TRBOVLJE, 8. FEBRUARJA 1962 Zm&a&TEDNIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK LETO XV. ŠTEVILKA 7. CENA 20 DIN Samostojni činitelii napredka Z obravnavanjem stališč III. plenuma CK ZKJ se je v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v Zasavju začelo obdobje kritičnega presojanja predvsem družbene aktivnosti slehernega člana Zveze komunistov. Posledica te živahnosti v organizacijah Zveze komunistov po omenjenem plenumu se več ali manj že izraža v vsem Zasavju, zlasti pa v hrast-niški občini, in sicer v močnejši disciplini komunistov v osnovnih organizacijah, v povečani pozornosti do ideološkega izobraževanja, v urejanju kadrovskih vprašanj, v kaznovanju, čemur marsikje doslej niso dajali potrebnega pomena in podobnem. Tako v hrastniški kot v trboveljski občini so se zelo resno lotili vprašanj, ki jih zastavlja III. plenum CK ZKJ, predvsem komunisti Rudnika. Največ pozornosti posvečajo vprašanjem upravljanja, gospodarjenju ekonomskih enot, družbeni aktivnosti in v zvezi s tem idejnim odklonom, kaznovanju in sprejemanju novih članov. Zlasti na zadnjih konferencah je bilo slišati več kritičnih mišljenj in stališč v razpra- iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiit' Nenehna pozornost V kolikšni meri je na dnevnem redu našega vsakdanjega dogajanja šolstvo v novih okoliščinah, ;e vprašanje, ki smo hoteli nanj odgovoriti na poziv sekretariata Izvršnega odbora zveznega odbora SZDL] vsem družbenim organizacijam. Po zbranih osnovnih podatkih ugotavljamo, da je Socialistična Zveza v litijski občini vseskozi aktivna glede vprašanj, ki zadevajo materialna sredstva šolstva, osebne dohodke prosvetnega osebja in sploh finansiranja šolstva. To predvsem zategadelj, ker je med zasavskimi občinami prav v litijski vprašanje šolstva takšno, da tre-nu]no še vedno izstopa kot izrazi-tejši problem v primerjavi z osta-timi težavami. V soboto se je na primer znova lotil teh vprašanj a*tiv komunistov v prosveti, sklicali pa bodo sestanek sindikata prosvetnih delavcev in ob pomoči predstavnika iz republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev tnova obravnavali položaj šolstva v občini. Prav tako bo sklicano posvetovanje s predstavniki podjetij, posebna komisija se ubada posebej z vprašanjem zbiranja sredstev za šolstvo, a druga komisija s pravilniki o delitvi osebnega dohodka in podobnimi vprašanji. Vse to namreč zato, ker ima sklad za Šolstvo še premalo sredstev, in ker je vseh doslej zbranih sredstev in otožnosti premalo v primeri s potrebami. V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so podobno kot v Litiji že večkrat razpravljali o šolstvu, in razpravam in objektivnim okoliščinam primerno tudi sklepali. V Za-Horju bodo še prav posebno pozornost posvečali šolskim odborom in njihovim stališčem pri finansiranja šol in obravnavanju vseh osta-‘h vprašanj, ki sodim v njihovo delovno področje. V hrastniški občini se trenutno ne posvečajo temu vprašanju, ker so že v preteklih 1Tešečih obravnavali šolstvo v centi, in so bil' menda v tej aktivnosti prvi v Zasavju, bodo pa ponovno obravnavali šolstvo, ko bolj _ zbrana sredstva in ugotovljeni V'rj, iz katerih bodo lahko dote-*a‘a ta sredstva. , ’ trboveljski občini so prav ta- ° Proučevali to vprašanje že znatno pred tem pismom, vendar so “iolnvili, da so možnosti minimalne prav zaradi znatnih vlaganj v ,nlitvo v preteklih letih in zaradi s£ vedno velikih potreb. Tudi tuni bodo Posvetili veliko pozornost ffnv Predvsem temu, da se omogo-redno poslovanje Šol, predvsem ' o s se zagotovi čimprejšnji odpis norti-ncisc, in da bo primerno ko.Cnr’ tipraša.ve osebnih dohodne hi o ve investicije zaradi, tega trJnr'rc,° nri!' v Pn'st‘v, in je pri ut,n,,*x poudiriti željo, naj šole ■ teva'o možnos'i in ne zahtevx-d. v'e hkrati naenkrat veliko. Gle-Zr,/''! v*e več i obseg, ki ga zav-trt, x,n,.vsa vprašanja v šolstvu v nc./ski občini, pa bodo še v Jem vprašanjem posvetili , časa in Pozornosti. p j u'Jnost okrog šolstva se tnrei nA f,1v'u ne pojavlja kot akci:a teč j omenjenega pisma, temle t .! *talno pereč problem, ki lih C “,e permanentno, čeprav vča-vpadajo drvet naloge, pri te"a vprašan,a st pa ne-n° pojavljajo motnje. or vab. V hrastniški občimi nadalje izstopajo komunisti Papirnice, kjer je zlasti izrazita idejna enotnost, in kjer so formirali aktive komunistov po raznih dejavnostih. V Trbovljah je pohvalno delovanje komunistov Projektivnega in konstrukcijskega biroja in uprave Strojne tovarne, kjer so grajali prepogosta potovanja v tujino in določene ugodnosti posameznikov. V litijski občini so zelo resno spregovorili komunisti Lesne industrije, kjer so govorili o kolektivni vlogi upravljanja in ugotovili, da ni primemo prepuščati posameznikom odločanje o naj- pregledali pa so tudi delovanje posameznih komunistov in neaktivne usmerili v družbeno dogajanje. V kmetijski zadrugi v Litiji pa so obravnavali natančne naloge komunistov v zadružnem svetu in v proizvodnem sodelovanju med zadrugo in kmetovalci, o neizbežnosti arondacije in podobnih konkretnih nalogah. — V zagorski občini so pa ugotovili, da je V. terenska osnovna organizacija Zagorje V. obravnavala vsa vprašanja Zagorja in posebno stanovanjske skupnosti, delovanje svetov in drugih organov, v katerih so komunisti te osnovne organizacije, in sicer z gledišča važnejših vprašanjih podjetja, 1 vpliva teh komunistov na delo- vanje v teh organih in na terc- posameznih problemov v podjet-nu. To je edini primer terenske ! ju kot tudi med komunisti sami-organizacije ZK, ki izstopa v ak- tivnosti, id je nastala po III. plenumu CK ZKJ. Med neuspešno dejavnost osn. organizacij ZK po nalogah, ki jih našteva III. plenum CK ZKJ, lahko štejemo predvsem komuniste Elektrarne Trbovlje, ki se sestanka na to temo sploh niso udeležili, podobno so komunisti splošnega obrata Cementarne v Trbovljah po uvodnih besedah sekretarja molčali, kar dokazuje, da sploh niso bili seznanjeni z gradivom plenuma, v Mehaniki v Trbovljah pa je izrazita nesamostojnost komunistov v stališčih do »aprej t-c/.-f. Dela pri gradnji nove trboveljske Bolnice tudi pozimi napredujejo mi. Na splošno se kaže v trboveljski občini nekakšna popustljivost proti izrekanju kazni tovarišem, ki ne izpolnjujejo svojih nalog. V Litiji so komunisti iz Predilnice ugotovili, da sploh nimajo večjih problemov, kar je kratko? malo nemogoče, v Tovarni usnja v Šmartnem pa so proučevali III. plenum zgolj formalno in so iskali svoje delovno torišče v športu in kulturi, niso pa videli svojih nalog v proizvodnih vprašanjih, samoupravljanju in podobnem. Prav tako se je tamkajšnja Organizacija neupravičeno lotevala premeščanja delovne sile in podobnih, povsem upravnih vprašanj. Samo načelno in površno so ! se lotili teh vprašanj tudi v osn. organizaciji »Varnosti« v Zagorju in s tem očitovali dejstvo, da sploh niso seznanjeni s stališči plenuma. V hrastniški občini ugotavljajo, da izrazito slabih primerov nimajo, da pa so se v Steklarni nekoliko pozno lotiti takšnih razprav, zato pa zdaj z večjo vnemo. Tukaj je vprašanje III. plenuma bilo že po petkrat v obravnavi posameznih osnovnih organizacij in najmanj dvakrat v vseh, tako da so rezultati že dokaj vidni. Tudi v zagorski občini so že po trikrat obravnavali III. plenum CK ZKJ, podobno v ostalih dveh občinah. Po vsem tem ugotavljamo, da i bo potrebno še precej vztrajnega delovanja na področju družbene ! aktivnosti članov ZK, kot tudi njihove ideološke pripravljenosti za takšno delo, da bodo komuni -j sti v kar najkrajšem času' lahko nastopali kot povsem samostojni činltelji napredka. — or Danes proslavljamo 113. obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Temu velikemu kulturnemu prazniku smo posvetili v vsem Zasavju vso pozornost, ki gre spominu velikega pesnika. miiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i!iiui!iiii mim»impiM! K Slavko Ajtič, novi predsednik ObO SZDL Zagorje Ker je želel dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje Anton Lavtar nadaljevati študij, je izvršni odbor občinskega odbora SZDL Zagorje sklenil imenovati za novega predsednika občinskega odbora SZDL tov. Slavka Ajtiča. PLENUM ObO SZDL ZAGORJE V ponedeljek je bil v Zagorju plenum občinskega odbora SZDL, na katerem so razpravljali o pomenu novih občinskih statutov, analizirali konference krajevnih organizacij SZDL in prve zbore občanov in govorili o nekaterih organizacijskih spremembah. Okraina konferenca SZDL V sredo, 14. februarja, bo v Ljubljani konferenca Socialistične zveze ljubljanskega okraja. — Na konferenci bodo poleg predstavnikov obč. odborov SZDL sodelovali tudi delegati iz Zasavja, ki so bili izvoljeni na minulih letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Na konferenci bodo razpravljali o smernicah nove gospodarske politike; o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, v šolah, v zdravstvu ter o vlogah SZDL in komune pri reševanju teh problemov. Pri proučevanju gospodarske politike bodo zavzeli stališča iz dosežemh rezultatov v lanskem letu. Prav tako bodo razpravljali o decentralizaciji v gospodarskih organizacijah ter gospodarskih perspektivah v letošnjem letu. Konferenca pa bo dala poseben poudarek proučevanju problematike delitve dohodka, tako da bi se odprla celotna perspektiva, in ne samo iz delovanja posameznih gospodarskih organizacij. Vprašanje komunalnega sistema bodo proučevali v tem smislu, kako naj občinski organi dajejo orientacijo posameznih gospodarskih organizacij. Pri proučevanju gospodarstva in njegovega nadaljnjega razvoja bo konferenca postavila tudi konkretne naloge pri razvoju industrije, obrtništva in trgovine v ljubljanskem okraju ter vzporedno s tem tudi glede razvoja življenjskega standarda. Prav tako bodo na konferenci EE naj dnevno spremlja svoje gospodarjenje Konferenca komunistov rudnika Hrastnik Več družbene aktivnosti Povečati družbeno aktivnost, je bilo osnovno geslo konference komunistov rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki sodi v območje delovanja rudniškega komiteja Hrastnik. Konferenca je sicer ugotovila, da deluje znatno število komunistov v vseh družbenih dejavnostih, vendar je precej takšnih, ki v tem delu ne sodelujejo. Med drugim je bila tudi živahnejša razprava o delovanju sin- dikalnih podružnic, ki so po združitvi obeh sindikalnih odborov v rudniški odbor sindikatov nastale iz sindikalnih pododborov. Izražena je bila misel, da se je rudniški odbor sindikatov ločil od delovanja s podružnicami, kar je bilo najjasneje izraženo s tem, da je rudniški odbor sindikatov sicer bil obveščen o vsem dogajanju v podjetju, vendar s tem ni seznanjal podružnic oziroma kolektiva. Precej časa je posvetila konferenca ideološki vzgoji, ki je bila pomanjkljiva, in predvsem mladini, ki ne nastopa dovolj vidno v kolektivu in si na ta način ne ustvarja primernega mesta v organih upravljanja In drugod. Razpravljali so tudi o velikem številu izostankov zaradi bolezni in nezgod, o možnostih varčevanja in boljše organizacije dela in drugih aktualnih vprašanjih. O decentralizaciji samoupravljanja in ekonomskih enotah so kljub izčrpnemu poročilu prav malo govorili. — or obravnavali novo ustavo, in kako naj SZDL postane dejanski instrument občanov. Razpravljati pa bodo še o krajevnih skupnostih, različnih skladih, svetih itd. Nakazan pa bo tudi nadaljnji razvoj dela in vloge SZDL. 9,2% Čistega dohodka za SKLADE Delavski svet gradbenega podjetja »Gradbenik« v Litiji je razdelil sredstva čistega dohodka v razmerju 9,2% za sklade in 90,8% za osebne dohodke. Osnova za delitev čistega dohodka je določena na časovno razdobje na podlagi letnega proizvodnega finančnega načrta. Osebne dohodke delijo po enoti proizvoda. Vrednost delovnih mest je ocenjena po strokovni izobrazbi in točkovnem sistemu. Vrednost točke je gibljiva in je vezana na cenik del. Razmerje rr-d naj nižje in naj višje ocenjenim delovnim, mestom je 1:4, 1:3. ZBORI ZAVAROVANCEV V ZAGORJU Od 8. do 20. februarja bodo na področju zagorske občine zbori zavarovancev. Na njih bodo člani podružnice Zavoda za socialno zavarovanje govorili tudi o nekaterih »novostih v zakonodaji o socialnem zavarovanju; večjim zborom zavarovancev bodo pa prisostvovali tudi zdravniki iz zagorskega Zdravstvenega centra. Zagorle: nezadostne! Za konec januarja sta občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL v Zagorju 'klicala prve zbore občanov. Vsaka družina na območju _ zagonske občine je najmanj H teden dni pred zborom obča-H nov prejela posebno tiskano g vabjlo; sklic zborov volivcev 3 je bil pa še objavljen na g krajevno običajen način in §= po radiu. Pa tudi sicer je §j vsako gospodinjstvo prejelo s brezplačno po en izvod »Tri-s bune Zagorjanov«, v kateri 1 je bilo objavljeno gradivo, o % katerem naj bi tekla razpršil va na prvih zborih občanov g v zagorski občini. 1 Zal se pa pričakovanja g 5 niso izpolnila. Zbor občanov s E v Delavskem domu v Za gor- ^ g ju je obiskalo le okrog 80 ob- 3 §§ čanov (da ne štejem zraven 11 S- slušatelje večerne politične = g šole), a še to največ gospo- 3 š dinj; v domu Proletarca se a E je zbralo okrog 40 ohčinov; S 2 v osnovni šoli v Toplicah pa g g prvi dan zbora občanov sploh | f§ niso izvedli, naslednji dan | g se je pa zbralo okrog 60 ob- § s čanov; zbora občanov za za- | g mudnike " v sejni dvorani = SZDL v Zagorju se je pa g udeležilo okrog 30 občanov. _ E Iz teh statističnih podatkov | g torej sledi, da se je prvih 1 g zborov občanov udeležilo na § g področju središča Zagorja le | = okrog 160 občanov, g Kazno je, da je taka ude- _ H ležba na zborih občanov v | E središču Zagorja povsem ne- — s zadovoljiva, če upoštevamo g da je bilo v okolici na vsa- __ s kem zboru nad 100 občanov | 'J_ (v vsem središču Zagorja le e e okrog 160, kakor smo bili že || j§ omenili), in da je zbor ob- g 1 čanov glede udeležbe povsem §§ f§ uspel tudi v Kisovcu. Upra- g = vičeno se torej sprašujemo, h kaj je storila krajevna orga-E nizacija Socialistične zveze g Zagorje — Toplice — Selo, da g bi zagotovila zadovoljivo ude-g ležbo na prvih zborih obča-§ nov, in kje so bili člani Zve-E ze komunistov s tega podil ročja. tako oni s terenskih E organizacij, kot tudi tisti iz g OO ZK v gospodarskih orga-= nizacijah. Vsem lahko polj vsem upravičeno damo oceno: g NEZADOSTNO! gj Vsem skupaj pa naj bo to g šola za prihodnje. Tako nam- 3 reč ne gre več! (ma) l,i;|'iT!,!,i',;'|i!!l",|";|ii;!ij||HI|r|ll!|||!|!||U|ltš|ll|||||||||| Iz poročila rudniškega komiteja ZK Hrastnik na konferenci Dosedanji uspehi samoupravnih organov na našem rudniku omogočajo našim komunistom, da se v bodoče odločneje in samotni-clativnejše zavzemajo za odstranjevanje vseh tistih slabosti in nepravilnosti, ki so doslej zavirale in še zavirajo afirmacijo delavskih svetov in komisij po ekonomskih enotah. Ce pa hočemo odstranili te slabosti, je brez dvoma važno, da jih temeljito poznamo, da jih konkretno analiziramo, da poiščemo vzroke nastanka, in da na podlagi izkušenj zagotovimo nemoten razvoj decentralizacije samoupravljanja na našem rudniku. Pod decentralizacijo smatramo prenos vseh možnih materialnih In samoupravnih pristojnosti na obratne ‘ delavske svete in ekonomske enote. Knjigovodsko službo bi morali obvezno reorganizirati tako, da bi na ta način ekonomska enota dnevno spremljala situacijo svojega gospodarjenja. V pravilniku o delitvi čistega in osebnega dohodka je treba konkretizirati, kakšne dolžnosti in pravice imajo obratni delavski sveti in ekonomske enote, o čem lahko' odločajo pri razdelitvi čistega in osebnega dohodka. V zadnji mandatni dobi ugotavljamo, da izvoljeni člani pozabljajo ' na svojo odgovornost pred volivci-prolzvajalci, saj' ni-1 mamo primera, da bi člani delavskih svetov obveščali kolektiv o sprejetih sklepih tn stališčih, še manj pa, da bi se pred zasedanji posvetovali s kolektivom in nato prinesli na zasedanjih mnenja kolektiva in ne svoja osebna mnenja. Člani delavskih svetov ne mislijo dovolj na to, na kakšen odmev bodo sprejeti sklepi, brez predhodnega posvetovanja s kolektivom naleteli med rudarji. Pri nekaterih se še vedno pojavlja nekakšen občutek manjvrednosti, da mislijo, če bodo kaj kritizirali, kaj bo potem? Čestokrat pa se pojavlja razno kritika rstvo, ki je neupravičeno in ima za pn.dedico nevoljo v kolektivu. Dogaja se tudi, da neka teli člani zagovarjajo na sejah interese posameznih skupin, kljub temu da vedo, da njihovi predlogi in mnenja niso v interesu kolektiva kot celote. Telegrami HRASTNIK — Te dni bo konferenca članov ZK Steklarne. — Istočasne se pa v Steklarni pripravljajo na občni zbor sindikalne podružnice. LITIJA - V ponedeljek je bil seminar za mlade člane Zveze komunistov, na katerem so govorili o nalogah članov ZK po III. plenumu CK ZKJ. ZAGORJE OB SAVI - Na seji komisije za kadrovska vprašanja pri občinskem odboru SZDL so med drugim razpravljali tudi o i nedelavnosti nekaterih članov ko-j misije za družbeno upravljanje. ! TRBOVLJE — Na pobudo sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah je bil včeraj na občinskem ljudskem odboru razgovor o vskla-jevanju družbenega načrta, ki so se ga udeležili tudi direktorji večjih gospodarskih organizacij, predsedniki delavskih svetov in drugi. ZAGORJE OB ^AVI - Jutri bo na Izlakah celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem bodo govorili o metodah dela OO ZK in aktivov ZK glede na stališča in napotke III. plenuma CK ZKJ, in o vlogi in načinu dela občinskega komiteja ZK. TRBOVLJE - Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Trbovlje je ob obletnici