let, je začel svojo politično kariero leta 1932, ko je postal občinski uradnik v Clevelandu.
ki se čestokrat niti ne zavedajo, kam lahko zaide naše ljudstvo, če bi nadaljevalo na tej poti.
Ne glede na politično prepričanje, smo mnenja, da so take opazke na rovaš naših občinskih oblasti utemeljene in umestne, saj nam je znano, da nekatera županstva celo podpirajo izseljevanje mladoletnih, čeprav pri tem prekršujejo tiste zakone, ki bi jih morali spoštovati oni In vsi občani.
Mi bomo s svoje strani z vsemi silami podprli vse tiste ukrepe, ki bodo služili namenu, da se naš narod ohrani na tisti zdravi moralni podlagi, ki je bila že od nekdaj naš ponos in naša moč.
PRI NAS IN PO SVETU
DVESTO MILIJARD ZAHTEVAJO ITALIJANSKI URADNIKI — Italijanska vlada je izračunala, da bi izpolnitev najnovejših zahtev državnih nameščencev stala 200 milijard na leto. Nameščenci zahtevajo minimalno plačo 60 tisoč lir. Dne 13. januarja je bila v Italiji splošna železničarska stavka.
150 TISOČ ITALIJANOV V BELGIJI — Statistični "Uradi so izračunali, da dela v belgijskih rudnikih 45 tisoč Italijanov. V Belgiji se je nastanilo okoli 20 tisoč italijanskih družin, celotno število Italijanov v Belgiji pa računajo na 150 tisoč.
BILANCA EVROPSKE PLAČILNE ZVEZE — Po podatkih evropske plačilne zveze o stanju v decembru 1952 izkazujejo deficit v evropskem trgovskem prometu naslednje dežele: Francija (71 milijonov dolarjev), Zahodna Nemčija (27 milijonov), Italija (18,4 milijonov), Norveška (8 milijonov) in Portugalska (4,6 milijonov). Med upniki pa so Anglija (82,6 milijonov), Turčija (20 milijonov), Švica (11,9 milijonov), švedska (11,2 milijonov) in Avstrija (6 milijonov dolarjev),
BREZPOSELNOST V AVSTRIJI — V prvih 15 dneh januarja se je število brezposelnih v Avstriji naglo povečalo ter doseglo rekordno število. Po podatkih pokrajinskih borz dela je bilo dne 15. januarja t. 1. v Avstriji 281.000 brezposelnih. V prvih dveh tednih letošnjega januarja je bilo registriranih še 30.000 brezposelnih, kar pomeni, da se je njihovo število od srede decembra lani povečalo za več kot 60 tisoč,
DEMONSTRACIJE V ITALIJI —
Stranke skrajne levice so organizirale v Castelflorentinu v Italiji demonstracije proti osnutku za popravek volilnega zakona. Policija je razgnala demonstrante. Pri neredih je bilo ranjenih 14 oseb, med njimi tudi 4 karabinjerji.
ZAPLEMBA PREMOŽENJA PREPOVEDANIH STRANK V EGIPTU — Egiptovska policija je postavila stražo na sedežih in pisarnah razpuščenih političnih strank V vsej državi. Vlada bo določila državnega funkcionarja, ki bo izvedel likvidacijo premoženja razpuščenih strank. Egiptovska vlada bo dobila z zaplembo premoženja političnih strank v državno blagajno okrog 100.000 egiptovskih funtov.
HARRY TRUMAN KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADO -- Grški ministrski predsednik maršal Papagos je predlagal, naj se Nobelova nagrada za mir za leto 1953 podeli bivšemu ameriškemu predsedniku Trumanu.
Ullllll!lllllllllllllllll!l!l!lllllll!l!l!lllllllllll!l!lli:illllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllll!|lll|lll|j|l|l|imi|l|!|!|l|lll|llllll!lllll!|:|!|||1!|||!|||!|!|!|!|[|l|:|!ll Minili 111!
'I I 111I I 11111111 I I 11 II I 11 111 11 111 1111 | 11 •> 11 111 I lili II I M l I I I 11 ! M 1 I 1111 l.llllllllll I M l 11III IIIIII lil lllll lil I III I11III I III I 1,1 I III I IIIIIIIIIII M I.M I I I I I IIIII I I l l l lil l
Kdo ovira redno dostavljenje našega lista’
9
Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	1.-15.	FEBRUARJA	1953.	Leto	IV. — Štev. 58
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm - Udine	Naročnina:	letna	500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
Zivé naj vsi narodi, ki hrepené dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak
i
ne vrag. le sosed bo mejak.
Francé Prešeren.
BRDU
Za raprežentanta našega kumuna tu konsej mandamental od Zveze obrtnikou (Associazione degli artigiani) je biu no-minan Giusto Bobbera iz naše vasi, znan tu naši dolini kot dan dobar marengon.
RIBOLOU — S preteklim mjescom so spekat odperli ribolou po potokih našega kumuna. Takoviš anjelé te, ki o ma pa-šjon ribe loviti o more prositi licencijo an se divertiti.
TER — To nje dougo od tega, ki don Fior Nicolò, po tekaj ljet, ki e bi med nami e nas zapustou. Od njega, naša vas na more rejči koj ljepo, zak za jo rjes povjedati e judem pomagu, če je le mo-rou. Koj te ba na velika škoda, ki o nje znr ’ čekarati po našim ano voje za se nag ici našega jezika o nje móu dosti, forse e bi maso star an zatuo naš jezik e mu bi mašo težak za se ga naučiti.
Na njega puošt so nam poslali ospuoda mladega an povarh tega, tej, ki smo ga čuli, o zna nekej po slovejsko čekarati. Zavoj tega, posebno te stari, so zio kon-tenti ga. Tej, ki to e znano, tu naših vaseh to e pouno ti starih judi, ki taljan-skega jezika no ne kapišajo an zavoj tega so muorli teli judje hoditi, če so le morii, se ospovjedat tu Zavarh, kjer to e unik cspuot našega kumuna, ki o znà jezik suojim fedeljeu.
Sperajmo, ki novi ospuot on uči doktrino našim otrokam tu našim jeziku, saj te to je dan dirit naš, zak laški jezik naši otroci no se ga naučč šele kar no začnejo škuoli hoditi. Takoviš naj almankuj cjerkou pokaži, ki na ujema neč kuintri našemu jeziku, ki smo ga ereditali od naših te starih an ki zatuo te jušto, ki ve ga konservajmo.
IZ NAŠIH VASI
“W
PODBRDO — Guidu Matighellu an Rini Sgarban, ki sta se poručila lansko lje-to, se je rodiu parvi otrok. Dosti augurje z našim krajam an od usjeh znanceu.
MUZAC — čez malo timpa no če tu naši vasi narditi dan konsorcijo za nar-diti vodovod, ki on déj vodo Muzeu an Tanatavjelam. Tej, ki to e usjem znano, Muzac o je zlo bogat zvjeralou. Tle par nas o zvjera Ter, ki o daje vodo Centi an od tle so napejali še vodo za električno centralo Njivice. Mužceni pa no se «morejo narditi suoj konsorcijo an sami se parpejati vodo, če ne boju tj eli piti brez bizunje hoditi deleč po njo.