Prešernove smrti pripravil razstavo akvarelov Zagorjana Toneta Leskoška. Odprta bo do 14. februarja v avli Delavskega doma. ZAGORJE OB SAVI - Svoboda , bo pripravila drevi ob obletnici i Prešernove smrti večer »Tih mogel ni nositi bolečine«, v katerem se bodo predstavili člani vseh sekcij . Te dni po svetu ZAČETEK RAZGOVOROV V KAIRU Pred dnevi je predsednik Tito odpotoval na nekajdnevni obisk v Združeno arabsko republiko. V torek iso bili v palači Kubeh že prvi razgovori med predsednikoma Titom in Naserjem in njunimi sodelavci. V široki izmenjavi mnenj, na kateri je, kakor tudi vedno doslej, vladalo vzdušje iskrenega in prijateljskega razumevanja, so predsednik Tito in Naser in njimi sodelavci proučili glavna pereča vprašanja mednarodnega položaja. Oba predsednika se bosta med obiskom predsednika Tita v ZAR večkrat sestala. FRANCIJA ZAHTEVA ODPOKLIC NAŠEGA VELEPOSLANIKA Francosko zunanje ministrstvo je 2. februarja sporočilo jugoslovanskemu veleposlaniku v Parizu, da francoska vlada ne bo poslala novga veleposlanika v Beograd in da zahteva od vlade FLRJ, naj odpokliče svojega veleposlanika in omeji svoje predstavništvo v Parizu na rang odpravnika poslov. Kot razlog za ta ukrep je francoska vlada navedla, da je bila na začetku tega leta misija začasne alžirske vlade vključena v diplomatski seznam, da so na poslopju alžirske misije v Beogradu izobesili tablo z nazivom misije in podobno. Znano pa je ,da je Jugoslavija de facto priznala začasno alžirsko vlado v juniju 1959. leta, de iure pa že na beograjski konferenci v septembru 1961. leta. Jugoslovanskemu veleposlaniku so eb tej priložnosti sporočili, da so Izmed vseh držav, ki so pri poznale začasno alžirsko vlado, to ukrenili samo proti Jugoslaviji, na podlagi posebnega kriterija. PROTESTNO ZBOROVANJE V HAVANI V zvezi z odločitvijo, ki so jo sprejeli na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Punti del Bste, da se Kuba izključi iz članstva OAD, so imeli v nedeljo v Havani veliko protestno zborovanje, katerega se je udeležilo po uradni oceni več kot milijon ljudi. Premier Castro je imel krajši govor ter je preči tal deklaracijo, v kateri opozarja države Latinske Amerike, kje je poglavitna ovira za njihov razvoj. , MOŽNA USPEŠNA '1 PREUSMERITEV Skupina strokovnjakov ZDA je Izrazila mnenje, da je možna uspešna preusmeritev ameriškega gospodarstva, če bi prišlo do splošne in popolne razorožitve. V poročilu, ki so ga predložili agenciji ZDA za nadzorstvo in razorožitev oktobra lani in katerega je v ponedeljek objavil USIS, so strokovnjaki prišli do sklepa, da bi ZDA lahko uspešno prilagodile svoje gospodarstvo takemu položaju. INCIDENT NA MEJI Po sporočilu zahodnoberlinske policije so na meji med oboma beri ruskima sektorjema zabeležili incident, ki pa se je končal brez posledic. Policija Vzhodnega Berlina je vrgla proti štirim prebivalcem Zahodnega Berlina, ki so poskušali iz daljine pozdraviti sorodnike v vzhodnem delu sektorja, šest bomb s eolziinjm plinom. Policija Zahodnega Berlina Je odgovorila na enak način ;tedaj je pa neki vzhodnoberlinski policist izstrelil nekaj nabojev v zrak. ARETIRAN BIVŠI PREDSEDIIK POLITIČNE STRANKE V Beirutu so uradno sporočili, da so po 33-dnevnem zasledovanju naposled le aretirali bivšega predsednika populistične stranke Libanona El Ahkarja, enega glavnih organizatorjev neuspelega novoletnega upora v Libanonu. Z zlomljenim ramenpm in nogo se je skrival v planinah. TRINIDAD ZAHTEVA NEODVISNOST Avtonomna vlada na Trinidadu je objavila, da so obvestili britanskega ministra za kolonije Re-ginalda Maudlinga ,da se Triml-dad pripravlja na neodvisnost in da ne bo pristopil k novi federaciji vzhodnih Karibov, katere pripravljajo. NIZOZEMSKA LETALA NE SMEJO CEZ ZDA Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je Izjavil, da je vlada ZDA obvestila nizozemsko vlado, da ne bo več dovoljevala ,da bi letala, ki prevažajo nizozemske čete v Zahodni Irijan, letela čez ameriško ozemlje. »ZASAVSKI TEDNIK«: Tlaka CP »Gorenjski tlak« v Kranju — Uredništvo ln uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije H/II; telefon 80-191, poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3-148 — Letna naročnina 720 dinarjev (i d »stavni no), mesečna 60 din (prav tako z doetav-nino) — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. SKUPŠČINSKI ODBORI O RESOLUCIJI Prejšnji teden sta oba odbora za gospodarstvo republiške Ljudske skupščine na ločenih sejah podrobno obravnavala in zatem tudi soglasno sprejela predlog resolucije o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji za letošnje leto .Ugotovljeno je bilo, da bo materialna podlaga komun tudi v tem letu nadalje naraščala. 2e v prejšnjih razpravah, in tudi di v tej razpravi, pa je bilo sproženo vprašanje, alt so, in kako eo s tem načelom vsHajeni posamezni Instrumenti ,ki se v marsičem razhajajo s potrebami, pa tudi s predvidevanji na področju materialne krepitve komunalnih skupnosti, Očitno je namreč ,da prevzemajo komune vedno večje obveznosti glede razvoja na svojem območju, vendar se pa skladno s prenosom obveznosti od višjih na nižje politično-teriatorialne enote ne prenašajo tudi materialna sredstva. V tem smislu eo poslanci predlagali tudi dopolnitev resolucije, od katere letos srher še ni mogoče pričakovati konkretnih rezultatov, prav pa je, če v takem dokumentu, kot je resolucija, jasno opozorimo tudi na dejstva, ki jih bo treba čimprej spremeniti, zlasti še, kjer je od tega DOGODKI TEH DNI odvisno uresničevanje tudi drugih smernic in predvidenih nalog, ki jih bomo ravno zaradi takih neskladnosti reševali teže, kot bi jih sicer. Med pripombami k splošnim načelom resolucije glede nadaljnjega razvoja gospodarsekga in komunalnega sistema je nedvomno tehtna in vredna posebne pozornosti ugotovitev, da si v pogojih decentralizacije In demokratičnega sistema upravljanja n. pr. federacija zagotovi svoje proračunske dohodke že vnaprej, ne glede na rezultate ,ki bodo dejansko doseženi v gospodarjenju, medtem ko nižjo politično — teritorialne enote in gospodarske organizacije zelo občutijo posledice nihanj v proizvodnji. V skladu s prejetimi načeli družbeno — ekonomskega sistema je zato nedvomno upravičena zahteva poslancev, da bi morali biti proračunski dohodki na vseh ravnih odvisni predvsem od uspehov gospodarjenja oziroma od naraščanja storilnosti. Podobno kot glede povečanja obveznosti s tem neskladne materialne krepitve komun so bile tudi pripombe glede vloge republike v našem nadaljnjem gospo- darskem razvoju. Naloge in odgovornost republik za razvoj gospodarstva na njihovem območju se v pogojih novega gspodar, sistema povečujejo, vendar pa skladno s pristojnostmi in obveznostmi niso bila prenesena od federacije na republike tudi sredstva, ki bi jih ta potrebovala za realizacijo predvidenih najnujnejših nalog na področju gospodarstva svojega območja. Ker republike niso dobile potrebnih sredstev od federacije, obveznosti v razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti pa je treba izpolniti, je logično, da so maksimalno izkoristile zakonita pooblastila in predvidele z ustreznimi instrumenti dotok potrebnih sredstev iz komun ,in gospodarskih organizacij na svojem območju, s tem pa se zmanjšujejo možnosti za njihovo lastno pobudo na področjih, kjer so potrebe naj večje. Iz tega logično ponovno sledi, da bi morala biti proračunska potrošnja na vseh ravnih odraz možnosti, ustvarjenih z večjo storilnostjo in večjim dohodkom, kajti sicer bi lahko edino federacija in v manjšem obsegu tudi republike zagotovile potrebne proračunske dohodke vnaprej, ne glede na to, v kakšnih razmerah in kako bo gospodarstvo ta sredstva ustvarjalo.. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE BODO MORALE KOMPENZIRATI MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI Med več novimi odloki, ki jih je sprejel na zadnji seji Zvezni izvršni svet, je treba zlasti omeniti odlok o pobotanju določenih dolgov in terjatev med gospodarskimi organizacijami. Na podlagi tega odloka eo gospodarske organizacije dolžne svoje obveznosti in terjatve kompenzirati preko posebnega računa pri Narodni banki. Odlok nalaga gospodarskim organizacijam, da za znesek svojih nespornih in neporavnanh obveznosti, nastalih do konca lanskega leta, izdajo v času od 20. februarja do 8 .marca letošnjega leta pristojnemu sedežu Narodne banke virmanske naloge. Gospodarske • organizacije, ki imajo neporavnane obveznosti in terjatve pri drugih gospodarskih organizacijah, nastale do 31. decembra 1961 na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji blaga ali o storitvah, eo dolžne te obveznosti in terjatve pobotati (kompenzirati) preko posebnega računa pri Narodni banki. ..METALIJA" potrebuje boljše obratne prostore . A Delovni kolektiv obrtnega podjetja »Metallja« v Trbovljah se že nekaj let ubada s problemom ureditve neprimernih delovnih prostorov. V letih 1959-1960 je Imelo podjetje pripravljenih 16 milijonov dinarjev za začetek gradnje novih obratnih prostorov, toda s prehodom podjetja iz pavšalnega na redni obračun je izgubilo ta znesek, tako da je to vprašanje ostalo še nerešeno. V tem kolektivu dela okoli 70 delavcev in uslužbencev, ki so lansko leto dosegli realizacijo 170 milijonov din, za letošnje leto pa predvideva plan podjetja povečanje realizacije za skoraj 30 milijonov din. V podjetju deluje pet samostojnih ekonomskih enot. Medtem ko nekaj obratov deluje v kar zadovoljivih prostorih, je na najslabšem ključavničarski obrat. V lanskem letu, ko je na- stal občuten zastoj v stanovanjski gradnji, so prekvalificirali kleparski obrat v obrat lesno predelovalne industrije — za izdelovanje ventilacije. Precejšen problem, kako priti do ustreznih obratnih prostorov, je tudi vprašanje Izboljšanja načina dela in uvedba vsaj delne mehanizacije. Kolektiv opravlja namreč tudi najtežja dela ročno, ker ni mehanizacije. V podjetju Kmetijstvo, ceste, skladi Na seji občinskega ljudskega odbora Hrastnik, ki je bila v soboto, so se dalj časa zadržali pri pregledu sklepov zborov volivcev in v zelo živahni razpravi o kmetijstvu. Sklepi zborov volivcev so bili domala . v celoti rešeni v smislu želja volivcev, razprava o kmetijstvu pa bf se še ‘precej nadaljevala, če hi bilo (la razpolaga več časa, kar kaže na to, da bo potrebno kmetijskim vprašanjem posvetiti še precej pozornosti. Nadalje je občinski ljudski odbor sprejel odlok o kategorizaciji cest IV. reda z nekaterimi popravki in odlok o ustanovitvi cestnega sklada. ObLO Je nadalje potrdil likvidacijo Komunalne banke ln sprejel statut združene Komunalne banke, nadalje ee je odločil za soustonovltev glasila »Občan«, ni pa dal soglasja za soustanovitev gospodinjske šole v Zagorju, Sprejet je bil tudi odlok o organizaciji in sistematizaciji upravnih organov ObLO, kar je bilo nujno glede na vedno večji delovni Ob- GOSTlSCE ELEKTRARNE TRBOVLJE - OBRAT ZAPRTEGA TIPA Zaradi prevelikih poslovalnih stroškov je delovni kolektiv Elektrarne sklenil, da bo njegovo dosedanje gostišče ob Savi od £ t; m. dalje poslovalo kot gostišče zaprtega tipa. Odprto bo le dopoldne in popoldne v času polurnega odpočitka, v gostišču bodo pa točili le brezalkoholne pijače in pripravljali tople malice. Kakor smo izvedeli v samem podjetju, eo gostinskemu podjetju »Majoljlci« v Trbovljah ln stanovanjski skupnosti Trbovlje-Zlasa v je predtem ponudili, da hi ee tu uredil obrat družbene .prehrane oziroma gostilno, vendar eta -Majolka« ln stanovanjska skupnost ta predlog odklonili. — ar seg občinske uprave. Ustanovili eo tudi sklad za teelsno vzgojo, sprejeli odlok o občinskih taksah, pregledali premoženjske zadeve sklepali o oprostitvi proračunskega prispevka za leto 1960 podjetju »Peti« v Radečah, o nekaterih garancijskih izjavah, podaljšali so poskusno plačevanje na osnovni šoli Ivana Cankarja v Hrastniku, sklepali o nekaterih prošnjah in obravnavali mandatno — imunitetna vprašanja. Na skupni seji so ustanovili ko-m's!jo za pripravo statuta občine, imenovali uredniški odbor In urednika Glasu komune — informativnega glasila občine, imenovali so še komisijo za pregled letnega davčnega računa uprave za dohodke za leto 1961, upravni odbor sklada za telesno vzgojo, člane upravnega odbora cestnega sklada, razrešili in imenovali so člane upravnega odbora sklada za šolstvo, člane upravnega odbora delavske univerze, razrešili dosedanjega predsednika upravnega odbora veterinarske postaje in imenovali novega člana odbora. or poudarjajo, da bi se znatno izboljšala delovna storilnost, če bi lahko vsaj v nekaterih obratih delo mehanizirali, kar pa pri sedanjem načinu dela ni mogoče. Nekatere obrate bo mogoče mehanizirati šele potem, ko bodo povečali delovne prostore, za kar imajo že potrjene načrte in tudi določeno lokacijo. Medtem ko je delovni kolektiv leta 1960 računal, da bo lahko začel z razširitvijo obratnih prostorov, je sedaj sklenil počakati še nekaj časa, da si vsaj delno zagotovi potrebna sredstva v ta namen, za vse ostalo bi pa podjetje pod ugodnimi pogoji najelo dolgoročni kredit. Kljub temu, da mora ta kolektiv delati v neugodnih razmerah, mu je s kvalitetno izdelavo in pravočasnimi dobavnimi roki uspelo razširiti krog svojih odjemalcev tudi izven republike in je že nekajkrat dobil tudi pismene pohvale za kvalitetno in strokovno opravljena dela. - ek »Rudis” v novih pogojih Danes bo v Delavskem domu ’ Trbovljah posvetovanje zastopnikov organov družbenega upravljanja in vodilnega osebja članov Rudarsko Industrijske skupnosti (RUDIS) v Trbovljah, ki je sklicano z namenom, da se z dosedanjim delom ln perspektivami združenja seznanijo neposredno organi družbenega upravljanja ti vodilno osebje članov združenj*1 Združenje »RUDIS« je bilo ustanovljena zato, da se s sodelovanjem njegovih članov omogoči čim uspešnejše plasiranje njihovih proizvodov in uslug za izgradnjo in opremo rudnikov ter nudenje inženiringa, tehnične pomoči in izvedbe Izvoza in uvoz« za člane združenja. Sedaj pa določene težave, nastale na poti razvoja, terjajo razčiščenje nekaterih osnovnih principov. Pokazalo sc je, da je potrebna večja povezav« z organi upravljanja po kolektivih ter tesnejši kontakt mod člani ti birojem združenja, pri čemer sc morajo spoštovati zakoniti predpisi in obstoječa ustanovitven« pogodba. Pri tem je treba najti reditev za kritje ponudb in analiz« tržišča, zlasti Inozemskega. Na posvetu bodo razpravljal tudi o vprašanju postavitve stalnih predstavništev v inozemstvo Poraja se prav tako potreb« rešitve vprašanja projektiranj« načrtov, namreč projektiranje * enem podjetju ali pri posameznih članih združenja. Ta rešitev naj se postavi na širšo in solidnejš” osnovo, ker je za uspešnejše deti potrebno tudi poglobljeno znanstveno delo. V ta namen se bosta združila Institut za separacij® Strojne tovarne Trbovlje in Rudarski Institut pri fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na Univerzi v Ljubljani v samostojen znanstveni zavod. Id se bo poznej« vključil v RUDIS. Sam posvet bo nadalje razpravljal o dejavnosti združenja, namreč da se dejavnost mimo nremorilk »po v razširi tudi na ostalo rudarstvo. Naloga podjetja RUDI® v njegovem nadaljnjem razvoj® bo, da se Se v večji meri bori z« kvaliteto in pocenitev proizvodnjo s tem, da naslednja še bolj modernizira vse tehnološke postopk« na podlagi modeme tehnične znanosti. Jasno Je, da je na ta nafti mogoče doseči konkurenčnost tak® v tuzemstvu kakor tudi v tuji®'' Samo posvetovanje bo prav tak® rešilo vrsto ostalih nalog, tako a® primer vprašanje kreditiranja ti povezave z Jugobanko. — ar. Panorame zgornjega dela Trbovelj 30 milijonov din predplačil za stanovanja Lotos se bo uteklo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji nad 104 milijonov din. Lani so gospodarske organizacije vplačale blizu 82 milijonov din na račun predplačil, posamezniki pa nad 2 milijona din. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš nastop« kot Investitor in zbiralec dodatnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Sklad »a zidanje stanovanjskih hiš v Litiji je že lansko leto prevzel vlogo investitorja In zbiralca sredstev za stanovanjsko Izgradnje. Zato ni čudno, če eo se začeli tudi za stanovanjsko izgradnjo boljši časi in je pričakovati, da ee bo poslej lahko gradilo in dogradilo tudi več stanovanj. Lani se "je ie delno pospešila sta- Štiri ekonomske enote v Kresniški Industriji apna K reenlška Industrija apna je razdeljena na štiri ekonomske enote, in to na kamnolom, apnenico, delavnico lit upravo. Ekonomske enote nimajo lastnih skladov, ampak ee skladi formirajo centralno. Cisti dohodek de- VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 18. februarja Prevladovalo bo suho oziroma jasno vreme, ponoči mraz, čez dan pa v glavnem milo. Okrog 17. februarja prehodno poslabšanje vremena. - dr. V. M. lijo e cenikom po enoti proizvoda in fizičnega obsega, namenijo ga pa 26% za eklade in 74% za osebne dohodke. Osebne dohodke na podlagi vrednosti delovnih mest, ki Je odvisna od strokovnosti, umskega in telesnega napora, pogojev 'dela ln prizadevnosti. Obračun osebnega dohodka, vrednost oz. število točk, Je pa odvisna še od enotf proizvoda. Zaradi velike fluktuaclje delovne sile v ekonomski enoti apnenice je tam uveden posebni dodatek na stalnost v podjetju, Ln sicer za stalnost od 5 do 10 let 8 din na uro, od 10 let naprej pa 12 din na uro-Ta dodatek Izplačajo, če dosežejo zadostno maso gibljivega dela osebnih dohodkov, rumenjaka izgradnja, vendar jo je pa lani ovirala obveznost v višini 22,800.000 din iz prejšnjega leta. V sklad se je lani steklo iz stanovanjskega prispevka skupaj 47.869.000 din, in iz drugih virov (amortizacije zgradb, hišnime, najemnine od poslovnih zgradb, obresti od kreditov, predplačila gospodarskih organizacij za nakup stanovanj ln predplačil za pridobitev stanovanjske pravice). Vseh sredstev, s katerimi je lani razpolagal sklad, je bilo z neizkoriščenimi sredstvi iz leta 1960 ln došltmi anuitetami skupaj 107.363.000 din. Upravni odbor sklada Je lani dodelil precej posojil. Tako je bilo 16 individualnim graditeljem dodeljeno 14,200.000 din posojil; posojila pa so bila dana Lesni industriji, Kmetijski zadrugi za posestvo Ponoviče — Grmače ln občinskemu ljudskemu odboru. Z danim posojilom je bilo dograjeno in zgrajeno skupaj 31 stanovanj. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji je vložil kot investitor v objekte, ki jih je gradil, nad 64 milijonov din, in to za 12-stanovanjakl blok Predilnice in ♦-stanovanjski blok v Gabrovki; v gradnji pa sta dva poletolplva s 40 stanovanji, od katerih bo eden vseljiv v začetku septembra. Upravni odbor sklada Jo zdaj tudi ie nekajkrat razpravljal o stanovanjski izgradnji v letošnjem letu. Računajo, da se bo steklo v sklad skupaj nekaj nad 104 milijone din, od tega na račun predplačil gospodarskih organizacij ln fizičnih oseb 29, 610.000 din. Izdelan pa je bil tudi že načrt za stanovanjsko izgradnjo na področju litijske občine z* letošnje "nimiH«miwiiini ninmniinumiiiiiiir imiinnnniiniinnRiRninnnnnnniinninnRiKi1^ Del priporočil uresničen Prejšnji petek je plenum občinskega sindikalnega sveta Zagorju ob Savi na razsrjenem zasedanju razpravljaj kih gospodarskih zavodov ln ustanov o delitvi čy sobne nagrade in podobno * pa niso stimulans za celoten lovni kolektiv, temveč samo o pravilni- zaposlene na nekaterih delovh'® organizacij, mestih. V nekaterih gospod skih organizacijah so pa «n'r stega dohodka in q delitvi oseb- stavno samo zvišali osnovne ndh dohodkov. Pravilnike je pregledala posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu m dala k njim svoja priporočila. Čeprav so pravilni kdv o dolitvl čistega dohodka ln o delitvi osebnih do-hodkov ugotovljene ponekod vsekakor malce predolgo, . o™-« -«»• - stva, da Je večina kolektivov pokazala veliko prizadevnost pri sestavljanju pravilnikov, kar rifno postavko in so mislili, je tako opravljeno žo vse d e10] Ponekod so pa šli na daljše l"aZ' dobje obračunavanja osebnih d®' hodkov, je pa ugotovljeno, je obračunavanje osebnih d oho®, kov na razdobje treh mes®ce bujejo pravilniki o delitvi ,j nlh dohodkov tudi vrsto dol° o kaznovanju, medtem pa ,, , , . nikjer - edina Izjema je Ru „ velja še posobej z. Wurfrlj*e n|k rj,ve„n premo,a Zagorje«" gospodarske organizacije. V večini primerov so že prod začetkom izdelave pravilnikov razpravljali o skupnih potrebah in na podlagi le-teh določili tudi razmerja za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. V nekaj gospodarskih organizacijah pa tega razmerja niso določili natančno, oziroma so sestavili zadevne pravilnike Savi — niso smatrali zn potreb vstaviti določila, ki bi zag®*®.^ ljala določene osebne dohod zaposlenim, ki so v podj® ^ obnemogli ln ostareli, a nlh1. ■ pogojev n i ne . za prejemanje lnvi ,ll<>' Plenum občinskega elndik* 31 e ga sveta je ugotovil, organi samoupravljanja de 60 v g zelo nejasno (zdaj so se dome- epodarskih organizacijah li s priporočili posebne koth-^ je pri občinskem slndik*‘Ide-svetu (priporočila so pcsl!,! jjet' lavskemu svetu, upravi ja In prodsyJn'ku slndik® podružnice) in so naka'.Orl „ jčilo b1 jih pravili pravilnike, drugo" pa še bodo. Ugotovili so P cc-blii, da ponekod še niso piloti prenehali z mezdno y<). nosijo, kar ustvarja do®3 v da so prišla nekatera do<* polog pravilnike o delitvi ,h d®-hodka in o delitvi osebn^jg, posamee®1^ nill, da bodo povsod točno določili razmerja). Skoro vsi pravilniki pa vsebujejo tudi določila, da je mogoče med letom spreminjati v delitvi čistega dohodka na osebne dohodke In sklade na škodo skladov. Le v dveh upoštevali ta priporočila primerih so predvideli progresivne lestvico delitve čistega dohodka. Ugotovljeno je tudi, da Je precej pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov zelo nejasnih. Tl pravilniki vsebujejo določenih točkovnih postavk še celo vas to meril - pr .unije, po- ln o hodkov n* vpliv ODGOVORNOST Na nekem zelo resnem zasedanju sem med drugimi pojmi slišM tudi o »kroničnem funkcionarjenju Očitno je, da je v teh dveh besedah dokaj pikrosti, ki utegne no-voizumljenemu pojmu zagotoviti precejšnjo popularnost, zlasti ker vsebuje dobršno mero grenke resničnosti. Sam namreč poznam nekaj ljudi, celo ‘brihtnih* ljudi (kot pravimo tistim, ki jih cenimo po njihovem znanju in sposobnosti), ki se veselijo sleherne nove funkcije, približno tako kot otrok nove igrače, in z isto vnemo ne dovolijo nikomur, da bi se dotaknil tistih funkcij, ki so si jih že naložili in se jih niso še povsem naveličali. Takšnim ljudem je nujno treba vse oprostiti, ker so •preobremenjeni* z delom — funkcijami. Takšnim ljudem je nadalje nujno treba verjeti, da sploh nimajo časa zase in Za družino, ker jim pač funkcije »jemljejo* ves čas življenja in včasih celo še sanje. Sicer se pa prav v takih okoliščinah imenitno počutijo in bi bili prav nesrečni, če bi ostali brez funkcij. Saj razumete?! Če ne, bom dal še eno pojasnilo: tovariši, ki imajo veliko funkcij, imajo veliko priložnosti, da lahko pridejo do besede, da torej lahko govorijo o tem, drugem in tretjem problemu. Čutijo pravzaprav že nekakšno dolžnost, da govorijo in da jih drugi poslušajo — če jih. Toda tu se začenjajo slabe strani dogajanja, ki ga povzročajo takšni >obvezni* diskutanti: seje komisij, odborov, svetov itd., katerih člani so takšni tovariši, navadno iztirijo, kajti razen vprašanj, ki so na dnevnem redu', radi omenjajo še vsa tista vprašanja, o katerih so razpravljali na prejšnjih sejah in sejah sploh. Če tovariš, ki vodi sejo, ni malce umetnika, če ni spreten ali zelo odločen v vodenju seje, trajajo takšne seje po več ur in se končajo z medlimi sklepi ali pa sploh brez sklepov. Da bi vse tc preprečili, so se dandanes ljudski odbori in vodstva nekaterih družbenih organizacij odločili, da bodo pripravljali za svo:e seje pismeno gradivo, ki bo vedno pravočasno dostavljeno odbornikom. Toda na eni izmed zadnjih sej sem imel priložnost videti, da razprave kljub izčrpno pripravljenemu gradu — sploh ni bilo! Zakaj? Iz preprostega vzroka: tovariši gradiva niso prebrali! Morebiti ga tudi niso utegnili prebrati — tisti vs^aj, ki imajo veliko funkcij. Je pa tudi res, da je marsikateri tovariš, ki je bil prisoten na omenjeni seli, sedel že najmanj na petih sejah, ki so obravnavale podobno, če ne povsem isto temo. In potem? Ker je bila seja, je bilo treba govoriti in so zato pač govorili o nečem drugem. Videz pa je bil vendarle tak, da so razpravljali o pomembnih rečeh in tudi sklepali so o nečem. Nemara mi bo zdaj kdo očital neresen ton tega pisanja, toda zdi se mi, da je povsem dovolj, če po vsem tem pridemo do resnega zaključka: odgovornost do slehernega položaja v družbi! Naj bo še j tako neznatna funkcija, zahteva 1 vendar celega človeka. Če zmore človek kaj več, naj se loti še česa, vendar je kopičenje funkcij neopravičljivo in neodgovorno in j vodi samo po sebi v rutinerstvo tako v diskusijah kot tudi ‘sestan- | karstvu* oziroma sklicevanju sej zaradi videza, da bi bilo dogajanje I videti bolj dinamično in delavno, ne pa zaradi nuje in vsebine dogajanja. Tu in tam bodimo do sebe strogi in hkrati iskreni. Pretehtajmo svoje ambicije in dejanja. Ali so 'težja naša dejanja ali ambicije. Če sodimo, da smo zgolj sami zmožni opravljati vse funkcije, potem dajemo s tem nezaupnico vsem tistim dobrim občanom, ki so pripravljeni storiti, kar največ zmorejo, p. - cesto tudi to, za kar smatramo sposobnega le sebe. Porežimo krila svojim prevelikim ambicijam — sami! Viktor Širec Nov delavski svet v Hrastniku Predzadnji dan januarja so v novoustanovljenem komunalnem podjetju »Usluge« v Hrastniku' izvolili delavski svet. Danes se ta delavski svet prvič sestane, da bi se konstituiral, izvolil upravni odbor in sprejel pravila podjetja. Po dveh letih ima kolektiv znova svoje upravne organe, medtem pa je imel upravni odbor, v katerega so bili imenovani tudi predstavniki ljudskega odbora, ker je imel status zavoda s samostojnim finansiranjem. Kolektiv šteje 80 članov, v sezoni še več, skupno s sezonskimi delavci. Trenutno upravlja vodovod, kanalizacijo im ceste IV. reda, upravlja službo snage, pokopališče, skupno z vrtnarijo in cvetličarno, v sklopu svojih dejavnosti ima tudi pridobivanje kamna in peska, proizvodnjo betonskih izdelkov (cevi, robnikov in zdaj že »Vsako leto nekaj«, pravijo pri »Uslugah« v Hrastniku. Lani so zgradili 1 betonarno v Hrastniku (na sliki: začetek del) tudi spomenikov), a v kovinski delavnici opravlja vodoinstalater-ska, toplovodna, ključavničarska in kleparska dela. Razen tega opravlja prevozne usluge, režijska skupina pa je zaposlena na nizkih gradnjah. Tržnice, sejmišča, javne tehtnice, s čemer se je še ukvarjal dosedanji komunalni zavod, so prevzele stanovanjske skupnosti, kot je Elektro podjetje prevzelo javno razsvetljavo. Komunalno podjetje ima v programu utrditev dejavnosti, ki jih ima, in s tem v zvezi povečapje mehanizacije za vsa dela. V letošnjem in prihodnjem letu bodo za to porabili 119 milijonov dinarjev za investicije, in sicer pretežno iz OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC DO MAJA Na zadnjem plenarnem zaseda^ nju občinskega sindikalnega sveta so se domenili, da bodo letos občni zbori sindikalnih podružnic nekoliko pozneje kot običajno. Sedanja vodstva sindikalnih podružnic bodo namreč izvedla še volitve novih članov delavskih svetov in bodo tako občni zbori sindikalnih podružnic končani šele do maja. Občni zbor ObSS Zogrje ob Savi pa bo verjetno šele jeseni. Nad 11 miliionov v Zasavju svojih sredstev, delno pa iz skladov občine. Prvenstveno imajo v mislih ureditev obstoječih komunalnih naprav, predvsem kanalizacije in ceste. Za oboje predvidevajo 28 milijonov din sredstev. Z ostalimi sredstvi bodo opravili dela na urejevanju naselij, razširitvi pokopališča z Žalami in vrtnarijo na Dolu, in nadaljevali gradnjo vrstnih hišic nad Rošem. V teh dveh letih se bodo posvetili predvsem tudi izboljšanju komunalne službe, preskrbe z vodo (trenutno je kritično področje Zgornjega Loga in Frtice). Z odvodom bo v tem času urejen Log in naselje nad Rošem itd. Sele potem, ko bo podjetje organizacijsko utrjeno in delo mehanizirano, bodo začeli z razširitvijo dejavnosti. or Prav tako kot v ostalih krajih Jugoslavije smo tudi Zasavčani z veliko vnemo začeli s humano akcijo za pomoč zbiranja materiala in finančnih sredstev za ponesrečence v Dalmaciji. Gospodarske organizacije, šole, zavodi in ustanove so se z velikim razumevanjem lotile te humane akcije v sodelovanju z ObO RK in I Okrog Radeč in Hotemeža Tehnika prodira in zavzema v Drugi tečaj je bil namenjen zadnjih desetletjih vsa področja mlajšim ljubiteljem tega športa, našega življenja. Ljudje kaj radi na katerem so se spoznali z naj-govorijo o tem in onem, čeprav važnejšim znanjem na tem pod-vsega ne razumejo, sčasoma pa ročju. Sekcija razpolaga z dvema le dojemajo tehnične pridobitve, motornima kolesoma in osebnim Vsakdo ne razume vsega, vsi pa vse. Tako je življenje. Za danes smo se namenili, da avtomobilom. Vsi so pa že doslu-žili svojemu namenu. Društvo se je zaradi tega namenilo kupiti napišemo nekaj besed o Rade- nova prevozna sredstva, nakup čah, hočemo vam namreč pred- bi pa krili iz prodaje starih staviti nekoliko pobliže priza- vozil. — S tem pa delo avto-moto devne delavce tamkajšnje L j ud- sekcije že ni izčrpano. Lanski ske tehnike. Lani je delo v september so v njej organizirali Ljudski tehniki krenilo v Rade- tudi tečaj za pionirje, in sicer čah in Hotemežu na nove poti. Volje in pridnih rok ni manjkalo, zato so se uspehi že po nekaj sodelovali tudi pri gradnji ben- za mladinsko značko AMZJ I. in II. stopnje. Člani so nadalje mesecih vrstili drug za drugim. Organizacija LT v Radečah združuje v svojih vrstah več cinske črpalke v Radečah in pri garažah za osebne avtomobile, letos si pa žele, da bi uredili še sekcij, tako na primer avto-moto delavnlške prostore, da bi bili in foto-sekcijo, pa tudi radioamatersko sekcijo in sekcijo ročnih spretnosti. Prav zadnja tako društveni prostori dostopni vsem. V fotosekciji deluje okrog 15 je mogoče novost v najrazličnej- „ ' t, _ ših oblikah tehniškega izživlja- ^ Lansko spomlad so za- čeli s preureditvijo novega fo-£ !i° kV teh področjih tolaboratorija_ kl bi bolje ustre- je seveda bilo v marsičem raz- J J lično, vendar uspehi niso izostali. Nekje pač manjši, drugod zopet večji in boljši. Pač po danih možnostih in po najvažnejšem momentu — po finančnih sredstvih. zah potrebam. Tudi ta sekcija je priredila tečaj za začetnike, ki ga je obiskovalo osem mlajših članov. Pred koncem leta so pa z vsemi močmi posegli tudi v izobraževanje najmlajših in jim Pa poglejmo bliže. Avto-moto pripravi^ P°«eben tečaj. sekcija je lani že organizirala dva tečaja za voznike — ama- Ob koncu še nekaj o radioamaterjih in o sekciji spretno- terje, in sicer teoretični tečaj; kl eti. Zal pa sekcija vse doslej ni Je bil namenjen predvsem sta- imela svojega prostora in je rejšim članom. Tečaj je trajal bilo njeno delo le bolj ozkega dva meseca, obiskovalo ga je pa značaja. A uspehi kljub temu r$ Povprečno po deset slušateljev, niso izostali. Člani so izdelali Boj proti irnim kozam y Jugoslaviji so pristojni orga-ni napravili vse potrebne korake. se prepreči pojav črnih koz. Crne koze so se pred nedavnim Pojavile spet v Zahodni Nemčiji. Kakor pišejo časniki, je bila ta bolezen zanešena spet v Evropo Iz heke vzhodne države. Črne koze tla Kitajskem poznali že baje e,a 1122. pred našim štetjem in Jih od tamkaj zanesli v druge r*ave in na naš kontinent. Znan-venikom je pa šele leta 1798 spelo iznajti serum proti tej Pidemtji in tako omogočiti e ^Pijenjem uspešen boj proti tej "^oitčnl morilki. In rne Koze so nalezljiva bolezen Kf‘ Prenašajo z direktnim kon-K*om od človeka do človeka, pa tih 130 °b'pkt In drugih predme-. 'n celo po prahu. Virus te ]. 'eznl je zelo odporen. Tudi pri e ”ch, pa tudi če so bili cepljeni, v *n bolezen lahko pojavi, vendar v8*]! obliki, to pa zaradi tega, ,_r Zaščitna moč cepljenja z leti r°PuščE kl 6 ooiozni, ponovno cepijo. i. Phšča. Zato je potrebno, da se so Izpostavljeni okužbi - Nežni, po 8radi ponovnega pojava črnih v evropskih državah so tudi Zvezni organi, ki bdijo nad kp ttaii •Utr, ,>c*him zdravjem, izdali odločuj.? Ustreznih zaščitnih ukrepih 11 tej bolezni. V glavnem je danes poostrena kontrola na meji. Nihče, ki ni cepljen, ne sme iz okuženih držav k nam. Se več: vsi državljani, ki lahko pridejo v stik s tujci, bodo cepljeni. Zadevna republiška odločba je pa razširjena še na druge osebe. Tako bodo cepljeni vsi uslužbenci obmejnih poverjeništev TNZ, carinske uprave, železniških in avtobusnih podjetij, vsi uslužbenci trgovskih in gostinskih podjetij ter drugih, a tudi novinarji. Do 10. februarja t. 1. morajo biti v Jugoslaviji vsi omenjeni cepljeni, če bo pa potrebno, se bo cepljenje razširilo tudi na ostale. Prve razprave po zborih občanov Pred dnevi so imeli v Cemšent-ku že prvo razpravo o vprašanjih, kl so jih obravnavali na zboru občanov. Predstavniki občinskega odbora SZDL in zagorske kmetijske zadrug* so tamkajšnjim prebivalcem pojasnili nekatera vprašanja, na katera so želeli dobiti odgovor. Domenili pa so se tudi, da bodo v Cemšenik povabili predstavnike ObLO Žalec, da se bodo skupaj pomenili o koriščenju sredstev iz gozdnega f*:lade, ker nekaj prebivalcev Iz Cem.šenlkn in Sentgotarda plačuje v gozdni sklad v Žalec. več detektorjev, enocevnik in dvocevnik, ki jih s pridom uporabljajo. - Sedaj pa še sekcija ročnih spretnosti. Ta ima že dalj časa okusno urejeno delavnico, kjer mladi Radečani prežive marsikak prijeten večer. Tudi preko njihovih uspehov ne smemo iti. Tako so na primer izdelali lutkovni oder, večje število lutk, razne tehnične modele in vrsto majhnih rez-barskih izdelkov. Tl primeri tehničnega izobraževanja v Radečah in Hotemežu kažejo, da je društvo, čeprav majhno in komaj na začetku, na pravi poti. Prav bi bilo, da bi jih posnemali tudi v drugih krajih, zlasti kjer je delo na področju tehničnega izobraževanja mladine še pomanjkljivo. (iv) rezultat tega je, da smo v Zasavju zbrali kar lepo vsoto, ki bo skupaj z deležem ostalih krajev in republik skušala vsaj delno omiliti težko stanje prebivalstva v krajih, ki jih je zadela elementarna nesreča. Tako so doslej zbrali občinski odbori Rdečega križa v Zasavju nad enajst milijonov dinarjev, delno v denarju, delno pa v materialu (obutvi, obleki, lesu in ostalem gradbenem materialu). V HRASTNIKU so doslej zbirali približno tri milijone dinarjev, celotni znesek pa se bo verjetno približal štirim milijonom, ko bodo denar nakazale vse gospodarske organizacije v komuni. Kmetijska zadruga Radeče je tudi prispevala 10 kub. m lesa, Steklarna pa za približno milijon in pol dinarjev razne steklenine. Pri delu so se zelo, kot tudi v ostalih krajih Zasavja, izkazale osnovne organizacije RK ter podmladkar-ji- V TRBOVLJAH je občinski odbor RK doslej žbral nad štiri milijone dinarjev, pričakujejo pa. da bo končna vsota okrog pet milijonov, ko bodo prispevale tudi tiste gospodarske organizacije, ki doslej še niso. V večjih gospodarskih organizacijah so dali delavci in uslužbenci po enodnevni zaslužek ali pa določeno vsoto denarja. V akciji so se zlasti izkazali pod-mladkarji RK. V ZAGORJU je doslej bilo zbrano v materialu skoraj dva in pol milijona dinarjev, trgovsko podjetje »Potrošnja« pa je nakazalo direktno v Makarsko 60.000 dinarjev. V tej človekoljubni akciji so se zlasti odlikovali pod-mladkarji RK, ki so na vseh šolah zbrali okrog sto dvajset tisoč dinarjev. V LITIJI so zbrali v denarju in materialu okrog dva in pol milijona dinarjev. Tako so zbrali v denarju 1,307,424 din, ostali znesek pa so prispevale gospodarske organizacije v potrebnem materialu in pa prebivalstvo v oblekah in obutvah. Prav tako kot njihovi vrstniki v ostalih mestih so se v tej akciji izkazali tudi litijski podmladkarji Rdečega križa. Litijska lesna industrija je dala vagon lesa, Kresnička industrija pa dva vagona apna. Vrednost vseh materialnih sredstev, ki so jih prispevale letijske gospodarske organizacije presega milijon dinarjev. Ko bo končana akcija za zbiranje pomoči ponesrečencem v Dalmaciji, pričakujejo občinski odbori Rdečega križa, da bo skupna vrednost materialnih dobrin kot tudi denarja presegla petnajst milijonov dinarjev. — ek. »URA PRAVLJIC« V nedeljo bo gostovalo v Trbovljah Prešernovo gledališče iz Kranja. Trboveljski publiki se bodo predstavili z »Uro pravljic«. »Vidite, kar smo storili leta 1960, nam ni treba storiti letos!