ZAVRH — Smo zvjedali, ki d jelo za narditi cjesto, ki od naše vasi na bi mjela pejati ta na Prjesako, so ustavili zavoj tega, ki no njemajo več soute za djelou-ce plačati. Itako se tole to e no djelo tej dosti te druzih, ki to mà ošparati za kar no boju votacjoni. Drugače ne moremo rječi vidati, zak to nje pošibil, ki to ne bodi soute, če ministro od djela e je žej dodeliu. Manku mal, ki naši judje so odperli oči... So nas dan bót tu tra* pulo jeli, ne vjemó če ve bomo se pustili spekat jeti. General Morrà an kompanija naj ljepo se tu lavo ložijo, ki par nas vote no ne boju mjeli.
niiii i i!i i i:iii i in i ii>i< > i i i i 11 m nn n n i n m i m i n i i iiiii iiiniiM i i i i 11111111111111 ■ 11111111111111111111 minili
REZIJA
t
in
v rami!
Dne 27. januarja je bila pri nas komisija mednarodnega urada za emigracijo, ki je sprejela na delo v Franciji 70 delavcev iz vasi naše občine. Večji del teh delavcev so gozdarji in zidarji. Delovni pogoji, kakor pravi delavna pogodba, bedo dobri in zato so naši možje zadovoljni, čeprav bo odšlo v kratkem kar 70 delavcev v inozemstvo, bo ostalo doma še vedno več sto mož brezposelnih. Nekateri, ki so lansko leto delali v Belgiji in Franciji iij so prišli na zimski počitek, se nočejo več vrniti na svoja mesta, ker so bili preveč izkoriščani in slabo plačani za tako trdo delo v rudnikih.
Upamo, da se bo komisija mednarodnega urada za emigracijo še povrnila v naše občino in poslala naše može v take kiaje, kjer so delavni pogoji dobri.
RAVENCA — Ni dolgo od tega, kar se je sestal naš občinski svet, ki je razpravljal o številnih vprašanjih. Med drugim so odobrili nujni svet občinskega odbora in proračun za leto 1953. Poslali so tudi pokrajinski upravi nov pravilnik dela uslužbencev in imenovali so preglednike obračuna za leto 1952. Odobren je bil tudi davek za zasedena javna zemljišča.
SREČA V NESREČI — Pretekli teden je prišel v našo dolino Tosoni Anton in z njim štiri druge osebe z avtomobilom. Ko so privozih na nek ovinek je auto-mobil zaradi poledenele in močno jamaste ceste zavozil iz ceste in obtičal v ravnovesju tik nad obrežjem reke Rezije.
Pri tej nesreči je bila sreča, ker se ni nobena oseba udarila, avtomobil so pa po več urnem naporu spravili zopet na cesto s precejšnjimi poškodbami.
STOLBICA — Z nadškofijskim dekretom z dne 21. januarja 1953 je bila naša kaplanija povzdignjena v župnijo. Za civilno priznanje te proglasitve je bila potrebna precej velika vsota denarja, ki smo jo pa v manj kot štirih mesecih zbrali med našimi ljudmi.
SKODA ZARADI POŽARA — Pretekli teden je naš vaščan Quaglia Odorik utrpel precej veliko škodo zaradi požara, ki je nastal v njegovem gospodarskem poslopju. Ogenj mu je namreč uničil nad 30 stotov sena in več kubičnih metrov drvi. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo in so v kratkem času izsledili krivce.
TAJPANA
PLATIŠČA — Pretekli mjesac ne smart potoukla tu urata treh hiš naše vasi. Umrli so teli: Anton Kormons — Robac, star 80 ljet; Roža Gasperutti - Skeldič, stara 50 ljet an Sedola Gino, ki je biu star komaj 30 ljet. Ranci Gino nje pa umrù doma, umrli je u Franciji, kjer se je preseliu kot emigrant pred Ijeti. Prizadetim družinam izrekamo naše sožalje.
KARNAHTA — Preteklo Ijeto je smart pobrala kar sedam judi iz naše vasi. Umarli so teli: Scuntero Terezija (Stara Zefonka), Tomasino Ivan (Zuan Talpin), Filipič Amabile (Mabila Kajzelova), Filipič Pavle (Paulin Kajzel), Novak Anton (Toni čikin), Novak Alojz (Uigio čikin) an njegà žena Tomasino Marija (Marija Paskutja). Od tjeh sta Marija Tomasino an Anton Novak umarla tu Franciji. Najbuj te stari judje naše vasi se ne na-hordajo, ki no bodita par nas tu no Ijeto jih tekaj umarlo.
GORJANI
FLIPAN — To nje dougo od tega, ki čentski konsej kumunal e delibero nare-du za podaljšati cjesto, ki na peje tu dolino Zimor. Ostali kos ejeste, zak na pridi do naše vasi o bo muorou jo narditi naš kumun. Itako, če to ne bo oštakulje, Flipan bo móu suo cjesto, ki na ga veže direktno s Cento an tuo to če parnesti naši vasi dan velik vantač.
PODBONESEC
ZA KOŠČEK ZEMLJE JE TEKLA KRI — U Kalah ima naš kamun dan majhan košček zemlje an tega bi rade kupile kar štjer družine. Sevjeda kamun ne more razdelit tega koščka na štjeri kraje an zatuo so se zainteresirane družine začele med sabo prepjerat an kregat dok nje paršlo do pretepa. Najslabša je iz tega prepira ušeu Primo Gujon, ki je muorou jeti do mjediha, zak je bi ranjen u glavo.
NEME
VIZONT — Pousode no se djelajo ejeste, pousode no kumuni se interesuajo za njih vasi ekonomsko uzdihniti. Par nas pa to nje itako, use to spi, use to gre po tem starem. Kuo no maj hodijo djelat naši možje tu Njeme ne moremo intri-vinjati (zvjedati). Po, če marnò mjeti naše može tu kumun, zak no ne se intere-sajta še za nas, te buj če so bli stali ta domah.
Dan pražemplin imamo bork Ujante, ki o je deleč desat minude hodenja od centra naše vasi an kaj na bi tjela stati ljepo tjem faniejam ejesta. No muorejo use ta na harbatu nositi an majedan fin du-nàs o nje se nahordou, ki na bi tjela beti ura priti inkuintri še tjem judem. Su po, naši možje, recita šindiku, ki smo še mi njemejskega kumuna se ben, ki no nam pravijo Lahi »Sklas«.
ČERNEJA — HARBAT SE JE ZLOMILA — Ana Vidimar, stara 40 ljet iz naše vasi, kar ne šla tu toblat ne spadla tri metre pod njim an par padcu se zlo udarila na harbatu. Za nekaj timpa, nesrečna žena ne se ščepala ta domah, ma za-
tuo, ki usaki dan te ji več boljelo, so jo peljali tu špitau an tle so ji obrjetli, ki na mà križ zlomljen.
KARNICA — »Ciale ke kozé, če vime ke à«, takolé so nekateri tu naši vasi, ki no govorijo an se silijo furlanati kudoč beti zatuo buj ljepi. Z drugim krajam no se Lahi pa smejajo an je s paucam kažejo od kodre so. To bi tjelo zlo ljubše, ki taki judje no govorita tu jeziku, ki ne mati učila, veliko ljeušo figuro no bi tjeli narditi. — Dan Kamičen. —
SV. LENART
Prečastitega gospuoda Krizetiča ni več
Dne 16. januarja je zgubi'a naša dažela enega najstarejših duhounikou, preč. gospuoda Lucijana Krizetiča. Ranci g. Lucijan je brau lansko Ijeto djamantno mašo u Kravarju, kjer je bluo njegovo parvo službeno mjesto kot kaplan. Rodiu se je ljeta 1866 u Ušivici an izhaja iz ugledne družine, ki je dala u preteklih stoletjih kar štjeri duhounike. Po nekaj ljet službe u Kravarju je biu ranci go-spuod pošjan k Sv. štoblanku, od tuod pa u Topolovo, kjer je vestno djelu svojo pastirsko službo dok nje šu u penzjon. Ljeta 1941 iz Topolova se je preseliu u Uši-vico k svojim domačim.
Ranci gospuod Krizetič je biu zlo par-1 j ubi jen pousod zavoj svojega plemenitega karakterja. Biu je zlo dobrega sarcà an njegove tobačnice za njuhat, ki jo je nimar nosiu s seboj za ponudit »prežo« tistemu, ki ga, bo sreču, bo od sada marsikomu manjkala, čeglih je biu ranci gospuod zlo star, je še nimar rad pomagu, če je le mogou, domačemu duhouniku.
S smrtjo gospuoda Krizetiča pa Beneška Slovenija ni zgubila samo dobrega slovenskega duhounika, ampak tud umetnika (artista), Ranci gospuod je zlo le-puo ., -rab. u ljes an biu je tud dobar slikar (pitor), saj je ljeta 1926 ušafu na razstavi u Čedadu bronasto medaljo.
Na pogreb rancega gospuoda je paršlo dost domačih an juških ljudi. Tud mi ga bomo imjeli nimar u spominu. Buoh pa naj mu povarne usé kar je stuoru dobrega za nas.
JESENJE — Pretekli mjesac je umrla najstarejša žena našega kamuna, 92 ljet-
na Lesica Ana - Notinova. Uboga žena bi lahko še živela, zak je bla nimar zdrava, s. zavoj tega, ki si je zlomila nogo je ležala en mjesac u postelji an zavoj njene starosti, mjedih ji ni mogou neč pomagat.
ČEMUR — Opekarna (fornaž), ki je par nas postaja nimar buj modema. Lansko pcmlad so kupil makino za kopat zemljo, letos pa makino, ki muore štampak 40 taužent madonou na dan. Naši djeluci pa tega moderniziranja njeso zlo konter.t, zak vjedo, de bo sadà makina djelala na-mjesto njih. Lansko Ijeto kar so parpejal makino za zemljo kopat je ostalo doma brez djela 17 djeloucu.
SOVODNJE
BRIGADJER KARABINERJOU PREMEŠČEN — Karabinjerski brigadjer je zapustiu svoje dosedanje službeno mjesto. Premestil so ga na karabinjersko postajo u Staro goro.
POSOJILO NAŠEMU KAMUN U — Provincjalni uprauni odbor (Giunta Provinciale di Amministrazione) ja na zadnji seji sprejeu sklep našega karminskega konsejà, za prosit posojilo pokrajinske hranilnice (Cassa di Risparmio) za zgradit cjesto, ki bo peljala iz Jeronišča do Matajurja. Troštamo se, de boju hitro začeli z djelom.
SMUČARSKE GARE NA MATAJURJU — U nedeljo 8, febrarja buodo imjel na Matajurju smučarske gare. Pri tistih garah buodo paršli smučarji iz Čedada an Vidma an tud naši puobje buodo z njimi tekmovali. Lansko Ijeto sta dobila parvo an drugo nagrado pri teh garah dva brata iz Matajurja.
Upamo, de buodo tubi ljetos domačini pokazali tujcem svojo kapaciteto. Korajžno Matajurci, čedajci an Videmčani vam ne smejo odnesti lanske zmagovalne časti!
GABROUCA — NESREČA PRI DJELU — Trinajstljetni Vogrič Danijel je žagu darvà an med tjem dje.om mu je en čok zmečkal parst. Muorli so ga pejat u spitan u Čedad an upamo, de bo hitro ozdravu.
ČEPLATIŠČE — Zavoj nagle plučnice so pejal u čedadski špitau našega vaščana Martiniča. Mu želimo, de bi hitro ozdraviu.
Il I I I I I I I I I I I I M I I I I H I I I I H i H I I I I I I I H l i I | I i II I I I I I I I II < i I I I II' M I | | I I I I I I II I I !
PRAPOTNO
Orožje teruristou je paršlu na dan
Kar smo mi pisali ali oblastem prij avli, de po naših dolinah mjerno an lepuo zakriti pohajajo oboroženi banditi, ki so zavedne Slovence strašili an grozili s smartjo, naši vladarji njeso tjel nas poslušati, ma so samo mučal an pustil naj djelajo kar čejo. Kar smo mi zaprosil, de par nas ne more iti takuo napri so nam se zasmejal. Z drugim krajam je pa ita-ljanski nacionalistični tisk (stampa) tro-biu, de u Slovjenščini je svoboda an de use tuo kar mi pravimo je laž. No sadà tega ne buodo mogli več tajit, zak je paršlo na dan, kaj je bluo par nas. Nje dougo od tuod, de karabinerji iz Stare goré so odkrili ejeu depožito orožja na Obor-čah u Idrijski dolini. Ušafali so automa-tične puške, bombe an dosti muniejona. Skrito orožje je bluo u dobrim stanu, kar če rejč, de nje blo zapuščeno, ma so ga hodil mazat pogostoma.
Radi bi vjedli sadà čigavo je bluo tisto orožje, an troštamo se, de karabinerji buodo u kratkem cajtu ušafal tud kriuce an jih spravili pred sodnijo se zagovarjat.
GRMEK
TISTIM, KI JE SENO ZMANJKALO — Lanska suša je začela sadà kazati svoje posledice. Nobedan se nje pričakuvau, de par nas bo zmanjkalo marsikatjeremu kmetu senuo za svojo živino fuotrat. U našim kamune skoraj usakemu kmetu mankajo po deset do dvajset kuintalu sena an ne vjedó kaj na bi nardil. Prodati živino? Ne! Sedaj jo plačuvajo po preveč nizkim kupu, povarh tega bi utarpela naša živinoreja veliko škodo, zak smo sigurni, de potlé nobedan ne bo inni denarja za nazaj jo kupit, ker pomladi bo sigurno podražila.
Narbujš je, de se kupi seno, ki u naši daželi ne manjka. U P,atiščah, u Pro ni-du, u čeneboli an tud drugje ga imajo odveč an ga prodajajo po 1000 do 1200 lir kuintal. Tud, če bosta zapravil malo soudu za ga kupit, vam bo potlé desetk: at več koristilo, kajti je bujš seno kupuvati kot živino prodajati.
TOPOLOVO — Naš vaščan D ešti Jožef je preuzel gostilno u najem, ki jo je irmi prej Drejou, katjeri se je pred ne-dougim preseliu u Turin.
HOSTNE — Dne 16. januarja je umrla naša vaščanka Bukovac Marjana, stara 86 ljet. Ranca Marjana je bla ta najbuj stara žena naše vasi.
SREDNJE
Učiteljica Anamarija Kjačič je zagledala, de je zmanjkalo u šuoli nekaj živiža an 13 taužent lir, ki so bli namenjeni za pomagat ta buozim otrokom, ki hodijo u šuolo an u vartec. Tatvino so denun-cjal karabinerjam, ki so hitro začel djelat preiskavo (indagini) an so zvjedli, de je soude nesu en puobič iz Srednjega, živež so pa raznesli mladenči iz okuolice.
DOLENJI TARBIL — Dne 14. januarja je umró Beučer Andrej, star 80 ljet. Ranci Andrej je biu zlo poznan an priljubljen med ljudmi un zatuo ejela naša vas ga je spremila k zadnjemu počitku.
AHTEN
MALINA »Giunta Provinciale Amministrativa« ne aprovala, ki tu naši vasi o kumun naredi zid (mjer) Oku našega se-metjereha.