« Na slik ije upravnik stanovanjskega servisa v Radečah, tov. Čeme, id je sodeloval pri gradnji kanalizacije s komunal, zavodom Hrastnik SEJA IO ObO SZDL ZAGORJE Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Zagorju so govorili o zborih občanov, o načinu finansiranja društev in o nekaterih organizacijskih zadevah. Predlagali so, da naj bi občinski ljudski odbor prevzel skrb za vzdrževanje športnih in teles-novzgojnih objektov, in v ta namen zagotovil v proračunu tudi potrebna sredstva. Sklenili so pa še povečati komisijo za tisk od 3 na 5 članov. SEJA ObLO ZAGORJE OB SAVI Včeraj je bila v Zagorju ob Savi 40. seja občinskega ljudskega odbora. Na ločenih sejah so odborniki poslušali poročila sveta za komunalne zadeve in o zborih občanov ter razpravljali in sklepali o spremembi odločbe o ustanovitvi Zavoda za zaposlovanje delavcev. Na skupni seji so odborniki poslušali poročilo komisije za volitve in imenovanja; na seji zbora proizvajalcev so pa razpravljali in sklepali o odloku o razpisu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev ObLO. Skedenj, v katerem se razvija kulturno prosvetno življenje v Čečah Pridite k nam na Čeče! V zadnjih letih so povsod poudarjali, da Je treba nuditi kulturno razvedrilo tudi kmečkemu prebivalstvu. V ta namen so po vseh večjih vaseh ustanovili kulturno prosvetna društva z raznimi sekcijami. Samo delovanje je pa večkrat odvisno od specifičnih okoliščin ter od pomoči občinskih Svetov Svobod in prosvetnih društev. Obiskali smo Čeče, kmečko naselje nad Trbovljami, ki šteje kakih 400 prebivalcev. Zanimalo nas je, kakšne možnosti so za kulturno prosvetno delo in če so prebivalci zadovoljni z delom prosvetnega društva. Zvedeli smo, da je delo tega društva še kar zadovoljivo, da bi pa bilo lahko še boljše, če bi sodelujoči Imeli ustrezne prostore, kjer bi nastopali z raznimi prireditvami. Samo kulturno prosvetno društvo v Čečah šteje 36 aktivnih članov, pionirska dramska sekcija in pevski zbor pa 25, skupaj torej 61 članov. Dramski sekciji primanjkuje igralcev; fantje odhajajo k vojakom, dobri igralci — učenci pa hodijo v dolino v šolo in se zaradi časovno različno j razporejenega šolskega pouka ne motajo redno udeleževati, vaj. Sele lani so pri- tegnili v to sekcijo nekaj starejših, kl sedaj redno prihajajo k vajam. Prav tako je opaziti večjo živahnost v društvu od takrat, ko so se iz JLA vrnili trije fantje, tako da šteje sedaj dramska sekcija kar petnajst članov. Toda navzlic precejšnjemu prizadevanju delo le ne more steči zadovoljivo, ker je večina sodelujočih zaposlena in jih nekaj prebiva tudi po celo uro oddaljeno od Ceč. A kljub temu sedaj pripravljajo komedijo »Poročil sem se s svojo ženo«. S tem delom bodo nastopili v aprilu tudi na občinski dramski reviji. Tudi pionirska dramska sekcija je imela v načrtu, organizacij. — J. Savšek da uprizori eno igrico, ki je pa zaradi objektivnih težav ne bo mogla izvesti. Prosvetno društvo v Čečah skrbi tudi za izobraževalno dejavnost med svojim prebivalstvom. Delavski univerzi v Trbovljah so že poslali program dela, v katerem imajo predvidenih šest predavanj z zdravstvenega in splošno izobraževalnega področja. Opaziti pa je, da ljudje raje še hodijo na zdravstvena predavanja, zato jim bo treba vzbuditi zanimanje za ostala predavanja. Knjižnica ima tisoč sto knjig in ljudje letno preberejo približno tisoč knjig, v glavnem pozimi. En prebivalec prfebere torej letno skoraj tri knjige. Prosvetno društvo skrbi pa tudi za kulturno družabno življenje in je pripravilo že več družabnih večerov, na katerih so nastopili mlajši in starejši, ki so s svojim programom zadovoljili obiskovalce. Kljub kar lepim uspehom in trudu, ki ga vlagajo člani prosvetnega društva v Čečah v svoje delo, pa poudarjajo, da bi bili uspehi še večji, če bi imeli za razne prireditve in nastope ustrezne prostore. To so spoznali tudi ostali vaščani in so na tpi-nuli letni konferenci krajevne organizacije SZDL sklenili, da bodo s skupnimi moči začeli graditi dom družbenih organizacij, kjer bodo imeli svoje prostore tildi člani prosvetnega društva. Le-ti so si pa zadali nalogo, da se bodo prebivalcem z večjim številom kulturnih prireditev oddolžili za njihov trud. In še to: vsi prebivalci tega kmečkega naselja si žele, da bi jih večkrat obiskale sekcije kulturno prosvetnih društev iz doline, iz centra Trbovelj, zlasti še tedaj, ko bodo imeli že svoj dom in jim ne bo treba zmrzovati v sedanjem neprimernem prostoru. Zelja vseh Cečanov Je pa, da M čimprej imeli dom družbenih Kdo najbolj odgovoren? ■ ia» V zadnjih tednih, ko ljudski odbori razpravljajo po poročilih svetov za kmetijstvo, je vedno več govora o hribovskih kmetijah, ki niso rentabilne, niti za njihove lastnike niti za kmetijsko zadrugo, kateri ta zemljišča lastniki ponujajo. Več ali itianj prevladuje mnenje, naj bi to vprašanje reševali z znižanjem davčnih obveznosti prizadetim kmetovalcem. Ponekod, kot je primer v Gorjah, pa kmetijska zadruga poskuša reševati ta vprašanja s sklepanjem delovnih odnosov s kmetovalci pri pitanju živine in podobno. Na ta način bi prišli kmetovalci do minimalnih pokojnin, medtem ko zadruga pridobi na času, ki je potreben za doslednejšo rešitev vprašanja nerentabilnih kmetij, s čemer je združeno socialno vprašanje vzdrževanja starih kmetovalcev, ki niso (v nekaj letih ne bodo) več sposobni za delo. Morebiti je z znižanjem davčnih obveznosti nekoliko in samo trenutno omiljeno vprašanje, ki se poraja. Neizpodbitno točno pa je, da socialni problem, ki nastaja na opisani način, ne bo rešljiv niti s tem, če se ljudski odbori odrečejo davku v celoti. Edini način rešitve je z neposrednim delovanjem zadrug tudi v teh vprašanjih. Kmetijske zadruge so v resnici jx>klicane absorbirati vse odnose, si se porajajo v kmetijstvu in tako postati kmetijska gospodarstva s trdnim gosj^odarskim računom. V nobenem primeru ne moremo kmetijsko zadrugo primerjati ali celo enačiti s tovarno in tamkajšnjim proizvodnim procesom ,niti ne z rentabilnostih m računom tovarne, kajti kmetijske zadruge so gospodarske organizacije, ki ne organizirajo samo napredne proizvodne, temveč vključujejo v svoje delovanje pred vem vse odnose, ki se oblikujejo v kmetijstvu, in na tem gradijo svojo proizvodnjo. Ce je tako, potem je jasno, da je kmetijska zadruga najbolj odgovorni činitelj v kmetijstvu in je le od njene večje ali manjše sposobnosti tudi odvisna hitrost rešitve vsakega problema v kmetijstvu. Zlasti je odvisna rešitev hribovskih gospodarstev od hitrega razvoja lastne proizvodnje kmetijskih zadrug, od sposobnosti, kako bo zadruga pospešeno razvijala proizvodnjo v kmetijstvu z vsemi sredstvi, ki ji to omogočajo. Pri graditvi lastne proivzod-nje, torej lastne gospodarske moti, pa je nedvomno jpotrebna pomoč vse komune, predvsem pa je potrebno to, da so vsa vpra- šanja kmetijstva posameznih občin natančno proučena in perspektivno jasna. Ce bomo kmalu prišli do takšnega programa v kmetijstvu, potem ne bo potrebno razpravljati nikjer več o trenutnih akcijah pomoči temu ali onemu, ker bomo vedeli za način in možnost rešitve slehernega problema. Predvsem je torej potreben v kmetijstvu perspektivni pogled v razvoj, da bo odpadel strah pred problemčki sedanjosti. Vsekakor pa je potrebno reevati vprašanja, ki nastajajo, vendar ne tako, da bi morali pozneje obžalovati dejanja, ki so bila storjena prehitro in nepreučeno. — or. immma napreduje, toda Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku so odborniki razpravljali o poročilu, ki ga je podal svet za kmetijstvo o dogajanju v kmetijstvu v preteklem letu. Naimlalši kmetovalci V brastniški občini so precej heroja Rajka pa zadruga v pre-delavne šolske zadruge, ki se teklem letu ni mogla delovati ukvarjajo s kmetijstvom. Na,bolj z uspehom zaradi tega, ker je šola delavna te na šoli Dol pri Hrast- šele v izgradnji. Na osnovnih niku, ki je lani nasadila sadov- šolah v Zidanem mostu in Svih-niak v sodelovanju s kmetijsko nem pa šolski zadrugi obdelujeta zadrugo na površini 0,75 hektar- zelenjadni vrt in zelenjavo prav ,a. Ta zadruga je uredila tudi tako prodajata, šolski vrt, a na tem vrtu prid:- Prav zaradi pomanjkanja mla-lano zelenjavo pa prodaja preko dine v kmetijstvu je takšna dc-kmetiiske zadruge. Zadruga šole javnost šolskih zadrug vredna Radeče ie pričela s saditvijo vse pozornosti, sai^ je potrebno mladega drevja na površini pol mladini ie v otroških letih vzbu-bektarja zemlje, nima pa možno- diti veselje do posameznih deiav-stt za nadaljnje širjenje sadov- nosti, za katere se bo potem liže maka. D odel ena jim je bilg odločala pozneje. Nedvomno lah-zemlja blizu šole, toda takšna, ki ko šolske zadruge mnogo prispe-ni pripravna za obdelovanje. Na vajo k temu, da bo kmetijstvo v šoli Ivana Cankarja v Hrastniku bodoče dobivalo tudi potreben se ukvarja zadruga z gojitvijo strokovni in ostali kader, ki ga ;c zgodnje zelenjave in sadik. Svoj doslej vsega odiemala predvsem vrt skrbno obdelujejo, tako da so industrija, ki ie postala za mladi-za vzgled vrtičkarjem. Na šoli no najbolj privlačna. Med drugim je zlasti zanimivo vprašanje neobdelanih zemljišč, na katerih v glavnem kmetujejo stari ljudje, ki ne zmorejo tega dela, kajti tako kot v vsem Zasavju, tudi tukaj mladina odhaja v industrijo in druge poklice. Kontrola neobdelane zemlje tukaj ne more biti učinkovita, ker kmetijska zadruga ne mara zemljišč, ki ji izkazujejo nerentabilnost, a takšna so prav ta hribovska zemljišča. Iz istih vzrokov zadruga odklanja tudi odkup takšne zemlje, čeprav je vedno več kmetovalcev, ki bi radi dali zemljišča v zakup ali pa jih prodali. Kmetijska zadiuga namreč odkupuje samo tista zemljišča, ki ji ustrezajo zaradi arondacije. V zvezi z odlokom o agrominimvmu za pšenico je svet odločil, da naj bo v letošnjem gospodarskem letu kontrola poostrena, zastojmiki kmetijske zadruge in ljudskega odbora pa so predhodno kmetom pojasnili pomen odloka in eventualne posledice neupoštevanja odloka. Prav tako je bilo sklenjeno, da se v tem gospodarskem letu brezpogojno izvršijo vse sankcije proti tistim, ki ne izpolnjujejo odloka. Edina možna kazen je odvzem zemlje za dobo od 1 do 5 let. STRAH ZA KADRE Na področju litijske občine sta I obe kmetijski zadrugi to je Gabrovka—Dole in Litija, v predpisanem roku sprejeli pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Tako je zadružni svet kmetijske zadruge Gabrovka—Dole v sprejetem pravilniku predvidel delitev čistega dohodka, ki je vezan na finančno-proizvodni plan. Računajo, da bodo ustvarili 30.861.000 din čistega dohodka, od tega bodo namenili 85 odstotkov za osebne dohodke In 15 odstotkov za sklade. V primeru pa, da se bo povečal tisti dohodek od 10 do 20 odstotkov, bodo namenili za osebne dohodke 84 odstotkov čistega dohodka, za sklade pa 16 odstotkov. Za vsakih 10 odstotkov nad 20 odstotkov preseženega čistega dohodka se za 1 odstotek zmanjšajo sredstva za osebne dohodke in se za 1 odstotek povečajo sredstva za sklade. Kmetijska zadruga Gabrovka- Dole je razdeljena v tri ekonomske enote, in to gozdarsko in krtetijsko poslovno enoto in upravo. Te enote imajo svoje svete, nimajo pa lastnih skladov. V okviru kmetijske zadruge je pa še samostojni obrat za predelavo sadja, zelenjave in sočivja. Ta obrat ima lastne sklade in je namenil 90 odstotkov čistega ■ dohodka za osebne dohodke in 10 odstotkov za sklade. Vsa delovna mesta so ocenjena s točkami, in znaša v vsej kmetijski zadrugi razmerje med najnižjim in najvišjim številom točk 1:3,75; vrednost točke je pa odvisna od ustvarjenega čistega dohodka. Zadružni svet Kmetijske zadruge Litija je sprejel pravilnik in v njem predvidel, da bodo lotos ustvarili okrog 85 milijonov din čistega dohodka, od katerega bodo namenili 85 odstotkov za osebne dohodke in 15' odstotkov za sklade. Način delitve čistega dohodka je enak kot pri KZ Ga- Težave so premostljive Zaradi različnih stališč o nekaterih vprašanjih mod člani Kmetijske zadruge v Trbovljah jo občinski ljudski odbor i enoval posebno strokovno komisijo, ki je pregledala poslovanje zadruge, zlasti pa kadrovsko politiko. O svojem delu je komisija poročala odbornikom na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora. Komisija je ugotovila, da je obstoj kmetijske zadruge potreben, vsaj dokler bo trajala sedanja politično-upravna razdelitev komun. Tako je glede na krajevno prilike in obstoječo gospodarsko politiko nujno potrebna povezava kmetijske in gozdarske dejavnosti v enotni kmetijski zadrugi. Gozdarska in kmetijska dejavnost KZ Trbovlje se razvija v naslednjih smereh: v najtežjih okoliščinah razvija KZ lastno kmetijsko proizvodnjo na kmetijski ekonomiji, ki se bo morala iz leta v leto večati. Nadalje zadruga organizira odkup kmetijskih pridelkov pri zasebnih kmetovalcih, zlasti odkup losa In živine, ki ju zajema skoraj v celoti, prav tako pa odkupuje tudi mleko, sadje in zelenjavo, ki jih prodaja v svojih poslovalnicah. Prav tako razvija kmetijska zadruga kooperacijsko kmetijsko dejavnost med svojimi člani, zlasti pri spravilu posekanega lesa, pri ujx>rabi umetnih gnojil itd. S svojimi posebnimi tehničnimi ekipami izvaja KZ rasti insko-zaščitne akcije ter izvaja gozdarsko operativno službo. Komisija je tudi ugotovila, da je zadruga kljub trenutnemu pomanjkanju denarnih sredstev gospodarsko aktivna, d asi so ji do 8. decembra lanskega leta razni kupci dolgovali za prodan les okrog osem milijonov din. Fi- nančne težave so pa v zadrugi nastale, ker KZ lansko leto ni dobila investicijskega kredita Iz občinskega investicijskega sklada v višini 7 milijonov dinarjev in je morala zaradi neodložljivih in nujnih Investicij vložiti vanje nekaj nad 6 milijonov din obratnih sredstev. Komisija je prav tako ugotovila, da je vzrok spora med člani zadružnega kolektiva iskati predvsem v neutrjeni delovni disciplini, pomanjkljivi organizaciji in evidenci. Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta dala zadružnemu svetu priporočilo, naj zadruga v svojem okviru člmprej reši nastala vprašanja. — ek brovka—Dole. Tudi litijska kmetijska zadruga je razdeljena v tri ekonomske enote, in sicer kmetijsko in gozdarsko ekonomr-ko enoto in gospodarsko enoto uprave. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je prilagojen vsem ekonomskim enotam osebni dohodek je pa odvisen od uspeha dela in od uspeha obračunske enote, v kateri zaposleni dela. Delovna mota so kategorizirana po strokovni izobrazbi in pogojih dela. Obračunske postavke ozir. osnove so pa gibljive in so odvisne od produktivnosti. Za vso KZ pride razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1 proti 5,8 (vzeta osnova nekvalificiranega poljedelskega delavca), sicer bo pa po vsej verjetnosti nastalo razmerje 1:4,63. Odborniki litijskega zbora proizvajalcev so na seji, ko so razpravljali o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, izrazili bojazen da more pri Kmetijski zadrugi Gabrovka-Dole sčasoma postati problematično vprašanje kadrov, ker je zadružni svet ob sprejemu pravilnika o delitvi čistega hodka menil, da naj se povečajo le osebni dohodki zaposlenim izven uprave, in so zato priporočili organom samoupravljanja pri KZ Gabrovka-Dole, da naj ponovno proučijo pravilnik in upoštevajo pripombo, saj sta v občini le dve kmetijski zadrugi, in je mogoče zato izdelati podrobnejšo analizo in na podlagi te tudi določiti osebne dohodke zaposlenih. Kaznovanih naj bo nekaj najtežjih primerov. Odlok o agrominlmumu za travnike, ki je že sprejet, bodo pričeli izvajati v prihodnjem gospodarskem letu. Tudi z arondacijo bodo pričeli šele prihodnje leto, za kar je svet za kmetijstvo že imenoval komisijo. Ugotovitve o uspehih kooperacije poudarjajo povečanje hektarskih donosov, vendar se je obseg kooperacij v lanskem letu zmanjšal, in sicer predvsem zaradi premajhnega stimulansa, ki ga daje zadruga. Zaradi premajhnega uničevanja kaparja grozi nevarnost, da bo potrebno posekati nekatere celotne površine, zasajene z jabolki. Vzrok je v tem, da kmetovalci pogosto ne dovolijo škropljenja zaradi plačila, ki za to delo pripada zadrugi, kljub temu pa sodnik za prekrške ni dobil v obravnavo nobenega primera kršitve odloka. Veliko škode povzroča zadnje čase koloradski hrošč in naposled tudi krompirjeva plesen. Kmetijska zadruga v teh primerih ni organizirala posebnih škropilnih ekip. Pri zatiranju je pomagala z nasveti in pregledi. Nesoglasja med zadrugo in mesarji so nastala okrog odkupa klavne živine, to pa predvsem zato. ker mesarji raje kupujejo živino izven območja občine. To vprašanje rešuje pripojitev mesarskih podjetij k zadrugi, kar so v nekaterih drugih občinah že izvršili. Letos je b:lo tudi znatno več škode od saj in prašen ja. Posledica tega je ta, da sili sedanje stanje kmetijske prebivalce k razmišljanju o preselitvi iz ogroženega območja, v kolikor problem v kratkem ne bo rešljiv. Ob koncu januarja sta slavila 60-letnico skupnega življenja zakonca Alojzija in Peter Merva iz Zagorja, čestitamol Iz naših kraiev Svet je ugotovil tudi to, da Ja živinoreja v zadnjem času dokaj napredovala, tako številčno kot kvalitetno. Ob tem pa je aktualno vprašanje nesorazmerja med proizvodno in prodajno ceno živine, kar je potrebno rešiti v prid nadaljnjega razvoja živinoreje. Svet za kmetijstvo je razen tega razpravljal tudi o ostalih vprašanjih kmetijstva in gozdarstva. or USPEŠEN GOSPODINJSKI TEČAJ NA DOBOVCU v zadnjih dneh januarja so v okviru delavske univerze priredili na Dobovcu enotedenski gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo enaindvajset deklet. Razveseljivo je, da se je tega tečaja udeležilo največ mladink od 16. do 24. leta starosti. Dekleta so sama doprinesla k pocenitvi stroškov za tečaj, ker so prinesle s seboj vse, kar so potrebovale za praktične vaje. Prav tako so same krile vse materialne stroške. Ta tečaj so dekleta z uspehom zaključila. Vodila ga je strokovna učiteljica Blatnik iz Trbovelj. g- PREŠERNOV VEČER Svet Svobod in prosvetnih društev je v sodelovanju z trboveljskimi gimnazijci pripravil sinoči osrednjo Prešernovo proslavo v gledališki dvorani Delavskega doma. — ek TAKIH ŠOFERJEV JE PA MALO Na avtobusni progi iz Ljubljane v Trbovlje se je v soboto, 3. februarja ob 19,15 url, dogodil jori-mer, ki je pri vseh potnikih na- i letel na odobravanje im pohvalo. ; Videli so, da šoferji razumejo, i kaj je treba v določenem primeru storiti. Na cesti skozi Slačnik je šofer avtobusa SAP Zagorje nenadoma vozilo ustavil. Kaj se je zgodilo? Na robu ceste je ležal v snegu starejši moški, ki ga je imel precej »pod kapo«. Moža so spravili na avtobus in nekaj sto metrov niže poklicali domače, da so ga spravili v hišo. Lahko bi se zgodilo hujše, namreč da bi mož ob cesti v hudem mrazu zmrznil. - Šoferju, sprevodniku in ostalim - vse priznanje! TELEVIZOR TUDI NA DOBOVCU Delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje, ki ima patronat nad osnovno šolo na Dobovcu, je lansko leto podaril šoli televizijski sprejemnik. Kakor vse kaže, bo verjetno prav televizor osnova za delo izobraževalnega kluba na Dobovcu in za razvoj ostalih sekcij v okviru šole in tamkajšnjega prosvetnega društva. Priporočljivo bi bilo, da Bi učenci in učenke prihajali na mladinske oddaje TV Ljubljana, drugi prebivalci pa na ostale televizijske oddaje. — ar. SEKTORSKA KONFERENCA SINDIKATOV V torek joopoldne je bila v Trbovljah na pobudo okrajnega sindikalnega sveta sektorska konferenca zastopnikov občinskih sindikalnih svetov iz Zasavja. Razpravljali so o nekaterih aktualnih politično-gospodarskih nalogah; 0 občnih zborih sindikalnih podružnic ter o nekaterih drugih aktualnih nalogah sindikatov. — ek Potniki Umestna odločitev Področje podjetja Elektro-Tr-bovlje je dokaj obširno, saj zajema tri zasavske občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. V to področ- POSNEMANJA VREDNO 80% ČLANOV KOLEKTIVA - KRVODAJALCI Odziv na krvodajalsko akcijo med našimi delovnimi kolektivi je velik. Tako se je tudi 80 % članov kolektiva Eiektro-Trbovlje vključilo v to akcijo. Kolektiv Je zato prejel diplomo kot priznanje. Prejšnji teden so se pa v tem kolektivu spet v večjem številu odzvali pozivu na oddajo krvi. ar je so zajete tudi vse obrobne gorske vasi in planinske postojanke. Doslej so tnkasanti tega podjetja redno vsak mesec pobirali to-kovino. Od 1. marca t. 1. pa bodo to službo opravljali po starem samo še v centrih, medtem ko bodo v gorskih vasicah zasavskih občin uvedli dvomesečni inkaso to-kovine. Na ta način bo podjetje zmanjšalo stroške pobiralnine, na drugi strani so bedo pa prihranjena sredstva uporabila za vzdrževanje obstoječih elckfro napeljav. Za ta ukrep so se v podjetju odločili, ker so dd na ta način marsikaj prihraniti in jrrihranok uporabiti v koristne namene. ar 70-LETNIK VALENTIN MOH^ V nedeljo praznuje 70 letn^_ rojstva Valentin Mohar iz Trb^i velj. Rodil se je v Tuhinju t Kamniku. Se kot m'ud fant r prišel v Trbovlje in se zapcsU* rudniku, kjer je delal 40 let. je tri otroke; sina to mu Nef*' ustrelili 1941. leta, hčerki pa & poročeni v Trbovljah. Ob j'ib: se ga spomina jo vsi nlegovl P* telj! In znanci in mu žele v kro.-družina in prijateljev še mn» let zdravja, sreče In zadovolje1 ANKETA O USLUZNOSTNI OBRTI V TRBOVLJAH Zadnje dni meseca januarja Je ObLO Trbovlje poslal vsem hišnim svetom določeno število anketnih listov, ki so jih le-ti razdelili med stanovalce, tako da bo vsako gospodinjstvo dobilo po cn anketni Tat. Zelja občinskega ljudskega odbora je, da na podlagi' te ankete ugotovi, kaj je treba storiti, da bi se zboljšala ln zagotovila usluž-nostna obrt v komuni. Zato le potrebno, da vsi anketiranci vestno izpolnijo izročene Jim obrazce, da se na ta način natančno spoznajo potrebe v občini po uslužr nostnlh delih. Nato bo posebna komisija pri svetu za industrijo' In obrt ObLO na osnovi te ankete, ki zajema uslutnostno obrt, predlagala občinskemu ljudskemu odboru ustrezne ukrepe, ki naj vskladtjo razvoj uslužnoetnega obrtništva s potrebami občanov, ek PRENAGLJENE IZJAVE mestu prizadetega podjetja, sma- Tovariš uredniki tral takšno izjavo, ki je bila silno 'Včasih sedim na kakšnem se- neodgovorna — za ialitev. Ne bi Stanku iii poslušam. Ker sem Član pa ničesar očital tistim, ki so iz- organizacij in ker sem član tudi rečene besede vzeli za verodnstoj- pravzaprav ‘ ■' 'j’ različnih odborov, se to zgodi ne in so na njihovi osnovi raz- saj človek zaradi v ,L . D„..... mtam doma m v prostih večernih Tovariš uredniki Vii vetno, da jc. zimski čas občane, zakaj je zaprla knuznfj in kdaj bo spet začela poslovati• Jože T., Trbovlje čitalniško obdobje, vremi večkrat. Poslušam in vse bolj raz- pravljali — bili so pač zavedeni, ostaja doma in v prostih .< ermb m „am. urh rad posežem v kakšno Toda lal s, v Trbovljah ravno. V TRBOVLJAH NAJ SE IZBOLJŠA ULIČNA RAZSVETLJAVA! Tovariš urednik! , • Ne sam, temveč tudi ostali, * svobode J misijam o besedah, ki so na tak]- napačno poučeni. Tudi sam nam- urh rad prricrrtatiiio nih javnih mestih izrečene. Opa- reč včasih posežem v kakšno Toda lal st v Trbovljah ravno ^ T,.g„ lam da se tudi na javnih krajih razpravo, računajoč seveda, da sedaj ne ”°r, pnobene kmhe Trbovljah, bi bili hvaležni po«’ prepogosto govori nepremišljeno se moj predgovornik zaveda od- hud %Jft ri mesece ztp-ta jetju »Eiektro-Trbovlje*, če bi >*’ in zato neodgovorno. Nekoč sem *ot,črnosti za vsako trditev, Knnhca so ol boljšalo slabo nočno razsvetljav« na primer slišal: >To in to pod- javno izrečeno hjtrkoU. na na primer jetje sploh noče imeti vcc stro kovnjakov, da ne da razpisa za nova delovna mesta, kjer so strokovnjaki nujno potrebni.« N« to temo je bilo izrečeno ie nehaj načelnih besed, ki so temeljile na omenjeni trditvi, in vse je iz zve- na tem trgu. . Prav tako opažamo, da je rt r ,pnredm " drži od lekarne pri mostu na r dah do stadiona SD R> skoraj vedno pokvarjena. I o ‘ ko trdim, ker sam to opazim svojem radio sprejemniku. zaveda te čani spraševali, zakaj je knjižnica mo. da vedno to ena «l> v“nlrlo - - do- na cesti Utripa, kar '* 0j. pa le tovrsne oagovnrei pozna na sprejemniku radio^h nelo kot — obsodba. Po naključju [c t ,„,ajrva„ pa mi je kil primer znan, vendar a se ^ lahhomiul- prav v bralni sezoni zaprta, — ............ 1 r:~’ . r0 o« nisem vedel, alt sem videl v ča- odgovornosti m tona £ odgovore, pozna na sprejemniku radi« sopisu razpis tega podjetja aU - ^namerno^ 2-(# „ fračam na vas, da bi mi da,, ki zaradi utripanja cee za občinski praznik Svoj jubilejni koncert itd. Glej poročila v almanahu!) Nekateri člani Svobode Center vkljub temu poskušajo zmanjševati delo Glasbene Šole in škodovati ugledu Glasbene šole z neutemeljenimi izjavami. Tov. Jože Skrinar je že na dveh Več sodelovanja v Zasavju Z namenom, da bi vzpodbudili večjo javnost tudi vprašanjem kulturno prosvetnega dogajanja v zasavskih občinah, smo se tokrat ekspresno pogovorili s predsednikom občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, tovarišem Gvidom Urlepom, in predsednikom sveta za kulturo pri ObLO tovarišem Viktorjem Malovrhom, o vprašanjih kulturno prosvetnega dogajanja v Hrastniški občini. Kaj sodite o sodelovanju kulturnih društev v Zasavju? URLEP: »Sodelovanje ni idealno. So stiki predvsem s Trbovljami delno z Zagorjem, toda predvsem po liniji okrajnega sveta Svobod.* MALOVRH: »To sodelvvanje še Zdaleč ni tako kot pred vojno, vzrok bo najbrž v finančnih težavah. Želimo tesnejših stikov, podobno kot s Svobodo — Center Trbovlje in Svobodo Radeče.* Kako zastavljate vprašanje prostorov v delovanju na kulturno prosvetnem področju? URLEP: Vprašanje prostorov ie Zelo različno. Kolikor toliko je god je slabše, ponekod pa mizer-no.* MALOVRH: »Mislim, da se v Hrastniku odpira Širša perspektiva z gradnjo delavskega doma, kjer bo lahko našel vsak občan primerno aktivno ali pasivno udejstvovanje. Poudarim naj, da je dejavnost dobra tam, kjer so prostori.* Ali je po vaši sodbi klubsko življenje dovolj organizirano? URLEP: »Je še boli v razvoju. Najboljše je pri Svobodi / v Hrastniku, pa tudi v Vrhovem kaže dokajšnjo organiziranost.* MALOVRH: »Svoboda 1 razpolaga s primerno urejenimi prostori, nismo pa še uspeli dati klubskemu življemu pravo obeležje s klubskimi večeri. So pa prostori močno obiskani, predvsem zaposluje obiskovalce šah, televizija, tisk.* Ali mladina dovolj ustvarjalno sodeluje v kulturno prosvetnem življenju? URLEP: »Čutiti je takšno delovanje, pa ga nismo znali dovolj usmeriti, organizirati in povezati.* MALOVRH: »Menim, da mladina lahko ustvarjalno deluje tam, kjer ji dajemo željam■ primerno raz- zadovoljivo pri Svobodi 1 v Hrast-1 vedrilo, ob možnostih razvedrila niku in pri Svobodi Radeče, dru-1 pa jo pridobimo v ustvarjalno de- javnost. Trenutno je primer ta ne dejavnosti pri nas šah in lutk stvo.* Kaj sodite o samoiniciativnost kulturno prosvetnem življenju? URLEP: » Vdoločeni meri usn, ja kulturno prosvetno delo obi skl svet Svobod in prosvetnih d štev, vendar zaznamujemo zlast posameznih društvih mnogo pob kar je pri takšnem delu nujno, sebno za uspešno izvrševanje p grama.* MzČLOVRH: »V tem pogl i pozdravljamo vsako akcijo, ki j naša nove oblike dela, posebno dar vsebuje želje in potrebe o.. Ija.* Kako vpliva na kulturno prosvetno dogajanje vprašanje finančnih in drugih sredstev? URLEP: »V današnjih prilikah je to odločilno', glede na to, da zahtevajo ljudje vse tehnične pripomočke, kar pa zahteva veliko finančnih sredstev.* MALOVRH: »Ogromni tehnični dosežki zadnjega časa nudijo ljudem najrazličnejše možnosti sodobnega posredovanja kulturnih vrednot (radio, televizija, film itd.), to pa zahteva precejšnje finansiranje.* Tudi Prešernova lipa v Vrbi spada k našim kulturnim spomenikom in je bila pred kratkim zaščitena s posebnim odlokom. Okoli Upe še vedno loži 16 velikih kamnov, na katerih so včasih zborovati gospodarji šestnajstih vaških domačij. Skoraj polovico teh kamnov so sicer ie pred drugo svetovno vojno uporabiti pri zidavi milna, vendar so jih nemški okupatorji vrnili na prvotno mesto ob lipi, ker so meniti, da jim to lahko pomaga pri dokazovanju, da je Vrbe, nemška vas višja v celi Jugoslaviji. Drugod se razpenja med nič in 800 din. Po višini proračuna pa je trboveljska Glasbena šola med zadnjimi. Najdražja glasbena šola, ki porabi za učenca mesečno 6400 din (statisti- V selcilah Svobode Center: živahno Z delom in uspehi viseh s ":cij Svobode - Center iz Trbovelj v lanskem letu so lahko zadovoljni tako gledalci in poslušalci kot tudi sami izvajalci. Rečemo lahko, da je ravno v lanskem letu dosegla Svoboda Center največje uspehe ravno z dramsko sekcijo, z hialo manjšim uspehom pa so delovale tudi ostale sekcije. Vsekakor je zanimiv kra izvleček iz letošnjega programa in načrtov vseh sekcij, ki se trudijo, da bi podale občinstvu čim več kvalitetnih in zanimivih del. Tako irna na primer moški pevski zbor “•Zarja« v načrtu koncert, ki ga bo verjetno izvedel že marca. S koncertom bodo pevci gostovali tudi v Kranju. V programu pa imajo tudi obisk v kočevju, in sploh je Opaziti željo, da bi čim bolj poglobili kulturne stike s Kočevjem kakor tudi z ostalimi slovenskimi večjimi kraji. Mešani pevski zbor »Slavček« Pripravlja prav tako kot moški - Pevski zbor koncert ter opereto “Tam na gorah«, ki jo bo najprej DR. FRAN VATOVEC: SLOVENSKI ČASNIK Dr. Fran Vatovec se že vse od .la 1934 ukvarja s smotrnim raziskovanjem nastanka in razvoja slovenskega časništva. V svoji Prvi knjigi, ki obravnava obdobje °d leta 1557 do 1843, nam na pregleden in prikupen način razstre l^klobo nastanka in razvoja prvih ®J°venskih periodičnih tiskov, od £rubarjevega Koledarja pa do ‘"■'ešernovc vloge v pobudah, ki se unašajo na razne poskuse, na lovenekem fasniškem in časopia-*u‘m področju. — Knjigo je izdala •■tožba Obzorja. predstavil trboveljski publiki, kasneje pa še Jeseničanom in Litij-čanom, in morda tudi občanom Rogaške Slatine. Pri obeh zborih pa je opaziti določene težave, predvsem zaradi različnih turnusov služb pevcev, tako da je potrebno včasih nekatere pesmi po večkrat ponavljati, kar pa zavlačuje samo delo. In zlasti »Slavčki« si žele, da M v svojo sredino pritegnili mlade ljudi in pa tudi, da bi se med njimi ponovno oglasili nekdanji pevci, ki so zapustili njihove vrste. Z novim godbenim domom so se odprla vrata dejavnosti tudi godbenikom, ki se že marljivo pri- pravljajo za koncert. Prav tako kot ostali Svobodarji si tudi godbeniki žele nastopov doma ali pa gostovanj v sosednjih krajih in republikah. To njihovo željo je načelno podprl tudi Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, ki jim je obljubil pomoč pri morebitnem gostovanju, ki naj bi bil združen z nastopom pevskega zbora. .Zelo živahna dejavnost je tudi v zabavni sekciji, kjer delujeta ansambla Dorka Skobrneta in Tineta Jelena, želja pa je, da bi se ta zvrst kulturnega življenja čim prej prikazala na odru in da bi dali več koncertov kot doslej izven Trbovelj, da bi jih spoznala tudi ostala slovenska javnost. Medtem ko zelo živahno deluje tudi pred nedavnim ustanovljena lutkovna sekcija, pa se Svoboda Center bori s težavami za prostor, v katerem bi deloval klub, ki bi bil za center Trbovelj nujno potreben. Prt vseh sekcijah pa je opaziti željo, da bi dim tesnejše sodelovale z ostalimi trboveljskimi sekcijami, ki delujejo v okviru Svobod ter za sodelovanje z ostalimi kulturnimi sekcijami. Po vsem sodeč pa je želja vseh sekcij, doseči vsaj take uspehe kot v lanskem letu če ne še večje in dati našim delovnim ljudem čim več kulturnega razvedrila. — ek sestankih glasbenega sosveta Občinskega sveta Svobod poročal, da ie na Glasbeni šoli v Trbovljau le 35 učencev, čeprav je bil že poučen, da je na šoli 76 učencev. Neutemeljena je tudi njegova izjava, da je ObLO Trbovlje zato zmanjšal Glasbeni šoli proračun, ker slabo dela. Podtakljiva je izjava, da vod- stvo šole nikoli ne predlaga obračunov šolskemu odboru. Vsi obračuni so vedno na razpolago šolskemu odboru, da se jih poleg redne finančne kontrole, ki jo pošilja na šolo ustanovitelj, lahko ogleda in jih kontrolira. Škrinjarju, ki jt bil dve leti član šolskega odbora, pa ni moglo vodstvo šole predložiti obračunov, ker ga ni bilo niti enkrat na sestanek Šolskega odbora, čeprav je b'l stalno vabljen in ie pre:em vabila tudi potrdil. Kaj pravi javnos- k predlogu Škrinjarja, da se šola Delavske godbe legalizira, to se pravi, da se v Trbovljah ustanovi še ena glasbena šola, in k predlogu, da se naj z a brani učencem glasbene šole sodelovati v ansamblih Glasbene šole (da bodo lahko nemoteno sodelovali v ansamblih Svobode Center), ali pa: Glasbena šola naj se omeji le na poučevanje violine in klavirja, vse druge instrumente pa naj Prevzame Delavska godba Svobode Center( Glej zapisnik sestanka glasbenega sosveta!) Neutemeljena je tudi iziava tov. Hudarina, da se boji sodelovanja z Glasbeno šolo (to sodelovanje sem mu jaz ponudil — glej zapis-n:kl), ker se boji, da bi mu jaz fWeinoerl) razbijal mlade godbenike. Tovariša Hudarina bi samo vprašal, kdaj je imel več učencevt ati takrat, ko je še sodeloval z Glasbeno šolo (to sodelovanje je sam odpovedal), ali sedaj, ko sem popolnoma izoliran od godbenikov? Hudarina in Škrinjarja bi tudi rad vprašal, koliko učencev bi še ostalo pri Delavski godbi, če bi šolnino dvignili na 1205 din, in koliko učencev bi bilo na Glasbeni Jofi, če bi bila šolnina 300 din, kot je sedaj pri godbi in če na Glasbeni šoli ne bi omejevali vpisal? Glasbena šola v Trbovljah je bila vedno pripravljena sodelovati po svojih močeh z vsemi ustanovami (to lahko potrdijo vse osnovne šole v Trbovljah in izven Trbovci;f, člani Svobode ll Trbovelje in Socialistična zveza Trbovlje), težko pa je sodelovati s tistim, ki nima niti enega predloga za sodelovanje, amPak samo obtožbe. Trbovlje, J. 2. 