SUBID — To je no mar timpa, ki so začeli pohajati par nas raprežentanti od
usjeh partide. Neč čudnega zatuo, ve je žej poznamo. Usaki bót kar so se bližale votacjoni so hodili okou nas. To se kapi, no jim diše naši voti an zatuo te b izurijo snubiti okou judi dan par mjesce prej. Usi no obečuvajo bondancijo an usi no strašijo, ki gorje, če to vota za tega ali za tega druzega. Par nas pa no ne obren-čejo tele, judje no koj nejčejo več čuti, zak obečuvanja so žej siti.
SV. PETER Sl OVENOV
Kot je usjem znano pri «as se sječč pozim kostanje an jih prodaja venčpart fabriki od Tanina u Cedade. Plačuvajo jih pa zarjes malo, samo 400 lir po kuintalu, medtjem, ki darvà za žgat va-jajo še tekaj. Kaj je temu uzrok? Manjka konkorenca an takuo naši ljudje muorejo prodat kostanje za tuo kar jim ta fabri-ka da, zak drugih kupceu jih ni. Fabrika od Tanina U Čedadu kupuje kostan-e tud u Trentinu, ker kostanji, ki se posekajo u naši dolin ne zadostujejo, a u tiste kraje, čeglih imà zlo deleč za jih parpejat, jih plačuje po 700 do 800 lir kuintal. Al ne bi bluo buojš, de naši ljudje ne posekajo prau neč kostanjou dok ne bo Tanin plačuvou jih tulk kot po drugih krajah?
CEDRON — Pod našo vasjo, na c esti, ki vozi pruot Kočebarju je zlo nevarno, de bi se zgodila kakšna nesreča. Rijeka Namorna ob usakim dežju rije an odnaša zemljo pod cjesto an u zadnjim cajtu se je približala 50 centimetrom Sadà tuole predstavlja veliko nevarnost posebno težkim vozom an kamjonom, ki po tej eje-sti vozijo, zale če se ne bo popravilo bo prišlo, de kajšen bo spadu u prepad, ki je visok kakih 10 metrou, na to pa u vodo.
Tisti koli, ki so bli nastavljeni ob ejesti ne morejo nič pomagati. Je trjeba nar-dit djelo s cementom, če se bo tjelo nucat cjesto.
PETJAH — Dne 26. preteklega mjesca je umrù naš vaščan Bajt u starosti 69 ljet.
POROKA — Preteklo soboto sta se poročila Butera Ivan an Manič Onorma, oba iz naše vasi. Veliko veselja je bluo u njih družini, toda ni manjkala tudi žalost, zak naslednji pondejak je Ivan muoru iti proč od duoma u Belgijo za se kruha zaslužit. Zena bo pa šla tudi u Belgijo hitro potlé ko ji buodo nardil dokumente. U novim zakonskim stanu želimo novoporočencam pouno sreče an ve-sejà.
ČEDAD
SMRT UGLEDNEGA SLOVENCA — Pred nedaunim je u čedadskim špitalu umrù po dougi an mučni boljezni Janez Čebokli, lastnik znane oštarije »Janez«, ki stoji na Slovenskih vrat u Čedadu. Ranci Janez Čebokli se je rodiu u Kredi pri Kobaridu od koder se je preseliu u naše mjesto. Naši ljudje so ga dobro poznal an usi so ga imjel radi, sa če je le mogou je nimar nardiu rade voje jim do-bruoto.
Pogreb je biu u Čedadu na katjerim je paršlč pouno ljudi za ga spremljat h zadnjemu počitku.
Hlinili milimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
POŠTA
SKUPINA BARJENOU — BARDO — Sta hardo kapili tuo kar na furlanska štampa piše od nas. Furlani no nam pravijo »sclas« ne zatuo, ki smo »schiavi«, ma zavoj tega, ki smo Slovenci. S to besjedo no ne intendajo nas ofmdati, zak tu furlanskim jeziku slovenji to se reče »sclaf« an Beneška Slovenija pa »Sclava-nije«.
To je staro ime naše zemje, ki so ga užali žej kar smo bli pod beneško republiko.
KAMUNJARO L. — KALA — Penzija za invalidnino desne roke je seveda večja kakor za invalidnino levice. Za visokost penzije, ki vam je bila priznana je najboljše, da se obrnite do I.N.A. (Istituto Nazionale Assicurazioni).
K. I. — Do danes ne obstoja nikak zar kon, ki bi zabranjeval odvažanje posekanega drevja na lastnem zemljišču pa četudi je ta v neposredni bližini državne meje. če vam oblasti tega ne dovolijo, je to njihova samovoljnost in zato se vi lahko proti njim pritožite na višjih instar.-
Bruno
- kritik, zgodovinar in učenjak Beneške Slovenije
"'«•n,.  "«unii...n..mi"'1............
Bruno Guyon, ki js skoraj popolnoma neznan širokim krogom občinstva, je ena izmed tistih osebnosti, ki so posvetile vse svoje življenje znanosti, kjer so opravili zelo veliko delo in dosegli velike uspehe pri svojem študiju, čeprav so ostali v senci.
Njegovo delo zasluži hvaležno priznanje vseh tistih, ki so posredno ali neposredno imeli od njega korist. Zato hočemo tukaj orisati njegove najbolj značilne poteze in prikazati njegove zasluge, ki so končno tudi v ponos in slavo Beneške I Slovenije, v kateri je njegov rojstni dom. j Bruno Guyon se ie rodil v Sv. Petru j Slovenov leta 1865. Univerzo je dovršil v I Milanu pod vodstvom velikega učitelja Graziadia Isaia Ascolija. Sprva se je posvetil poučevanju na srednjih šolah in istočasne začel svoje udejstvovanje na slovstvenem področju z zanimivim člankom »Oglej in izvor legende o Atili« tAquiiea e la genesi della legenda di Atipia). Ta članek je izšel v zgodovinske-iilološki reviji »Pagine friulane« (IX, 1896, 6). že v tem svojem članku pokaže torneiiite pripravljenost in dobro kritično metodo, s katero se je lotil težkega problema razlage virov in ljudske tradicije. ^!anek, ki nosi datum iz Vidma v sep-tombru 1895 nam pokaže tudi kako je betel avtor dati problemom, ki jih je Proučeval, tudi svoj doprinos. V tem primeru pravi on sam, da je zbral v Furlaniji vsa ljudska izročila o Atili in da je m*šel nove podrobnosti, zlasti v Nadižki Colini in v Čedadu, kjer je ljudska fan-tozija ustvarila najraznovrstnejše legende.
Od zgodovinskega raziskovanja je pre-tol k literarni zgodovini. Zanimiv dopri-r‘Ps k zgodovini italijanskega slovstva v Furlaniji je bila njegova razprava o *Ciru z Brega :n njegovi poeziji« (Ciro
di Pers e la sua poesia), ki je bila objavljena v Vidmu leta 1897, čeprav rosi datum iz Milana v novembra 1896. To je še vedno temeljno delo o tem pesniku in
BRUNO GUYON
ga lahko s pridom proučuje kdor koli, ki hoče spoznati tega nenavadnega furlanskega pesnika XVII. stoletja, ki ga lahko zaradi nekaterih njegovih pesimistično nadahnjenih liričnih motivov primerjamo z Leopardijem.
Bruno Guyon je napisal še druge zgodovinske in literarne spise, toda kmalu je obrnil svojo pozornost proti drugemu znanstvenemu področju, ki mu je pozneje posvetil vse svoje sile in kjer si je stekel velike zasluge. On sam je bil sicer tako skromen in se je tako izogibal vsakega javnega nastopanja, da so ga nekateri smatrali skoraj za ljudomrzneža in je ostal skoraj n« poznan celo v svojem rojstnem okolišu, kateremu je bil tako zelo predan.
zgodovini, politiki, v jeziku in v slovstvu, tisto slovansko dušo, o kateri so vsi govorili, pa jo je le malo kdo temeljito poznal. Guyonova knjiga je zadela bistvo in je dosegla svoj namen, ki ji ga je dal njen avtor, s tem, da je okrog življenja in balkanskega okolja nanizal celo v rsto etničnih odnosov, brez katerih bi bilo nemogoče oceniti zgodovino nekega naroda in razumeti njeno, vsebino.
Imenoslovje Beneške Slovenije
še istega leta (1916) je prišel izpod njegovega peresa zanimiv članek za »Italijanski almanah« (Almanacco italiano), z naslovom »Prebujenje slovanstva« (II risveglio della Slavia). Ta članek je temeljit in podroben pregled živo pisanega balkanskega sveta, v katerem najdemo tudi opazke o slovenski govorici v Furla-. niji in o študiju slavistike.
Guyon je že v uvodu svoje »Slovenske slovnice« opozoril na važnost prisotnosti slovenskega elementa v Furlaniji. Leta 1904—1905 je imel vrsto lekcij o slovanskem slovstvu na »R. Academia scientifico-letteraria« v Milanu (L’origine storica ed i caratteri della poesia popolare jugoslava). Tedaj se je pritoževal, da prihaja skoraj vsa pobuda za proučevanje
Slovencev iz Beneške Slovenije iz tujine (zlasti iz Avstrije in Rusije). Beneški Slovenci so bili predmet razprav in raziskovanja imenitnih tujih učenjakov s političnega, zgodovinskega in jezikovnega gledišča. Med temi učenjaki zavzema važno mesto Rus Baudouin de Courtenay, zlasti kar se tiče proučevanja Rezijanske doline.
Da bi pojasnil številne nejasne točke glede izvora in prihoda teh Slovanov na današnje ozemlje v Beneški Sloveniji, je Guyon nameraval priti do cilja z imenoslovnimi raziskovanji (Indagini toponomastiche), ker je samo na ta način mogoče izdelati obris tiste velike etnične preproge, ki nam bo pokazala kje preneha ladinski in kje začne slovanski svet.
V ta namen je objavil posebno imenoslovno študijo o ozemlju med rekama Ter in Sočo. Ta študij je začel pripravljati že več let poprej na nasvet zgoraj omenjenega Ascolija. To obsežno delo je bilo objavljeno mnogo let pozneje v »Letopisu orientalskega inštituta iz Neaplja« (Annali dell’Istituto Orientale di Napoli) (vol. VI. 1933), pod naslovom »Med Terom in Soči«: predel z največjo gostoto imenoslovnih plasti (Fra il Torre e l’Ison-zo: zona con densità massima di stratificazioni toponomastic.be). že prej je objavil nekatere izvlečke tega dela, ko je bila še v pripravi, kot n. pr. esej »O slovanskem elementu v imenoslovju Julijske Krajine« (Sull’elemento slavo nella toponomastica della Venezia Giulia), ki je izšel v IV. zvezku »Italijanskih glotoloških študijev« (Studi glottologici italiani) (Palermo, 1907).
Slikar kjačič
razstavlja u Vidmu
Znani slikar Kjačič, ki se je že uvelja-vil na neštetih domačih in mednarodnih slikarskih razstavah, prikazuje sedaj sva„a dela v »Galeriji Marchetti« v Vidmu, skupaj z drugimi slavnimi slikarji.
Delo našega umetnika se odlikuje zlasti po veliki ekspresivnosti, gotovosti risbe, moči v podajanju barv, predvsem pa zaradi zanimivih objektov, ki navdihujejo njegova dela.
V svojih slikah prikazuje naš slikar šege, navade in scene >voje rodne zemlje, ki jih s svojo umetnostjo prenaša v nekak bajen svet, v katerem ustvarja idilične scene z bajeslovnimi bitji, za katerimi se širijo čudoviti gozdovi s tisoč odtenki zelenja in kjer nebrzdani beli konji svobodno dirkajo....
Kjačič je slikar, ki je že prišel na cilj in zato mu želimo naj bi srečno nadaljeval svoje sanje in svoje realizacije.
Štipendije ameriških vseučilišžmh žena za inozemke
Ameriško združenje vseučiliščnih žena je podelilo štipendije 54 študentkam iz 21 dežel Evrope, Azije in Srednjega vzhoda. V akademskem letu 1952-1953 bodo študirale na 40 kolegijih, vseučiliščih in laboratorijih Združenih držav. To je že sedmo leto, da ta zasebna ameriška organizacija podeljuje mednarodne štipendije, da bi nudila študentkam možnost za konstruktivno delo v njihovih deželah in za po: pešitev mednarodnega sporazumevanja.
Druga njegova dela
Posredovalec med Slovani in Latinci
Leta 1901, ko je bil profesor na gimn ,-% »Parini« v Milanu, je objavil pri za-F&ništvu Hoepli »Slovnico slovenskega ^tika« (Grammatica della lingua slovena), ki sc ji bile pridejane vajo in slovarček in ki je bila takoj ugodno sprejeto. xa knjiga je doživela več izdaj in je tolademu avtorju pripravila sloves na je-Hoslovnem polju. To ni kakršno koli toeprosto delo, ampak je avtor gledal pri tostavi te slovnice, poleg praktičnosit, tu-^ ha zadnje glotološke izsledke tistega ^a. s to knjigo je bil deležen posebne-8« priznanja italijanske kraljice Jelene ®avojske, kj mu j6 poslala lepo pohvalno
Msmo.
Fodoben uspeh je imela med izdajami oepii leta 1919 njegova še bolj obsežna ‘feorično praktična slovnica srbskega je-^ka« (Grammatica teorico-pratica della *togua serba).
^hameniti furlanski glotolog, Graziadio ^SColi
je kmalu odkril velike zmožnosti Sa našega skromnega učenjaka in ga to<*Uagal za profesorja srbskega jezika
pri zavodu »Istituto orientale« v Neaplju, kjer naj bi poleg poučevanja tega jezika širil tudi kulturo naših slovanskih bra-tov. Veliki mojster je v svoji dalekovid-nosti spoznal, da bodo morali priti slovanski narodi in Italijani zaradi obojestranske koristi nekoč v medsebojne stike in da se morajo med sabo sporazumeti.
Ko je Guyon zasedel tisto mesto in postal profesor srbskega jezika na zavodu »Istituto orientale« ter je istočasno imel stolico za italijanski jezik na beograjski univerzi, da bi tako lahko še bolj uspešno vršil svoje delo za kulturno sodelovanje z bližnjimi balkanskimi narodi, je omenil to osnovno misel takrat že umrlega Ascolija v uvodu svoje zanimive knjige »Balcanica« (Milan, založništvo Hoepli, 1916).