1962 Albin Weingerl ravnatelj Glasbene šole Trbovlje UPZ SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ« V ŠOŠTANJU, LAŠKEM IN CELJU To sezono slavi Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« 35-letni-co svojega obstoja. Glavni namen tega zbora ni prirejanje koncertov, temveč vzgoja zborovodij. Na pevskih vajah se zbirajo naši pedagogi, predvsem pa v počitnicah. ICer imajo mnogi tudi takrat po osem ur dela, in to dopoldne, popoldne in zvečer, je zanje to vsekakor velika žrtev. V zboru so učitelji, profesorji in vzgojitelji iz širne Slovenije. Študirajo slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi, a tudi hrvaške in srbske pesmi in pesmi tujih narodov. Samo po osvoboditvi so imeli ti pevci že preko 80 javnih nastopov. Našo lepo pesem je pa zbor ponesel tudi preko naših meja, v Italijo. Švico in Francijo. V Italiji je zbor dosegel na mednarodnem tekmovanju v najtežji skupini častno drogo mesto. Te počitnice so imeli pevci tega zbora vaje v Laškem. Kato so nastopili javno v Šoštanju, Laškem in Celju. Iz tečaja za knjižničarje ljubljanskega okraja, ki je bil pred dnevi v Delavskem domu v Zagorju Kniižna zbirka Prešernove družbe za leto 1963 Stara znanka in prijateljica, ki jo še posebej cenimo zaradi njenega izbranega okusa, PREŠERNOVA DRUŽBA, je spet pripravila za knjižne police ljubiteljev domače knjige nov šopek skrbno izbranih del, ki bodo vsakomur od nas pripravila obilico lepih popol-dnevov alt večerov. Sestavljanje kvalitetnega, ubranega tu sodobnega programa jo nehvaležna naloga, vendar Je uredniškemu odboru uspelo, da je z izbranimi knjigami presenetil tudi poznavalce knjižnega trga. Razen KOLEDARJA, ki kdaj pa kdaj sicer spremeni svojo obliko, svoje poslanstvo pa kar naprej izpopolnjuje (tudi letos bo storjen v tem pogledu lep korak naprej), se letošnji program očitno delt na dva različna dela, reku bi — na estetskega in praktičnega. Pripovedno umetnost predstavlja roman Halldorja Laxnessa (avtor v slovenščino že prevedenih del »Islandski zvon« in »Luč sveta«) ATOMSKA POSTAJA. Zanimiva in satirično napisana knjiga pripoveduje o srečanjih služkinje Ugle z okoljem, ki marsikdaj brezglavo hiti za navideznimi vrednotami. Za drugo leposlovno delo se redakcijski odbor še ni mogel odločiti, lahko smo pa prepričani, da bo izbor upravičil naša pričakovanja. RIBE POJO V UKAJALI je potopis Arkadyja Fiedlerja, ki bo zaradi svoje eksotičnosti pritegnil vse našo pozornost. Pozorišče tega »romana« (delo se bere napeto in zanimivo kot vsak dober roman) sta Amazonka in njeno porečje, »zeleni pekel«, glavne osebe pa nenavadne živali in rastline, ki se kruto in brez prlzanašanja bojujejo za svoj obstoj. Pa tudi za redke prebivalce teh predelov ni izbire: zmaguje močnejši. Drugi del programa predstavljajo štiri knjige z najrazličnejših področij: glasbe in poljudne znanosti (kemija in elektrotehnika). Profesor Ciril Cvetko nas kot nekakšen literarni dirigent popelje v bistvo najpopularnejše in najbolj razumljive umetnosti. GLASBA IN MI je naslov knjige, ki nam predstavlja eno od sedmih umetnosti s strani ,ki nam je premalo znana. Oskar Davlčo je prispeval serijo reportaž iz Afrike ČRNO NA BELEM. Znani pisatelj se 2 vsem srcem zavzema za prebujene na- rode in z izrednim čutom za objektivnost uteljuje vse navidezne »napake«, ki jih nekateri privrženci rasističnih pojmovanj pripisujejo ljudem, katerih barva kože ni bela. KEMIJA V SLUŽBI ČLOVEKA preprosto in razumljivo pripoveduje o svetu atomov in molekul, o svetu, ki ga ne vidimo, a igra v našem življenju pomembno vlogo; govori o uspehih kemije, o njenih dosežkih in koristih za napredek človeške blaginje; enako zanimiva je za ljudi, ki se bodo prvič poglobili v njene skrivnosti, kot za tiste, ki so jih pred leti že spoznavali. In nazadnje je med napovedanimi Izdajami še priročnik inž. Mitje Tavčarja ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, Podobno kot knjiga o kemiji bo tudi to delo na poljuden način seznanilo bralca, ki se za ta vprašanja zanima, z osnovnimi »skrivnostmi« električne energije in njenega pretakanja, obvladovanja, pa tudi zaščite pred njeno nevarno močjo. Brez elektrike si le težko zamišljamo sodobni utrip življenja, zato ne bi smelo biti človeka, ki ne bi premogel vsaj osnovnega znanja o Elektrotehničnih aparatih in napravah, pa tudi o popravilih in vzdrževanju teh naprav. Vseh teh 8 dragocenih knjig dobijo naročniki za ceno 950 din. Razen tega si bo lahko vsak kupec po želji izbral (kot lansko loto) umetniško sliko domačih slikarjev (Jama, Koblea, Jurij Šubic, Jakac), prav tako pa bo udeležen tudi pri velikem nagradnem žrebanju. ZADEVA BRVAR' 99 Ob vstopu v 15 .leto izhajanja se je uredništvo Zasavskega tednika odločilo da razpiše natečaj za izbiro 10 najboljših športnikov Zasavja. Izbira najboljših športnikov Zasavja je bila razpisana prvič in je za njo vladalo — povsem razumljivo — precejšnje zanimanje. Zato se jo je udeležilo kar 1122 naših naročnikov, bralcev in prajateljev našega natečaja. Kakor je znano, so udeleženci ankete izbrali Juško Podlesnikovo za najboljšo športnico Zasavja, sicer smo pa izid ankete objavili v novoletni številki našega tednika. Razumljivo je, da anketa, razpisana med našimi naročniki, bralci in prijatelji, ni mogla povsem objektivno in kar najbolj prav oceniti stanja oziroma kar najbolj objektivno določiti vrstni red 10 najboljših športnikov Zasavja v letu 1961. Ki; > tem okolnostim pa smatramo, da vrstni red 10 najboljših športnikov nekje ustreza doseženim rezultatom in da se stem mnenjem strinjajo tudi nekateri športni delavci iz Zasavja, s katerimi smo o tej stvari govorili. Neuradni naziv »najboljših športnikov Zasavja« seveda privlači in si zato včasih kdo poskuša na razne čudne in nepoštene načine načine pridobiti to ime! Tak primer smo imeli — že ob prvem razpisu — tudi pri naši anketi! 25 .decembra lani smo prejeli na naslov tednika dvoje pisem, ki so takoj vzbudila pozornost v uredništvu. Prvo je bilo pismo »Občinske zveze za telesno kulturo Zagorje«, katere predsednik naj bi bil Davo Sušnik (občinska zveza za telesno vzgo-vzgojo Zagorje je bila tedaj brez vodstva, ker je dotedanje vodstvo podalo ostavko; Davo Sušnik pa ni bil niti predsednik, niti ni vedel za vso to zadevo — op. pisca), v katerem nam sporočajo, da so izvedli na šolah v Zagorju in Toplicah anketo, v kateri je dobil Karl Brvar 254 glasov za najboljšega športnika Zasavja (mimogrede: dopis je tak .da bi se ga sestavljalec lahko samo sramoval — je namreč poln napak — op. pisca). Drugo je pa bilo pismo »Mladinske organizacije Industrijske rudarske šole Zagorje«, v katerem nam le-ta spo- roča, da so na šoli izvedli anketo in da se je med 238 učenci 163 odločilo za Karla Brvarja itd. Med drugim je v pismu tudi rečeno, da eo učenci izbrali Karla Brvarja za najboljšega športnika tudi »glede na njegov športni odnos do tovarišev — športnikov«. V dneh do novega leta pa smo prejeli še nekaj pisem, ki naj bi jih pisali »Mladinska organizacija Keramika Izlake«, Florjančič v imenu atletskega kluba »Triglav Kranj« in »športni novinar in stalni dopisnik »Dela«, Stane Urek«. Medtem pa smo prejeli še pismo, ki naj bi ga bil pcslal »Mladinski kolektiv Ekonomske srednje šole Trbovlje«, ki ga zanima, kako bo potekalo ocenjevanje in omenja bojazen, da »bo pristranosti in ocenjevanje po obrazih, a ne po športnikih.« Zadeva okrog Brvarja se nam je zdela sila sumljiva, ker so bila n. pr. nekatera pisma iz Zagorja oddana isti dan na pošti v Zidanem mestu, pisma oziroma dopisnice iz različnih naslovov eo bila napisana z isto pisavo prav tako nekateri dopisi z istim pisalnim strojem itd. Zato smo se odločili pisnic, da nam potrdijo, ali so pisali pisma oz. dopisnic, da nam pordijo, ali so pisali pisma oz. dopisnice. Najprej nam je odgovoril sodelavec športne redakcije RTV Ljubljana, Stane Urek, in zanikal, da bi pisal dopisnico. Iz atletskega kluba Triglav Kranj eo sporočili, da Florjančič in še okrog 60 drugih atletov kranjskega Triglava sploh ne ve za anketo, razpisano v Zasavskem tedniku, in navajajo, »da je bilo vse to verjetno napisano kar v Trbovljah«. Predsednik aktiva LMS bivše Industrijske rudarske šole (sedaj SIC) Zagorje, Alojz Kovše ml., nam je pisal, da pri njih niso izvedli ankete. Prav tako eo nam sporočili z osnovne šole Zagorje, da upraviteljstvu in učitelju za telesno vzgojo na šoli ni znano, da bi bila na šoli izvedena anketa, niti je do 22. 12. 1961 sami niso izvedli. Zal pa nismo prejeli odgovorov iz osnovne šole Toplice — Zagorje, aktiva LMS Tovarne elektroporce-iana Izlake In aktiva LMS z Ekonomske srednje sole Trbovlje. Iz tega je izhajalo, da si je hotel Brvar sam, eli pa morda s še nekaj sotovariši, na nepošten način »pribarantati« toliko glasov, da bi bil seveda izbran za najboljšega športnika Zasavja za 1. 1961. Ko smo takoj po Novem letu začeli preverjati še nekatere podrobnosti v zvezi s to zadevo, nas je iznenadilo tole pismo, ki ga navajamo dobesedno: »Spoštovani prijatelji! Zelo sem bil presenečen, ko sem prejel vaše vabilo. Toda žal prepozno, pa tudi zaradi odsotnosti v tujini ee ne bi mogef udeležiti te velike nepomembnosti (Pred prireditvijo v Svobodi II v Trbovljah smo izvedeli iz razgovora s tov. Pungert-nikom, da je bil Brvar 28. decembra, ko je bila prireditev, v Zagorju — op. pisca). Čudim se kdo me je sploh izbral, ko pa sem v Trbovljah skoraj nepoznan. Res je, da sem v letošnji sezoni precej treniral, saj veste, da se ni lahko prebiti v članski vrsti v državno vnsto. Končno mi je uspelo tudi to, toda moral sem se s tem odreči marsičemu. Saj sem za priprave na tekmovanja v letošnji sezoni porabil skoraj ves svoj zaslužek. Okoli 200.000 dinarjev. Od društva pa nisem dobili nobene pomoči. (Mišljena je atletska sekcija oziroma SD Rudar Trbovlje — op. pisca.) Čeprav sem veliki siromak, kot večina športnikov amaterjev, ne prosim vaše in nobene milosti. Ne postavljajte me v oltar svetnikov s prekritimi goljufijami. Tudi nisem pes, da bi pobiral drobtinice, ki padajo debelim gospodom pod mizo. Z odličnim spoštovanjem Karl Brvar.« Menimo, da se je Karl Brvar s tem svojim pismom sam obsodil, saj članu naše socialistične družbe tako početje ne more biti niti najmanj v ponos. Vprašanje pa je, ali ima tak človek vse moralne in druge vrline, da lahko vzgaja mlade ljudi v Strokovno izobraževalnem centru (prej Industrijski rudarski šoli — op. pisca) v Zagorju in se bodo morali o tem v SIC prav gotovo temeljito pogovoriti. Na koncu samo še tole: prava skromnost in iskrenost sta odliki, ki veljata mnogo več kot svetohlinska bahavost in jaz-ovetvo. Sicer pa zasluži to početje vsekakor obsodbo vse zasavske športne javnosti. Marijam LIPOVŠEK Najboljše v Zagorju in Trbovljah Zopet so se odprla šolska vrata, drugo šolsko polletje se je pričelo in treba bo pač v drugi polovici šolskega leta nadomestiti, kar je bilo v prvi zamujeno in kar ee sploh nadomestiti da. Res je, da eo na splošno zadovoljivi učni uspehi v prvem polletju eko-ro na vseh šolah zasavskih občin, vendar so opaziti določene pomanjkljivosti, ki nas resno opominjajo, da bo treba boljšim učnim uspehom v drugem šolskem polletju posvetiti vso skrb. V Zasavju je v vseh štirih občinah skupno 54 šol, vštevši v Trbovljah tudi gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo, tehniško srednjo šolo, industrijsko rudarsko šolo, industrijsko kovinarsko in vajensko šolo. V Trbovljah je bil učni uspeh v vseh šolah v prvem polletju ocenjen z 80.17 odstotka, negativnih ocen je pa 19,82 odstotka. V Zagorju znašajo pozitivne ocene 80,60 odstotka, negativne pa 19,24 odstotka. V Hrastniku je bilo 77,34 odstotka učencev pozitivno ocenjeno, negativno pa 21,9 odstotka. V Litiji je pozitivnih ocen 79,82 odstotka, ostali učni uspehi so pa negativni. Rezultati v Ekonomski srednji šoti zaskrbljujoči Na splošno eo učni uspehi v trboveljskih šolah dobri. Številke na Srednji ekonomski šoti v Trbovljah so pa zaskrbljujoče. Treba bo poiskati vzroke tako slabih učnih ocen na tej šoli in jih skušati odpraviti. — Na ekonomski srednji šoti je 8 oddelkov, ki jih obiskuje 24 moških in 215 ženskih učencev. Odlično oceno je na tej šoli dosegel en učenec, prav dobro 14, dobro 74, zadostno pa 32 učencev. Skupini pozitivni učni uspeh znaša 51 odstotkov, negativni pa 49 odstotkov. GIMNAZIJA TRBOVLJE ima 8 oddelkov z 92 moških in 133 ženskih učencev. Pozitivni učni uspeh znaša 61,2 odstotka, negativni pa 38,8 odstotka. Odlično ocenjenih dijakov je bilo 11, prav dobro 42, dobro 87 in zadostno 18. TEHNIŠKA SREDNJA SOLA Ima dva oddelka z 59 učenci. — Prav dobrih redov je bilo na šoti 6, dobrih 26, zadostnih pa 10. Pozitiven uspeh na šoti 71,2, negativni pa 28,8 odstotka. INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA ima 6 oddelkov s 111 učenci Prav dobrih učencev je bilo 9, dobrih 56, zadostnih pa 11. Pozitivnih ocen je 64 odstotkov, negativnih pa 36 odstotkov. INDUSTR. KOVINARSKA SOLA ima 6 oddelkov s 127 učenci. Odlično oceno je dosegel 1 učenec, prav dobro 19, dobro 52, zadostno pa 22. Pozitiven uspeh znaša 74, a negativen 26 odstotkov. OBRT. SOLA RAZNIH STROK ima tri oddelke. Prav dobro ocenjenih učencev je bile 16, dobro 29, zadostno pa 5. Pozitiven učni uspeh znaša 84,7 odstotka, a negativni 15,3 odstotka. POSEBNA SOLA ima dva oddelka s 27 učenci. Dobro ocenjenih učencev je bilo 20, zadostno pa 4. Negativne ocene znašajo 11,1 odstotka. OSEMLETKA IVANA CANKARJA. - Na tej šoli je 23 oddelkov s 781 učenci. Odlične ocenjenih šolarjev je bilo 123, prav dobro 219, dobro 249, a zadostno 32. Pozitiven učni uspeh znaša 81,6 odstotka, negativni 17,8 od- stotka. Neocenjenih je ostalo 0,64 odstotka. OSEMLETKA TONČKE ČEČEVE. — V 31 oddelkih je skupno 1008 učencev. Od teh je bilo odlično ocenjeno 195, prav dobro 249, dobro 323, zadostno pa 47. — Pozitivnih uspehov je 80,8 odstotka, negativnih pa 19,2 odstotka. OSEMLETKA ALOJZA HOH-KRAUTA. - Na tej šoti je 20 oddelkov s 697 učenci. Skupna pozitivna ocena znaša 76 odstotkov. Odličnih učencev je balo 136, prav dobrih 158, dobrih 220, zadostnih pa 16. Na tej šoli preseneča zelo slab učni uspeh v 7. b razredu, kjer je samo 25 odstotkov pozitivnih ocen, ostale pa negativne. — Res je, da se je V tem razredu zbralo veliko repetentov, ki ponavljajo, vendar bo treba razredu posvetiti vso skrb, da se učni uspeh izboljša. SOLA V CECAH. - Na tej šoti sta dva oddelka s 63 učenci. Pozitiven učni uspeh znaša 76,2 odstotka, negativni pa 23,8 odstotka. Pet učencev je bilo odličnih, 20 prav dobrih, 22 dobrih, zadosten pa eden. SOLA NA DOBOVCU. - Sola ima 4 oddelke in 102 učenca. Odličnih šolarjev je bilo 12, prav dobrih 26, dobrih 35, zadostnih 4, Pozitivna ocena znaša 75,5 odstotka, negativna pa 24.5 odstotka. SOLA NA PARTIZANSKEM VRHU. — Sola ima dva oddelka s 14 učenci. Skupna pozitivna ocena znaša čen red ni 92,8 odstotka. Odli-dosegel noben uče- nec, prav dobrih je 7, a dobrih 6 in negativen 1 učenec. Učni uspehi na šolah h rastni ške komune SOLA IVANA CANKARJA. -Na tej šoli je 16 oddelkov s 520 učenci. Učni uspeh znaša 81,5 odstotka, negativnih ocen je pa bilo 18,5 odstotka. Odlično oceno je doseglo 68 učencev, 119 prav dobro, 195 dobro, a 47 zadostno. OSEMLETKA RAJKA MENIHA. — Sola ima 21 oddelkov in 681 učencev. Skupni pozitivni učni uspeh znaša 76,2 odstotka. DOL PRI HRASTNIKU. - Sola ima 9 oddelkov s 308 učenci. Pozitiven učni uspeh znaša 74,5, negativen pa 25,3 odstotka. Odličnih učencev je bilo 44, prav dobrih 56, dobrih 107 in zadostnih 21. OSEMLETKA MARJANA NEMCA V RADEČAH. - Sola ima 18 oddelkov in 550 učencev. Odlično oceno je doseglo 99 učencev, prav dobro 120, dobro 172, zadostno pa 13 ali skupno 73,6 odstotka pozitivnih ocen. SOLA ZIDANI MOST ima 82 odstotkov pozitivnih in 18 negativnih ocen. SOLA SVIBNO. - Sola je dosegla 86 odstotkov uspešnih in 14 odstotkov negativnih ocen. SOLA JAGNJENICA. - Na njej je bilo 81,9 odstotka uspešnih ocen, ostale so pa negativne. SOLA TURJE. - Pozitiven uspeh znaša 84 odstotkov, a negativen 16 odstotkov. SOLA VRHOVO. - Pozitivne ocene znašajo 84 in negativne 14 odstotkov. SOLA NA KALU. - Uspešno je skončalo pouk 91 odstotkov, negativno pa 9 odstotkov. V Zagorja dobri učni uspehi Na 12 šolah zagonske komune so bili učni uspehi zadovoljivi. — Na šolah v okolici celo boljši kot v centru. OSEMLETKA TONETA OKRO-GARJA ima 21 oddelkov s 725 učenci. Odličnih je bilo 150 šolarjev, prav dober red je doseglo 145 učencev, dober 214, zadostni pa 52. Pozitiven učni uspeh znaša 77,3 odstotka, a negativen 22,7 odstotka. OSEMLETKA ZAGORJE OB SAVI. - Na tej šoti je 23 oddelkov s 787 učenci. Pozitiven učni uspeh je imelo 83,6 odstotka šolarjev, a negativno oceno 16,4 odstotka. Učencev z odličnim redom je bilo 171, s prav dobrim 224, z dobrim 226 in 37 z zadostnim. SOLA LOKE. — Sola ima osem oddelkov z 248 učenci. Pozitiven učni uspeh znaša 85,4 odstotka, negativni pa 14,5 odstotka . SOLA PODKUM ima 6 oddelkov in 143 učencev. Pozitivnih šolskih uspehov je bilo 87 odstotkov in 13 odstotkov negativnih. SOLA NA IZLAKAH ima 6 oddelkov. Uspešno oceno je doseglo 81 odstotkov učencev, ostali pa negativno. SOLA CEMSENIK. - Sola ima 4 oddelke in 85 šolarjev. Uspešno je bilo ocenjeno 81 odstotkov učencev. SOLA MLINSE. - Tu eo 4 oddelki in 83 učencev. Pozitivni šolski uspeh je doseglo 86 odstotkov šolarjev. SOLA SENTGOTARD. - Sola ima 3 oddelke s 56 učenci. Pozitiven šolski red je doseglo 85 odstotkov učencev. SOLA SENOŽETI ima 66 učencev v treh oddelkih. — Pozitiven