Ta knjiga učinkovito in v poljudnem Slogu prikazuje slovanski svet, kateremu se je takrat Italija približala v svojem odporu proti imperialističnim težnjam Avstrije na Jadranu in na Balkanu. Treba je bilo prikazati slovansko dušo v
Med poletnimi počitnicami neutrudni profesor ni štedil niti s trudom, niti z denarjem in žrtvami, da je nabral zelo obsežno gradivo po katastrskih uradih, ali pa direktno med ljudstvom iz ustnega izročila. Tako je postal pobudnik tistega slavističnega študija v Italiji, ki je bil dotlej domena tujcev. Posebno pažnjo je posvetil zgodovinskemu delu, ki je poln zanimivosti in novih momentov in jezikovnemu delu, ki je odločilne važnosti za izpopolnitev vrzeli v temnih prehodnih dobah.
Posebno se zavzema za potrebe teh študijev v svoji knjigi »Slovanske naselbine v Italiji« (Le colonie slave d’Italia - Palermo, 1907), ki jo je posvetit kraljici Jeleni Savojski. Da je gledal Guyon na te probleme z bolj širokega gledišča, je razvidno iz dejstva, da se njegova raziskovanja niso omejila samo na Severno Italijo, ampak jih je razširil tudi na predele na jugu, kjer so se po vsej verjetnosti pojavili Slovani na italijanski zemlji v poznejših dobah. Tudi tukaj je posvetil svoje raziskovanje imenoslovju, zlasti pri albanskih naselbinah v Kalabriji. Sad tega dela je bil njegov važen članek »Slovanski element v albanščini tostranske Kalabrije« (L’elemento slavo nell’albanese della Calabria citeriore), ki je bil objavljen v V. zvezku revije »Italijanske glotološke študije« (Studi glottologici italiani - Palermo 1909).
Guyonovo ime srečamo do 1937 tudi v reviji »Annali dell’Istituto Orientale«, kjer ima precej prispevkov, med katerimi
je kot zadnji »Carducci in italijanska kultura na Balkanu« (Il Carducci e la cultura italiana nei Balcani - 1937). Tuli pred letom 1937 je objavil zanimive eseje o imenoslovju in slavistiki, kot n. pr. »Imenoslovna žila Kar - v Julijski Krajini« (Il filone toponomastico Kar — nella Venezia Giulia — 1930), dalje »Osebno in krajevno paleolitično - beneško imenoslovje Antenora, Troje, Padove in Padu-sa« (Il filone onomastico e toponomastico paleo-veneto di Antenoe, Troia, Pata-vium, Padus - 1932) in drugi, ki jih tukaj ne bomo navajali.
Po vojni je diplomiralo v Ljnbljani nad 3000 Študentov
Glasilo ljubljanskih študentov »Tribuna« objavlja v svoji zadnji številki statistiko o študentih, ki so po vojni dosegli akademske naslove na slovenskem vseučilišču. Na univerzi je v sem dih letih po osvobodivi diplomiralo 2326 študentov, medtem ko je tehnična visoka šola vzgojila 536 inženirjev, a medicinska visoka šola nekaj več kot 380 zdravnikov.
V povojnih letih je na višji pedagoški šoli diplomiralo 271 slušateljev, a na Akademiji za igralsko umetnost 22 igralcev.
■ j •
SV. PETER SLOVENOV
ROJSTNA VAS BRUNA GUYONA
Ivan
TRINKO :
Ampa<§haw«
9I1IIIIIIIIIIIIIIIIIHI i ■) i 111111 ■■ 11 ■ 1111111111111 )■ i ■ 111 ■ i ■ 111111111111111 ■ 111111111111 i i ■ 1111 : t : i ■ 1111111 i i j 11s 111 i i i ■ 111111111 ; 1111111111111 ■ r i
CRT1CE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zimski večer
lv5&žu sem dal aro in rekel, da pride-
i v tednu po kravo. Potem sem se po-
' v božjem imenu. Vreme je bilo kra-
j bi luna na polnem. Grem seveda čez
> v loškem poteku mi je prišlo maršal
v glavo; toda šum vode, ki buči po etoi skalovju, ini je dajal pogum in šel ** skozi one temne in divje globine i 62 skrbi. Veter je lehko šumel po bu-„ Sova mi je nenadno sfrfotala čez 0 in me ustrašila; zaklel sem za njo ^Sel naprej. V mašerovskih senožetih 1 ie zopet dalo v glavo, da straši; pa stoaši, sem rekel; nič se ne bojim. ^Fflašerih so fantje peli na vasi in ko Prišel mimo, so me šiloma vlekli pit ^ toko, hočeš, nočeš, sem ostal ondi do
toj-ste
Potem sem se pobral in ker se
dalo krevsati navzdol po trdi je
'Skl
Poti v Merščak in potem zopet ’ sem krenil na okolo proti Skrilom
in čez Planino, že iz tega morete soditi, da se nisem bal; saj Skrila so strašna in marsikaj pravijo o njih. Pridem torej v Skrila v potok, kjer bi moralo strašiti, pa me ni. Znabiti, da je bilo zaspalo v globočinah ali pa se mu ni zdelo vredno me nadlegovati. Grem naprej po senožetih, pa strašila ni bilo nikoder. Sove so res skovikale in čuk se je nekje oglašal in tudi Mihovi jelinski psi so pridno lajali, ker so nekaj slutili, bi rekel on; no pa kdo naj mara za ptičjo in pasjo muziko. Prišel sem v Kraše in tudi tukaj ni bilo moža s širokim klobukom ni moža brez glave ni drugega strašila. Sel sem naprej popolnoma brezskrbno po ravni vrtaški poti. Mislil sem na kravo, kdaj bi bilo prilcžr.o iti ponj, in tako pridem pod Pologinovo senožet, kjer se pot deli. Hotel sem seveda iti po navadni poti za Gabrom in zato sem stopil naprej do
onega jesena, odkoder se odpre pogled na raven kos poti do počivala, kar ti na-gloma zagledam pri njem nekaj velikega in belega, ki je stalo ravno pokoncu. eprto na počivalo, in držalo gorjačo pred seboj. Obstal sem kakor vkopan; zona ie e je obdala in lasje so se mi zadrli na glavi. — Hudirja, kaj je to? sem pomislil. To ni navaden človek; človek ni tako velik! Luna je na polnem sijala v prikazen in prav razločno sem videl senco, ki jo je metala na tla. Tako me je ustrašilo, da se nisem mogel geniti z mesta.«
»Ehe!« je rekel Miha, »torej te je zares.«
»Jejec ! Jaz ne pojdem tod sama, še podne ne,« je pristavila Rezika vsa pre-plašena.
»Tiho, vidva! Povejte naprej!« je pretrgal Pepič.
»No tedaj, stojim in gledam in noge se mi strahovito tresejo.«
»Jej! Jaz bi ga ne bil gledal; tekel bi bil na vso moč,« reče Ciril.
»Molči, ti pravim,« ponovi Pepič.
»Gledam, stojim in se tresem. Hudič ! Kdo bi si mislil ! Kaj naj storim? Naprej ne, nazaj ne! Strah me je bilo, da mi je sapa zmanjkovala in srce mi je tolklo kot kladivo. A spaka je stala nepremič-
no, kakor da bi me čakala. — Čakaj ti! sem mislil; je že dobro, da se ne ganeš. Znabiti, da me nisi zagledalo; pa me tudi ne boš! — Pridal sem si srca in začel kobacati po vseh štirih gori po senožeti in se tiho plaziti za leščevjem; le gledal sem po strani na strašilo. Ko pridem go" ri na Vitača — sem si mislil — se sp.:-stim tiho po onem kraju za Gaber, da me ne bo videlo. Pa bil sem tak, da nisem mogel napiej.
»Jaz pa se nisem tako ustrašil kakor ti,« pripomni Miha.
»Jaz pa se nisem tako napil kakor ti. Sedem torej malce za mejo in gledam doli na pot. Bela prikazen je še vedno stala na istem mestu. — Kaj si pripeto, da se ne ganeš? — sem rekel sam pri sebi. Pogledam bolj natanko in zazdelo se mi je, da nima glave. — Kak zlomek to?
— se vprašam. No, če nima glave, tudi oči in ušes ne bo imelo! Pogum se mi je vračal. Ker sem se bil povspel že visoko gori, krenem prek travnika in se ustavim za gostim grmom ravno nad spako. Po neprevidnosti zganem neko vejo in preplašen ptič sfrfota iz grma in me ustraši. — No vraga še ti me boš strašil!
— pomislim, pa se takoj pomirim in pokukam skozi grm.«
»Pogumen pa si bil!« reče Miha.
»Jaz bi se ne bil ustavljal in še manj kukal,« reče eden izmed otrok.
»Jaz pa gledam in gledam; ono pa se ni genilo in se mi ni zdelo podobno ne človeku ne kaki živini. Ne vem, kako se je zgodilo, da se mi je zdrl kamen izpod noge in zletel doli po senožeti. — Sedaj bo komedija! — sem mislil ves prestrašen, kajti kamen se je točil naravnost na strašilo. No in kamen se je ustavil prav tik njega na poti in vendar se ni genilo. Hudirja, saj ni strašilo, mi je blis-nilo v glavo. Ves osrčen grem nekoliko nižje in vidim naposled, da je stalo nastavljeno pokoncu pri počivalu veliko treme grabljišč, podprto s palico, da ni padlo. Nekdo ga je bil pustil kar na poti.«
»Aaaa!« so vzkliknili otroci. Starejši so se zasmejali. Miha je molčal.
»Naglo me mine ves strah in me zgrabi jeza. Skočim doli in z vso silo butnem v neumno butaro, da se je zvalila in potočila doli po senožeti, in, Bog mi grehe odpusti, prav hudo zakolnem za njo.
No, vidite sedaj ; tako je strašilo. Ako bi se ne bil ustavil in pogledal, ampak tekel, bi bil potem pravil in prisegal, da me je strašilo, tako sem bil na prvi mah prepričan, da vidim prikazen!«
(Nadaljevanje sleJi )
Strarr 4
MATAJUR
Štev. 58"
ZA NASE DELO
Djelo u sadounjaku
Kar je ljepa ura an kar ne zmarzuje, čistite an obrezavajte sadno drevje. Rane na drevesu namažite s cepilno smolo al z dobro predjelano ilovico. Ne čakajte preveč cajta za zimsko škroplenje, de vas ne bo prehitjelo popje. Zadnji cajt je, de narežete potrjebne cepiče an jih zakopate u sončno gredo. Parpravite drevje za precjeplenje.
Rjepe naj so da kravi usak dan najve« deset kilogramou, bjetole pa tudi ne več kot 20 kil. Tud če se daje mouznim kravam preveč ousene an grahove slame, ušafa lahko mljeko grenak savor. Tud bob kuari savor od mljeka. De mljeko greni (harjupo) je u cajtah tudi Kriva slaba skramba an umazana posoda. Za-tuo muorate večkrat lepuo očedit skrumbe an posode.
Kako se v\e, de bo krava storia
Tale mjesac pognojite sadnemu drevju z gnojnico an pepelom al kalijevo soljo. Zlo pomaga, če ulivate gnojnico u jame, ki jih napravite z motiko blizu sadnega drevja. Postavite drevesne količe an zagrebite izkopane jame, de se bo zemlja do saditve usjedla. Par posajenem drevju pokrite kolobare (prastor okuol drevesa) z gnojem al z listjem, de se obdarži zemlja mokra an se korenine prej ujamejo.
že kake tri do štjeri tjedne pred storitvijo se začne vime večati, glih pred storitvijo pa vime še buj oteče an se na-
pouni z mlekom. Ko se tuo zgodi lahko računate, de bo krava še tisti dan storlà.
En do dva tjedna pred storitvijo se vidi tud, de na križu mesuo upade an zgleda, de je krava shujšala. Ta jama nastane zatuo, zak mišice (muskoli) na ka-tjerih je parpeta maternica pred storitvijo postanejo ohlapne an se stegnejo.
Dva do tri dni pred storitvijo se iz otečene nožnice (riti) začne cediti gosta, bjelkasta sluz, ki vesi von kot parst debli an doug curek.
U tjem cajtu se parporoča oprat živini rep an rit od zunaj z gorko vodo an žaj-fo. Dobro je tud, de se vodi doda na usak liter eno žlico kreolina za dizinfe-tifat.
kup naj se pa u tjem cajtu večkrat pre-mješa. Tuole se zlo dobro obnese par arži an pšenici, ki imajo golo zrnje. Zatohel ovas pa se popravi,, če . se' mu pre-mješa prah ljesnega oglja an pusti takuo za osem dni. Potlé naj se varže ovas na vejounik ali na mašind za žito čistit, de gre proč prah. če je žito plesnivo (mufo-vo) naj se ga varže na vejeunik potlé naj se pomoči žitna lopata u ažejdou špirit an premješava z njo kup žita; če je pa žito le malo plesnivo, je zadost, de se ga parkrat premješa.
Fe eu dob p gnoj za breskve
Če pognojite breskvam z lesnim pepelom jim tuo zlo pomaga pri rasti an sad je potlé tud buojšega savorja. Vjedejta pa, de je zadost en liter ljesnega pepela za usako drevo, več ne bi pomagalo. Nar-buojši cajt za gnojit s pepelom je pozna jesen an zima. Ne gnojite usako Ijeto s pepelom, ma usako drugo ljeto.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	180 do	190
\ oli	»	220 »	240
Jenice	»	230 »	250
Ovce	»	160 »	170
Koze	»	140 »	150
Praseta (od 100 -	150 kg) »	260 »	265
ŽIVINA ZA REJO
Ki ave mlekarice Jenice breje
Po glavi L. 130000 do 180009 » 130000 » 170000
Praši ta od 10 do 20 kg » PERUTNINA
2750 »	5000
ZAJCI - JAJCA Po kg.
Hlinili i iiiui i n m 1111111 hi i n i ninnili hi u li nummi u n n n m mm inni minimi immillimi
•	»|	«•	V	«	V	•
se spaio
Menjava denarja
Če 2msP2ne bohoši greben
Za zmarznjene grebene (greben je roža ali krešta) se narbuj parporoča, če se ga maže z glicerinom, če pa ne morete usatati glicerine hitro, pa djelajte takuole: uzamite kos ledu. Nad ledom daržite gorečo trsko smolnatga smrekovega lesa, na varh plamena pa kos Špeha takuo, de lcapla mast an smola od trske na led. S parstom naredite iz tega mazilo s katje-rim namažite potlé kokošji greben.
Če rastline zmarznejo
Dostikrat se pargodi, de zmarznejo rože u kamri al u drugih skrambah. Nje trjeba mislit, de so pokončane, zak tisti sok, ki je notar u njih, ki nardi, de rože zmarznejo, zmarzne samo če je močno mraz. Sevjeda umarjejo zamrznene rastline, če jih kar naenkrat prenesete na gorko iz marzlega. Zatuo jih nesita rajši u tak prastor, kjer je gorkuota kakšno stopinjo (grado) nad nič. Pomaga tud, de se otajajo, če jih škropita z marzio vodo.