učni uspeh je doseglo 90,9 odstotka šolarjev. SOLA KOLOVRAT ima 35 učencev v dveh oddelkih. Pozitivnih redov na šoti je 72 odstotkov. SOLA TIRNA ima I oddelek z 38 učenci. — Pozitivnih redov je 89,4 odstotka. SOLA ZNOJILE ima dva Oddelka s -43 učenci. — Pozitiven učni uspeh na šoli znaša 79,8 odstotka. V litijski občini najboljše šole: Gradišče, Ribče, Jevnica, Hotič, Vače In Sava OSEMLETKA V LITIJI ima 26 oddelkov z 801 učencem. Odlično ocenjeno je bilo 89 šolarjev, prav dobro 177, dobro 272 in zadostno 44. Pozitiven uspeh šole znaša 72,6 odstotka. ŠMARTNO PRI LITIJI. - Sola ima 14 oddelkov in 477 učencev. Pouk poteka v treh izmenah. — Učencev z odlično šolsko oceno je bilo 34, s prav dobro 129, z dobro 165 in zadostno 42. Pozitiven uspeh šole 77,57 odstotka. GABROVKA PRI LITIJI. -Solo obiskuje 305 učencev, ki so razporejeni v 10 oddelkih. V prvem polletju je bilo odlično ocenjeno 38 učencev, prav dobro 66, V GASILSKIH DRUŠTVIH PREMALO MLADINE Na razširjeni seji komisije za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi, ki je bila prejšnji ponedeljek pri občinskem odboru SZDL v Trbovljah, so sodelovali tudi člani občinske gasilske zveze. Ti so na seji poudarili, da bi potrebovali za nakup nove gasilske oprave, za gradnjo novega gasilskega doma in za redno poslovanje gasilske družbe okrog 82 milijonov din. Tega zneska jim pa komuna ne more zagotoviti. Ko so proučevali probleme gasilske zveze, so ugotovili, da v sedanjih okoliščinah v gasilstvu ni pričakovati kakršnega koti napredka. Največ težav je s finančnimi sredstvi. Prav tako so ugotovili, da je v gasilskih vrstah premalo mladega naraščaja, saj je med 311 člani v štirih prostovoljnih in štirih industrijskih gasilskih četah le 11 mladincev ter 43 pionirjev. Ugotovili so, da je treba zagotoviti denarna sredstva za tekoče delovanje gasilske službe in za najnujneje potrebno gasilsko opravo. Prav tako je komisija ugotovila, da bi bilo priporočljivo razmišljati o morebitni združitvi nekaterih gasilskih društev. — ek lSU£&a=B5t=$ VOZIL JE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Dne 31. januarja je prišlo ob 19,3o do manjše prometne nezgode na Savinjski cesti v Trbovljah. Ivan Brinovec iz Trbovelj, Id je vozil brez vozniškega dovoljenja motorno kolo, je nepravilno prehiteval pešca Ignaca Drnovška iz Trbovelj. Zaradi tega se je zadel v pešca tako, da sta oba padla. Pešec je pri tem dobil lažje poškodbe na roki, motorist pa na srečo le nekaj prask po obrazu in glavi. — Materialna škoda znaša 2.500 din. - j. Nesreča zaradi poledice Na cesti II. reda Trbovlje— Hrastnik je prišlo v četrtek 1. februarja do prometne nesreče v trenutku, ko sta se srečala tovorni avto, ki ga je upravljal poklicni voznik Ivan Pungaršek, in osebni avto, ki ga je vozil' Alojz Ribič. Voznika nista mogla preprečiti trčenja obeh avtomobilov, tako da je na osebnem vaziiu nastala škoda za približno 100.000 din. — Vzrok nesreče je poledenela cesta. — j. MOŠKI PREDEJO VOLNO Moški iz Lukomira, trasi nedaleč od Konjiča v Hercegovini, se še danes ukvarjajo z delom, ki bi se ga najbrž moški v drugih predelih naše države ne lotili. Dokler opravljajo žene v tem kraju druga hišna dela — predejo moški volno. To je podedovana navada iz starih časov, vendar še niti danes ne kaže znakov izumiranja. dobro 114T zadostno pa 24. Pozitivnih učnih ocen je bilo 75,92 odstotka, negativnih 22,51 odstotka. Na ostalih šolah učni uspeh naslednji: na šoli Gradišče 93,3 odstotka pozitivnih poem, v Jevnici 91,3, Javorje 88, Kostrevnlca 76,2, Kresnice 76,9, Mamolj 82, Polšnik 80,5, Ribče 97, Primskovo 75, Stan-ga 72,5, Vače 88,3, Hotič 93,4, Sava 94,7, Konj'lica 50 in Dole pri Litiji 83,2 odstotka. . Stane ŠUŠTAR :;i|||iltlllllllllllllllllllHIIIIIHIllllllllllUMIMIIIIIIlllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllUIHtmiUMMmilHfflllltfMlfflW Za korenjaka kakršen sem jaz, se pa res ne spodobi, da bi spustil dušo v postelji! — Tako sem modroval pretekli ponedeljek, ko sem čakal, kdaj se bodo konjunkcije planetov in sonca do kraja zamešale. Veste — v konec sveta pa le nisem čisto verjel. Preneumno bi pa le bilo, če bi me kar na lepem tista stvar presenetila. Zarana sem vstal, smuknil v črno obleko, ki jo oblečem le za pogrebe in druge posebne priložnosti. Pa črn klobuk sem poveznil na glavo in črno kravato zadrgnil okrog vratu. Resnobno in dostojanstveno, kot se spodobi za človeka, ki čaka na konec sveta, sem se podvizal v mesto. Vseskozi me te črvičila misel, obklej bo počilo. Zelo slaba organizacija/ Nezadostno za tiste, ki so si izmislili konec sveta. Taval sem t>o ulicah in ma-lodušno pogledoval po ljudeh. Nikjer sledu o strahu, nikjer panike... Podoba kot vsak dan — ljudje hitijo po opravkih. Kar pri srcu me je stisnilo. Menda nisem samo jaz tak paničar? Da hi zmanjšal neprijeten .občutek, sem zavil na požirek. Tudi v gostilni je bilo kot po navadi. Nikjer sledu o tistem strašnem koncu sveta. Jeza me je popadla, ko sem se spomnil sosede, ki mi je ves mesec in drugega pol prišepetavala na uho, da bo šel svet rakom žvižgat. Pravzaprav ji nisem niti povsem verjel — pa vendag... Kaj pa, če bi se le zgodilo... Coprnica se je to jutro odpravila na Krvavec. Menda v strahu, da je ne bi zalila voda. Ura se je pomikala proti enajsti. Hm, nič kaj pripraven čas za konec sveta. Morda se bo tisto zgodilo točno opoldnet AH pa ob trinajsti uri? Trinajst — nesrečna številka/ Morda pa bo zaropotalo opolnoči. Ampak spet rse-roaen čas! Se sekunda zamude tebi sem namenjen. Rekli so, da te je nekaj povozilo ...« Znanec je prebledel. — Tistikrat so me še trije ali štirje vprašali, kdo mi je umrl. Da sem se le mogel odeti o črnino/ Potlej sem še bolj zagrizeno stikal za znaki 'in dokazi, ki napovedujejo konec sveta. Tekal sem po mestu. Bolj ko sem iskal, manj zadovoljen kužnih bolezni — če odmislimo pojemajoče črne koze, ki nas sploh niso dosegle. Smola pa taka! S tako »štimungo«, kot je bila tisto jutro, sveta ne bomo tremaknili s tečajev. Spomnil sem se tistih, ki so pred napovedanim koncem sveta vlekli v hribe čolne. Sicer nisem nikogar videl; ljudje U tako pripovedujejo. Kar privoščil sem jim. Tiste čolne Konec sveta preložen ne bo smela biti, sicer st tisto ne bo zgodilo S. ampak 6. februarja. To pa spet ne*bi imelo smisla. Če smo zmenjeni za S. februar, potem ostanimo pri tem datumu .., Vidite, takole sem razmišljal, zakaj ssi-česar na svetu ne sovražim bolj kot netočnost. Spet me je stisnilo pri sreu. Navsezadnje bodo konec sveta še preložili. Pravijo, da se nekateri spogledujejo z 29. februarjem... To se pravi imeti človeka kratkomalo za norca. Ce smo se zmenili, da bomo spravili svet ob sapo, čemu bi potem snedli besedo. Mar ne bi bilo škoda, če bi se ta sijajna štorija izjalovilaf Prehodil sem dve uHci in zavil v tretjo. Naletel sem na znanca. »Kdo ti je />a umrl, da si v črnem!« me ;e neotesano pozdravil. rja, kaj nisi ti umrl?* sem se narejeno začudil. »Prav k sem bil. Končno sem ugledal človeka. Zt od daleč je bilo videti, da je. hudo zaskrbljen. Seveda, sem si dejal, možakar se zaveda, da bo zdaj zdaj počilo ... Bledica na obrazu ... čudno razpotegnjena usta .. izbuljene oči ... *Se hudo bojitet* sem ga potegnil ta rokav, srečen da sem našel sebi enakega človeka. »No, nikar si tega ne ženite k srcu ...* »Prekleto, če bi vas tako klalo po črevesju, tudi ne bi delali čednega obraza,* me ie malone nahrulil. »Ce ne najdem takoj stranišča, ne vem.. .* — Odneslo ga je okrog ogla. Torej nič! Pogledal sem proti nebu. Oblački so mirno jadrali čez modro zimsko nebo. Prijetno sonce in nič tajfunov, velikanskih izbruhov pa povodnji in nič epidemij naj pa le spravijo v dolino, sicer bodo zanamcem — predvsem arheologom čez dva ali tri tisoč let do kraja zmešali pojme. Če bodo — denimo — na Krvavcu našli en sam čoln, se bode učenjaki preklicano čohali za ušesi, ker ne bodo vedeli, kam z njim. Ne, to pa res ne bi bilo pošteno/ Podoba pa je bila, da je napoved o koncu sveta ljudem kar prijala. Precej okroglih je šlo na ta račun, še več na račun tistih, ki so si to prireditev izmislili in nič manj na račun tstih, ki so tej napovedi nasedli. (Jaz sem izjema, ker sem tisto napoved jemal z rezervo!) Ampak tega, da so napovedali samo datum in ne tudi ure o koncu sveta, pa kar nisem mogel preboleti. Vrag naj me vzame, nekdo pa le mora vedeti za uro tega »izleta*. Kar zasijal sem ob besedah URA in 17. LET. C e bi zemlja eksplodirala, bi nas odneslo v zrak. Tore; ie to neke vrste izlet. Vsak izlet oa je pogojen tuili z uro odhoda. Brž sem stekel v telefonsko govorilnico. Poklical sem Turistično društvo in povprašal, obklej bo konec sveta. Tovarišici onkraj žice je vzelo sapo, nato pa je zavedajoč >e svoje informatorske vloge — takole povedala: »7a organizacijo konca ,sveta nam niso odmerili nobenega denarja, pi ga nismo planirali. Prva prireditev, ki jo imamo v načrtu, bo pustni karneval.* Ker me ta dvoumni odgovor ni povsem nasitil, sem poklical Izletnikovo informacijsko pisarno. Obklej bo konec sveta! »Tisti od Pavlihe so postavili uro na pol devetih, RI V' pa na kasnejši čas. Zaradi slabe koordinacije je konec, sveta preložen na kasneje.* Z besedo IZLET sem torej opravil, ostala mi je še beseda URA. Poklical sem informacije 08. Zdaj pa je r,.:ni vzelo sapo. Dobil sem odgovor — kratek in jedrnat: »Konec sveta preložen na 29. februar. Sicer pa bodite optimist!* oddahnil sem se in se pognal proti domu. Cimpre; sem se hotel znebiti črne obleke. Ta mi prinaša smolo. Ko sem jo prvič oblekel, se je nekaj zgodilo — oblekel sem jo za poroko. — aa uiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiniiiiiHiiiimiiiummuuuimuuiiuimuinmiHm |)|||]miiMnimiiiinwiBiniiiimiuiiniimiHlilllllllWllllllli:llUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIUIIIIIIIllli:illlllllllllllllllllllllllllll' UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH1111111111111 Naš pridni fantek in moja žena •n fr arkec, pospravi igrače.'* Ivi Miren žametni glas moje * soproge in njegove matere pretrga ozračje na dva dela. Ukaz je veljal mojemu potomcu. »Marko, kaj je rekla mam:?* j To je ona. Bomba! Kakor vsak človek, ima tudi ona svoje skrivnosti, ki jih skrbno skriva. Vendar je kljub temts javna skrivnost, da ima čez 101 kg. X »Kolikokrat ti bom še moraia reči, kaj?* Sama ne ve, kako nepedagoško sprašuje prvoimenova-nega v moji bodoči oporoki. Vsakemu samcu je jasno, da dveletni otrok ne more dojeti in celo predvideti vseh glasovnih konstrukcij. »Hmmmmpph!* V šoferskem icziku bi se rckio, da je odvzela plin, m vedel sem, da bo menjala prestavo. Niene oči me rentgensko prebadajo. Čutim jetra, ledvice, želodec in srce mi poskakuje pri Adamovem a-bolku. »Marko!!!* Da, to sem pa jaz. Ste občutili prehod iz mola v dur, pri čemer je rahlo zahreščalo, kakor da bi se začele prve motn,e. »Tvoj sin me sploh ne uboga in njegova reakcija je absolutno negativna.* Jasno, moj sin je že izredno samostojna osebnost, ki zna misliti s stojo glavo in se ne zmeni za neodgovorno kričanje kogarkoli. Molčim. Bol e je takle monolog kakor pa prepir, ki se konča z . mojo prošnjo po odpuščanju v klečečem položaju. »Poslušaj, me misliš ignorirat:?* ■ Kje pa. h a j je ie zaradi njene postave ne morem. »fhnmmpph!* Svoj snop glasovnih zvarkov usmeri v niže sedeče bitje. »Sinko, pokaži, da me imaš rajši kakor tvoj očka * Zanimivo, kako hitre lahko nekateri menjajo svoje podreberne občutite. »Sinek, kaj nimaš nič rad svoje mamice?* Sramoval bi se, če bi se uiet na take besede ravno tega objekta. >Ljubček, bi poljubček?* To seveda ne velia meni in si tudi ne delam nobenih utvar. »Bi sladkorček .. . ... bi čokolado?* Fant, si mulim, dobro se držiš, saj niti ne treneš z očmi. »Srček . .. svoji močni t olji, pred žensko, ki s svojo magično moč,o paralizira celo moške, kakršen ’t njegov oče. Igrače pa, kakor vedno, pospravim jaz. Mucek. . .* Nič. Razumete, absolutno n i č. Saj to je naravnost genialno in vredno največ jih mož. In jaz, jaz sem n egov oče. Pomislite, pred žensko Herku-lesovega obsega ni popustil v f LONDONSKI OGLAS ' Neki londonski časopis je objavil naslednji oglas: »Oče treh sinov si želi hčerke. Kdo more dati dober nasvet?« Na oglas je dobil nad tisoč odgovorov. Iz Kanade je prišel odgovor, naj povpraša očeta kanadskih petork. Amerikanec mu je svetoval, »naj nikar ne popusti«. Francoz pa se je velikodušno ponudil, »da labko pomaga«. — Šasija in vzmeti so zelo dobre, toda oblika je zastarela In grda! BREZ BESED Twist potuje po Nemškem (Nadaljevanje z 2. str.) predvojnih Junkensov in pa znani raketni lovec Measerachmidt Me-262. Zanimiv je tudi oddelek, kjer so razstavljeni optični instrumenti, Stare ure, modemi tekstilni stroji. Se posebej pa preseneča ke-m: ni oddelek. Razen številnih zanimivosti je razstavljen tudi model at .mske kope. Muzej je čudovito sodoben. Razstavljeni so zadnji do-ee.ki svetovne tehnike. , TWIST IN NEMŠKA MLADINA St Ya večer sem s prijatelji Jo-žetom, Ladom in Janezom zašel v enega izmed obrobnih m. nchenskih nočnih lokalov. Vse je bilo videti dokaj klavrno. Ko smo vstopili, so ob mizah sedela dekleta, ki si jih lahko poželiš za nekaj. mark. Zelo mlada in zelo simpatična dekleta. Tisti večer smo presedeli v kolu zadimljene plesne dvorane in pili havanskot pivo po dve marki. Na steni je reflektor diletantsko spreminjal barve in zlata nem. mladina se je veselila ob zvokih japonskega orkestra. Orkester je igral ameriške popevke. Mladi — dekleta v puloverjih in zelo ozkih hlačah in fantje v zelo ozkih hlačah in puloverjih — so plesali »tw:st«. Ples je vedno isti... isti gibi, isti zbledeli nasmehi ... Novi ples je zajel zahod. Dim in ameriške popevke ... »Večeri so vedno isti — nič se ne zgodi, nič velikega... Vedno isti obrazi so tu«, mi je pripovedoval nemški študent. Eden izmed glasbenikov je zapel japonsko popevko. Mladi pa niso zadovoljni... zahtevajo ameriške popevke... ameriške popevke ... ameriške dolarje... ameriške avtomobile ... ameriške atomske bombe... VLAK NA ZAHOD pet sedim v vlaku. Pelje na zahod. Moj sopotnik je stara ^ gospa; z Bavarskega je. »Od kod prihajate?« »Z Dunaja.« »O, Dunaj«, stari gospe so zažarele oči. Na vem zakaj, toda pomislil sem, da je stara gospa, ki je- nosila najmodernejši kostim, že pozabila tisti Munch en, kjer je nekdanji kaplar nemške cesarske vojske Adolf Hitler leta 1919 osnoval svojo fašistično stranko NSDAP in kjer je obsedel v ječi 1923. leta ter tam napisal prvi del knjige Mein Kampf. Toda gospa tega ni pozabila. Samo nasmehnila se je in potem nisva več govorila o tem. Preden pa je izstopila na eni izmed obrobnih postaj, mi je še utegnila lakonično reči, da ji je en sin padel na Poljskem, drugi pa v Rusiji. O možu ničesar ne ve... — Jure Kobal na kontinentu Prometne težave bodo Angleže spravile ob živce. Mi imamo ministre, ki stalno govorijo o cestah, Evropejci pa imajo ministre, ki jih gradijo. Ne bi želel ocenjevati, kateri sistem je boljši: razlika pa je vendar občutna. Bruselj, mesto z 1,300.000 prebivalci ima mrežo cest o kateri tukaj na otoku nihče ne sanja. Nemčija bo kmalu imela 3.000 milj cestišč, mi pa bomo mogoče nekega dne imeli 300 milj. Za Evropo je avtomobil sredstvo, da se iz nekega kraja pride hitro v drugi kraj. Ne pretiravam, če kontinentalci uporablja,a vozila kot prometno sredstvo. Za Britance ie avtomobil p.ltdica meščanskih pravic in osebne svobode, V večini držav na evropskem kopna pas policija kaznuie za prometni pretršek pn priči. Bodisi, da ste nepravilno parkirali, pretiravali v hitrosti ali pa niste upoštevali semaforjev. V Ve- liki Britaniji vsi ti primeri gredo najprej v tavamo pravice na predelavo, skratka na sodišče, kar e tesno povezano s svobodo ljudi: zakaj v času, ko je policija na sodišču zaposlena z dajanjem izjav so ljudje na cesti popolno svobodni. Čeprav motorizacija v Veliki Britaniji ni zgradila-cest je pa vendarle uspela zagotoviti neke osebne pravice: prost prehod čez 3 cesto za pešce na mestih, ki so / Za to označeni ali niso označeni. Na križiščih, ko se prižge rdeča luč, nemški pešec ne bi prečkal ceste za vse na svetu, Na običajnih prehodih brez semaforja prečka cesto s strahr , ker dobro ve, da vozniki ne bi zaustavili vozila zaradi n;ega. V Angliji vozniki uživajo v ustavljanju avtomobilov, pešci pa uživajo v počasnih sprehodih preko prometnih ulic. Človek na prehodu za pešce ni samo bit,e, ki prečka ulico, temveč hkrati Britanec z verni človeškimi :n državljanskimi pravicami. Hodi počasi z dostojanstvom akademskega in meščanskega ugleda • vsak pešec na prehodu je individualna osebnost s karakterističnimi črtami. Njegov obraz je zadovoljen in često dviga roko, da bi zaustavil promet. Včasih dobimo vtis, da ima v roki »Mag.no carto*. Seveda, ko gre za milijone, celo milijarde let Radioaktivnost urana-točna ura za merjenje geoloških starosti Z izžarevanjem se uran brez zunanjih vplivov spreminja v helij in svinec — Količina svinca in helija nam pove, koliko je plast stara merjenju starosti posameznih zemeljskih plasti, elementov itd. Gornji tki pa Ko zasledimo v dnevnem tisku vest, da so nekje na svetu odkrili kako izkopanino, se sprašujemo, kako so mogli strokovnjaki določiti njeno starost, saj gre za izkopanine, ki so stare tisočletja, saj drugače nimajo kdove kakšne znanstvene veljave. Pri nekaterih izkopaninah se starost ugotavlja po »zgodovinski potit to je, da iz njenih oblik ali kakega drugega elementa reduciramo v katero zgodovinsko dobo spada. Pri drugih, starejših, si znanstveniki pomagajo z »biološko razlago*. Tu gre predvsem za najdbe predzgodovinske starosti. Ko so n. pr. pred časom našli v Južni Afriki ostanke dveh človeških okostij, so njihovo starost ugotovili po obliki kosti, predvsem lobanje in jih vključili v tako imenovani ciklus človekovega razvoja. Razumljivo je, da gre pri takih ugotovitvah le za približno starost in čim bolj daleč segamo v preteklost, tem bolj »približna* 'je tudi ugotovljena starost. Pri sto tisoč letih je tisoč let več ali manj kaj majhna napaka. Kako pa si znanost pomaga pri ugotavljanju starosti raznih zemeljskih plasti, formacij, mineralov in podobnih za znanost zanimivih problemov? Ze davno je, odkar so znanstveniki opredelili starost zemeljskih plasti, formacij, mineralov itd. Iz tega je prišla tudi domnevna trditev, da je naš planet star okoli 4 milijarde let. Novejši znanstveni razvoj pa je znanosti dal vse bolj točno »uro*. Tudi ta tura* je, seveda. le približna, toda veliko bolj točna od prejšnje. Pri novejšem preračunavanju starosti zemeljskih formacij in elementov si znanost pomaga z — uranom. Večina elementov se v prirodi spreminja izključno pod zunanjim vplivom in sicer pod vplivom temperature, pritiska in podobnega. Je pa nehaj elementov, ki se spreminjajo tudi brez zunanjih vplivov, torej sami od sebe. Ti elementi so: uran, torij, radij, polonij. JlfeJ svojim spreminjanem brez zunan-era vpliva oddaja o ti elementi žarke, seveda posebne ž^rke, zato tem elementom pravimo d- m radioaktivni. Končni re-nb/tt takšnega spreminjanja ome-rrcmh clemenmv je t->, da t>o odda-r-’i ytrk:h dot\mo elementov na primer od urana na eni strani svinec, na drugi pa 'heli j. Ker sc ta pro-s raznim po določenih zakonih, sluz.