Grenko mljeko
Par živih prešičih je ikre težkuo spoznat, u cajtah je celuo nemogoče. Najprej se jih ponavad vidi dnaki mehurčkom pod jezikom, ki je dostikrat u takem premjeru tud oteku. U cajtah se ušafajo tud na trepalnicah (ciglia) mali okrogli mehurčki, ki njeso nič drugega kot ikre. Dostikrat pa se ne muore nič sigurnega videti, zak so use druga znamenja malo sigurna kot na primer, de ima prešič občutliu rilec, de ima hripou glas, debii vrat an takuo napri. Na ubitem ikrastem prešiču se pa ikre sigurno ušafajo u mesu, posebno na vratu, na plečih, na stegnih, na jetrih, u sarcu, u možganih an nimar u podobi mehurčkou, ki so bjeli an veliki ko en riž. U usakim mehurčku je vodica z adnim červičkom, iz katjerega se razvije u človeškim telesu trakulja (po taljansko mu pravijo verme solitario), če je človek jedu ikrasto meso. Ker je tako meso za človeka nevarno, če ni dobro prekuhano al prepečeno, je prepovjodano prodajati ga an prau zatuo se muora nest usakikrat, ki se ubije pre-šiča, k veterinarju jetra al srcé na pregled.
jé, čebulo an sadno drevje, če se gnoji s sajami se tud manj širijo zajedauci. Tudi trauniki se zbuojšajo, če se pozimi potresejo saje po njih. Saje so pa tudi do-bar gnoj za use rože u loncih.
Zatohlo žito
Zatohlo žito se spet popravi, če se med njem pomješajo koščki japna. Z japnom naj se pusti žito skupaj nekaj tjednou,
I • 111111 H 111 II 1111111111 I I 111 I HM II IMI 11 II 111 II 11III
Zlata Sterlina Napoleon Dolar
Sterlina karta Švicarski frank Francoski frank (100 fr.)
Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu niti imun i i ti l i l 11111111 min m 111 ■ 111111111 mulim
7375
5900
635
1030
148
157
12,30
25,25
791
15
GOSPODARSTVO
Tatgcusla lesna konferenca u Vidmu
Za izboljšanje tazgoushih odnošajeu med obema dar-žavtma raj se ne izvaja politična diskriminacija
Grenko mljeko imajo ponavadi tiste rave, katjerim se daje grenak fuotar. irenčica, ki je u fuotru gre u kri an od le u mljeko. Tud naščoba (gras), ki je mljeku ušafa grenak okus an drugo arbo. Grenak savor ušafa mljeko na pri-ler, če se daje za jest mouznim kravam Jepo, slab krompir, listje od rjepe kar oganja, skisane Dopine an takuo napri. le éjeté fuotrat z rjepo, je ne smijete ati preveč an glih takuo tud bjetole ne.
Saje dobar gnoj
U več krajih varžejo ljudje saje u kakšen kot, de tam raste pleveu, kar je škodljivo, an se potlé plevelovo sjeme zatrosi še drugod. Pametni kmetje pa nucajo saje za gnoj. Saje pa ne dajo précej svoje gnojilne moči iz sebe. Poljete se tuo zgodi buj hitro, pozim buj kasno. Nar-bujše je, če saje že u jeseni al pozimi spravite na vart ali njivo. Saje so posebno dobar gnoj za salato, špinačo, ze-
Nje dougo od tega, ko je bla u Vidmu u targouski zbornici (Camera del Commercio) jugoslovansko-italjanska konferenca, kjer so nardili sporazum za izmenjavo lesa med obema daržavama. Jugoslovansko targousko delegacijo je vodiu predsednik hrvaške targouske zbornice Kurelič, italijansko delegacijo je vodiu pa industrijalec Adolfo Forlì na mjesto avo-kata Schiratti-ja, ki je predsednik delegacije, zak u tjem cajtu je biu on zadar-žan u rimskem parlamentu.
Kot smo mogli zastopit od žornalou, tista konferenca se je dobro zaključi'a an troštamo se, de bo ta sporazum (akordo) parnesu kakšno dobruoto tudi nam beneškim Slovencem, ki se troštamo ure, de bi se odparla kakšna pot u Jugoslavijo
za de bi naši dižokupani gozdarji mogli ušafat djela.
Vjemo, de je na jugoslovanski strani blizu kunfina na prodaj za posejč več go-zdou, ki bi lahko jih kupile naše gozdarske kooperative an djelouci bi mjel takuo djelo blizu svojih hiš. Do tega bi lahko rjes paršlo, če ne bi pri tjem ita-lijanske oblasti nas ovjerale. Znano je, de nje dougo od tega, ko oblasti njeso tjele dat nekatjerim našim targoucem lesa potnega dovoljenja za iti u Jugoslavijo, de sklenijo kupno pogodbo. Videmska Camera di Commercio bi mogla sevjeda intervenirat u takih premjerih, zak nje prou, de bi se izvajala politična diskriminacija celuó par targoustvu.
Kokoši		L.	590	do	650
Piščanci		»	575	»	625
Race		»	525	»	575
Furani (dindje)		»	500	»	550
Zajci		»	250	»	280
Jajca usako		»	30	»	31
	ŽITARICE				
			Po kuintalu		
Ušerica		L.	7500	do	7700
Sjerak		»	5700	»	5900
Ušenična	moka	»	8400	»	9400
Sjerkova	moka	»	7200	»	7300
Ušer.ični	otrobi	» SENO	4700	»	4800
Djetelsko seno		L.	2500	do	2700
Navadno	seno	»	1800	»	1900
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi Kostanjevi hlodi Jesenovi hlodi
GRADBENI LES
Po kubičnem m. L. 14300 do 15209 » 19300 » 22500 » 17000 » 18000 » 14000 » 15000 » 14000 » 16000 » 17200 » 19000
DRVA
Po kuintalu L.	950 do	1050
»	800	»
»	650	»
»	2700	»
Bukova drvà suhe Bukova drvà surove Mehka drvà Bukovo oglje
SADJE AN ZELENJAVA
Po kilogramu Jabuka	L.	30	do
Hruške	»	30	»
Krompir	»	25	»
Zejé	»	25	»
SER AN MASLO
Po kg.
Mlekarniško maslo	L.
Domače maslo	»
Ser čez 2 mjesca star	»
Ser do 2 mjesca star
900
750
2800
60
60
35
30
»
960 do	1040
800	»	850
600	»	650
450	»	480
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik; »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 41 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
SPraotjica	izSRezije : LOV f!3 ITÌ6ÒV6Ò3
/0^
ih m v.
te
ì
e
* ŽČL. ,
Nek lovec iz pot ga utrudi
Rezije gre na in zato leže
lov, a strma ob potočku.
Izza grmovja prilomasti medved, Rezijan se ga ustraši in urno odnese pete. Zgodbo
pove v gostilni in gostilničar se odloči, da gre z njim nad medveda. Zgodaj zjutraj
odideta v gozd in pri studencu zgradita mlinček, ker vesta, da hodi tja medved
pit vodo. Nato se skrijeta za grmovje čakata medveda. Medved zares pride
&
l
VP
»
i
: CooO
začne ogledovati mlinček in tedaj go-	tinca ampak mlinček. Medved sluti pre-	drugi lovec pravočasno ustreli v medveda.	p’fn v gostilno, kjer so pili in se gostili
ilničar sproži strel, ne zadene pa kosma-	varo in zato hoče zadušiti napadalca, a	S pomočjo vaščanov zadovoljni odnesejo	celo noč, lovcema pa so ostale še mošnjice
denarja, ki sta ga dobila za medvede'; kožo. Od takrat v Reziji ni več medvede'1'