- o ti Zakon- kot nekakšen kliuč, po katerem določamo starost posameznega r'-menta. Če damo na primer kemiku v analizo kamen, ki vsebire trdi najmanjšo količino urana. ram bo ta s pomočjo zelo ob-črfl;ivih merilnih naprav in po toč-n'h montndh ugotovil, koliko svinca io koliko h eh:- c od prvotne koli-c ne urana v kamr-* n*s*elo. Iz količine svinca in helija zvemo, kolikšna je starost tega kamna. Potemta- kem je uran posebna »ura*, ki ima, da se tako izrazimo, dva kazalca: en kazalec je svinec, drugi kazalec pa je helij. Da bi mogli čim bolj točno »prečkati*, koliko nam »uranova ura* kaže, moramo vedeti, koliko časa določena količina svinca potrebuje, da bi nastala iz enega grama urana. Podobno je tudi s helijem, kot drugim elementom, v tem primeru drugim »kazalcem*. Da bi se od enega grama urana razvil en kubični centimeter helija, mora miniti točno 10 milijonov let. Ta zelo enostaven »ključ* pomaga često znanosti pri ugotavljanju starosti posameznih elementov. Potemtakem če v določenem kamnu, ki vsebuje uran, dobimo 7 kub. centimetrov heliuma, kaj enostavno izračunamo, da je ta kamen star 70 milijonov let. Če pa vzamemo za »kazalec* svinec, je stvar nekoliko bolj zapletena, kajti to spreminjanje iz urana v svinec ne gre v tako premi črti, kljub temu imamo tudi za svinec kot »kazalec* določeno skalo, po kateri moramo meriti starost. Iz enega grama urana se v sto milijonih letih razvije 13 tisočink grama svinca in 10 kub. centimetrov helija. V 500 milijonih let dobimo iz enega grama urana 59 tisočink grama svinca in 50 kub. centimetrov helija. V eni milijardi let dobimo že 116 tisočink grama svinca in 100 kubičnih centimetrov helija. V dveh milijardah let dobimo od enega grama urana 212 tisočink grama svinca in 200 kubičnih centimetrov helija, v treh milijardah let pa 306 tisočink grama svinca in 300 kubičnih centimetrov helija. Kot nam gornji podatki kažejo, ima helij enostavno lestvico, svinec pa nekoliko bolj zapleteno. Kljub temu so si znanstveniki tudi zapleteno lestvico svinca do podrobnosti izdelali in si z njo pomagajo pri podatki pa tudi nestrokovnjaku pokažejo, kako s časom, seveda v milijonih in milijardah let, ostane vedno manj urana, hkrati pa vedno več svinca in helija. Da bi ne ostali le pri gornjem »teoritiziranju*, preidimo k nekaterim praktičnim ugotovitvam merjenja starosti. Na Norveškem so našli skalnati sloj, ki je vseboval 130 sto-' tink grama svinca. Če sedaj to količino primerjamo z zgoraj navedenimi podatki, vidimo, da je ta sloj star nekaj nad milijardo let, točneje, okoli milijardo sto milijonov let. Toda pri tej najdbi je še bolj zanimivo to, da so v tej geološki plasti našli tudi okamenine školjk in rakov, kar dokazuje, da so v dobi, ko je ta geološka plast nastajala, na Zemlji že živeli rakci in školjke. To pomeni, da je že pred eno milijardo let bilo na Zemlji življenje. Pri iskanju najstarejših geoloških slojev in elementov so prišli do zanimivih ugotovitev. Na Finskem, v Afriki in v ZDA so našli formacije ' ali posamezne stene ali skale, ki so stare že okoli dve milijardi let. Starejših doslej niso našli. Celo med meteoriti, ki včasih padajo na Zemljo, niso našli primera, ki bi bil nad dve milijardi let star. Iz tega sklepajo, da prihajajo ti meteoriti iz vsemirskih teles, ki niso starejša, kot je naša Zemlja. Pa še en logičen zaključek. Naša Zemlja je začela dobivati svojo trdno skorjo nekje pred dvema milijardama let, pred milijardo let pa je bilo na Zemlji že življenje. Ob koncu ponovno poudarjamo, da gre le za približne »starosti*, kajti pri tolikšni dobi, pri milijardah let, nimajo pomena niti milijoni, kaj šele tisoči let ali celo krajše časovne dobe. MllBlllBlllHIIIIHIIIIIIIHIIIUIIIIilll!il!!lillHHHHnil>llllllllnl'!!IHlW!!llllillllllUIIIIIIIIIUlllllHIIIIHIII!l!ll!i|llillHIIHiillllli 9 I | I = Afriško drevo = , = ^anitnivošti MIS »UKRADLA« KLJUČE OD KLETI * Zunaj je bilo mrzlo in Savo Goranjič, pomožni uslužbenec osnovne šole v Bukovici, je prišel malo prej v šolo, da zakuri peči. Ko se je približal kletnim vratom, je hotel vzeti iz vdolbine pred njimi ki uče, ker so bili tam shranjeni in zvezani z vrvico. Ključev pa ni bilo. Iskal jih je povsod, a bilo je, ko da bi se v zemljo vdrli. Ko si ni vedel drugače pomagati, Je vlomil vrata In šel v klet. Ko je jemal drva, je dvignil iz kota tudi neko vrečo in pogledal, kaj je v njej. Bil je zelo presenečen, ko je na dnu ugledal mišje gnezdo, zastrto s krpicami in vrvico z dvema pogrešanima ključema. POLOVICA OVC POVRGLA DVOJČKE Napredni živinorejec iz Uljme, Radojica Juvanov, je znan v vasi pod imenom »Mi-lijan«, dosegel pa je v minulem letu redek rekord. Od 120 ovc, kolikor jih ima, je 60 ovc povrglo dvojčke, ena ovca pa celo trojčke. Zelo zanimivo je to, da je 35 ovc v letu 1961 »rodilo« dvakrat, v januarju, februarju in septembru. Ko se je v septembru in oktobru pojavil na sejmišču z ovcami, je bila to prava senzacija. Nobeden ni verjel, da je vseh 35 mladičev njegovih. SPOMINSKA PLOŠČA * GRANATI, KI NI EKSPLODIRALA V zidu starega samostana sv. Roman pri Kruševcu stoji še iz srbsko-turške vojne leta 1876 neeksplodirana granata. Izstreljena je bila na samostan z nekega bližnjega hriba, ki pa ni eksplodirala. Izstrelek se je zaril v zid. Ko je turško topništvo merilo na samostan, je bilo v njegovih prostorih nekoliko stotin ranjencev srbske vojske. Zato je na mestu, kjer se je izstrelek zaustavil v zidu, postavljena spominska plošča. DOBIL NA LOTERIJI SVOJE DARILO Med številnimi simpatizerji moštva »Spartak« v Belem Manastlru, ki so dali darilo za klubovo loterijo, je bil tudi brivec Anton Plazibat. Njegovo darilo je predstavljalo pismeno potrdilo, da se lahko sfečni dobitnik pol leta brije in striže v njegovi brivnici zastonj. Klubova loterija je bila bogata. Imela je preko 7000 dobitkov. Srečko je kupil tudi brivec sam. Ko pa so žrebali srečke, je izvlekel svoje potrdilo o brezplačnem striženju, ki ga je daroval moštvu. Težave z Bountyjem Slavni upor na angleški ladji Bounty leta 1789 In dramatični dogodki okoli tega vedno znova dajejo snov vrsti knjig in filmov. Kot je znano, so pred koncem preteklega leta v produkciji MGM posneli . novo verzijo filma Upor na ladji Bounty iz leta 1935, v katerem sta glavni vlogi igrala Igralca Clarke Gable In Charles Laughton. V tej novi inačici sta ju zamenjala Marlon Brando kot upornik Fletcher Hen-tierson in Trevor Howard kot okrutni kapitan Bligh. Zdaj, ko so po neštetih dogodivščinah in zapletljajih film vendarle uspeli posneti, bo gotovo zanimivo preleteti nekatere podrobnosti v zvezi s tem. J V Snemanje filma, ki se je skoraj V celoti odvijalo »na morju samem«, ‘namreč na Tahitiju, se je raztegnilo ina celo leto, medtem ko so se stro-i ški povzpeli na celih 17 milijonov [dolarjev. Vzroki za ta dva skoraj 'rekordna rezultata so bili predvsem i trije: vreme, igralci in sama ladja ! Bounty. Snemanje se je začelo s skoraj dvomesečno zakasnitvijo, ravno kakih štirinajst dni pred začetkom deževne dobe, ki je nato dolge tedne spravljala v obup vso ekipo, saj delo ni moglo steči, ker j ga je bilo treba tolikokrat preki-t njati. še večji glavobol pa je vsem i skupaj povzročal Marlon Brando. Enkrat se je spomnil, da bi rad igral drugo vlogo, in se je dal prepričati šele potem, ko je Tahiti zasula prava toča telegramov iz Hol-lywooda, naj se vendar zadovolji z vlogo upornega častnika. Drugič spet je skušal prepričati svojega soigralca Tnevorja Howarda, da bi bilo treba spremeniti njegovo vlogo in predlagal vedno nove spremembe njegovih dialogov. Razen tega pa je ves čas študiral svojo vlogo in pri tem prihajal na dan z vedno novimi razlagami svoje vloge, tako da scenaristi že niso več vedeli, kje bi zagrabili za delo, da bi napravili red. Seveda pa Brando ni bil edina zavora med igralci. Med snemanjem sta umrla en statist in en stranski igralec, med ten) ko so morali nekega drugega stranskega igralca predčasno usmrtiti (namreč v filmu), ker je stalno popival in z njim ni bilo mogoče več delati. Ena od domačink, ki je igrala v važni stranski vlogi, je sredi snemanja pobegnila s svojim zaročencem — Francozom v Alžirijo in vse prfzore z njo je bilo treba posneti znova. Scenarij, pri katerem je sodelovala cela armada piscev, se je stalno spreminjal — Brando trdi, da je bilo med snemanjem vsega 10 scenarijev — in bil vedno bolj kaotičen. Režiser Carol Reed je bil zaradi neštetih težav pri delu stalno v sporih z družbo MGM in predvsem z Marlonom Brandom, zato je pustil delo, ki ga je nato dokončal Lcwis Milestone. Obilo sitnosti pa je povzročila tudi glavna igralka filma — ladja Bountv. Predvsem je bilo težavno, spraviti starinsko ladjo, sicer opremljeno- z Dieslovimi motorji, z zahodne obale Združenih držav, kjer so jo (s precejšnjo zamudo) zgra- dili, na Tahiti. Med potjo je štirikrat začela goreti, na cilj pa je prispela tri mesece prepozno, potem ko je bilo že mesec in pol vse pripravljeno za snemanje. Ko so ob koncu sešteli vse stroške z njo, so ugotovili, da je stala celih 750 000 dolarjev, torej eno dvajsetino celotne cene tega dragega filma, za ta denar pa drugi posnamejo ves film. Na srečo je bilo tudi tega konec, tako tudi snemanje tega filma. Kaj pa zgodovina? Nekdo od številnih sodelavcev je nekje sredi snemanja rekel: »Nima smisla, da bi se zdaj hoteli popolnoma držati zgodovine. Ce pomislim, kaj smo pretrpeli, kapitan Bligh sploh ni vedel, ‘ kako poceni jo je odnesel!« Dušan Ogrizek Marlon Brando se je tako vživel v svojo vlogo upornega častnika z ladje Bounty, da je bil ves čas snemanja Upornik št. 1 filmske ekipe / i r A rm'0'eliti im» Zvezna komisija je že postavila reprezentanco Jugoslavija 1962, ki bo zastopala naše barve na festivalu kratkih filmov v Ober-hausenu konec februarja in v začetku marca. Sestavljajo jo risani filmi Don Klhot, Surogat in Kovačev vajenec ter dokumentarci On, Človek brez obraza in Izgubljeni svetovi. ... iwi'0 im luj a m Mojster De Sica bo vendarle nastopil v ameriškem filmu, in sicer bo zaigral skupno z Marilyn Monroe v Bigamistu režiserja Geergesa Cukorja. Letalska stcvvardessa Susan Strassberg sc je zaljubila v sicilijanskega slikarja Sammyja Freyja v filmu »Do jutri«. Vendar je to ne bo oviralo, da bi nastopila tudi skupaj s tremi mladeniči — Richardom Beymerjem, Paulom Newmanom in Richardom Montalbanom — v ameriškem filmu »Mladenič«, ki ga bodo posneli po Hemingwayevl zgodbi. , Slavni kavboj Iz prvih let vvestema Tom Mix bo dobil svoj filmski življenjepis v »Zgodbi o Tomu Mixu«, kjer bo namesto njega galopiral Steve Cockran. Obetajoče odkritje novega vala-Ana Karina Ar.ni Karin! zelo pristoji tudi mornarska uniforma, kot se lahko sami prepričate Anna Karina je ena najbolj talentiranih igralk, kar jih je odkril francoski novi val. Pot tega dvajsetletnega dekleta iz rodne Danske do njenega zadnjega filma je bila dokaj burna. Solo v Koprpenhagenu je zapustila, ko ji je bilo 18 let, in se vpisala v umetnostno šolo, da bi študirala slikarstvo. Preživljala pa se je kot fotografski model. S sedemnajstim letotm je nastopila v nekem danskem kratkem filmu (ki je bil nagrajen v Cannesu) nato pa se podala v Pariz — ne da bi znala besedico francosko. Vendar je takoj dobila zaposlitev kot model pri znanem modnem časopisu, nato pa kot maneken. Pot k filmu se ji je končno odprla, ko jo je v nekem reklamnem filmu videl novovalovec Jean-Luc Godard In ji ponudil vlogo v svojem filmu »Do zadnjega diha«, M pa Anni ni bila všeč in jo je od- klonila. Vendar Godard ni pozabil nanjo in ji je kmalu spet ponudil vlogo v »Malem vojaku« (ki so ga, kot znano, francoske oblasti prepovedale, ker obravnava alžirski problem). Anni je bila vloga všeč in jo je sprejela. Takoj zatem je zaigrala v filmu Michaela Delvilla »NOCOJ ALI NIKOLI«, nato pa ji je Godard zaupal glavno vlogo v svoji komediji »Zenska je ženska«. Anna je v tem filmu mlada igralka, ki si zaželi otroka. Ker njen fant ni za to, mu zagrozi, da se bo spečala s prvim prišlekom. Za to vlogo je dobila nagrado na festivalu v Berlinu. Popularnost Anne Karine je predvsem s tem močno narasla in je medtem že posnela svoj prvi angleški film — »Morala bo iti«. Naslov tega filma se seveda nikakor ne nanaša nanjo, saj je svojo pot k filmski slavi komaj začela, vendar zelo obetajoče. Nihče rima kot Dany. tako tipičnih kolen Trenutek iskrenosti - kje je vzrok utrujenosti? Najbrž tudi vi zavidate ženam, ki razen službe lahko opravijo vse gospodinjske posle same in vendar imajo stanovanje pospravljeno in počiščeno, otroci so počesani in večerja je vedno ob istem času. Poskusite razmisliti? Ste kdaj s svinčnikom v roki razdelili opravke za drugi dan? Zakaj Se sedaj niste v kuhinji pomaknili pohištva tako, da vam ni treba tekati iz enega kota v drugi? Ali je vzrok vaši utrujenosti slabo organizirana pomoč družinskih članov ali neroden položaj telesa pri delu? Zakaj nimate časa za osebno nego? Kaj storite z nasvetom, ki ga najdete v časopisu: ga takoj preizkusite; preberete z zanimanjem in ne storite ničesar ali sploh ne berete takih sestavkov? Nikar ne dopustite, da bi v poklicu gospodinje postali nazadnjaški, nezaupljivi do novosti in izboljšav v gospodinjstvu in bi vas misel, da le vi sami naredite vse najbolje, pustila daleč zadaj za današnjim časom. Obzirni kakor ste, ne bi niti za malenkost .spremenili dnevnega reda družine in jim ne bi naložili drobnih opravil, če bi se morda honorarno nekje zaposlili iz tega ali onega vzroka. Se naprej bi vstajali zgodaj, da bi oprali perilo, pravočasno skuhali kosilo, na hitro počistili in odhiteli v službo; zvečer pa bi pomili posodo od kosila, pripravili večerjo in morda še likali perilo. In nato bi naenkrat občutili, da ste pretiravali s svojimi močmi in v svoji obzirnosti do družine šli predaleč. Ce ste tako ali podobno razvadili družino, da si moški ne znajo poiskati sveže srajce in mimo gledajo, kako prenašate težka bremena, potem v najboljšem primeru vaši sinovi ne bodo nikoli dobri možje in očetje, da ne govorimo o posledicah prekomernega dela za gospodinjo. In morda bi bilo treba samo malo dobre volje, pa bi bile stvari videti povsem drugače. Prav vsakega člana družine bi zadolžili za neko stvar, ki bi jo moral vedno opraviti v kuhinji, pri čiščenju, pri postiljanju ali čiščenju čevljev. Naložite jim ta »bremena« v prikupni obliki, če so Ob lanskem kostimu Sončno vreme, čeprav še zelo mrzlo, vas je morda spomnilo, da bdste kmalu odložili zimski plašč in <*lekli kostim. Lanski bo prav gotovo še za rabo. Kritično si ga oglejte in priznajte, da ga bo treba nekoliko popraviti in osvežiti. Nekatere žene imajo s tem veliko veselje in menijo, da se s tem celo razvedrijo in odžene j o skrbi Stroga klasična oblika modela se vam ne bo več zdela dolgočasna, če jo boste skušali osvežiti z dvojnim šivom, če športno-blago to dovoljuje. Morda bi celo premen j ali svileno podlogo kostima in si sešili iz istega blaga še ljubko bluzo. Z nemodernim velikim ovratnikom tudi nikar ne hodite, kar odparajte ga in si iz ostankov omislite šal. Ce blaga ni dovolj, bo pač zadostoval skromnejši ovratnik, ki naj spominja na kravato. Seveda lahko uporabite tudi blago druge kvalitete in vzorca, toda pri tem bodite zelo strogi. Večni žamet in večno moderni pe-pita vzorec napravita različen učinek. In končno še 'vedno lahko pas-pulirate kostim z najrazličnejšimi obšivi in resami. Ce je krilo ozko, bo pač ostalo ozko, vkljub poplavi mladostnih zvončastih kril z gubami ali brez njih. Poskusite napraviti ta »popravila« sami, če le imate osnovne pojme o šivanju. Šivajte raje počasi in pazljivo, uspeh ne bo izostal. Kasneje sc boste lotili tudi poletnih oblek — saj bolj enostavne, kot jih diktira moda — brez ovratnikov, princes kroja ali nagubane — res ne morejo biti. Ce ste se odločili za nov kostim, ker stari res ni več uporaben, ne kupite takoj blaga, ki vam je tako všeč. Premislite, kdaj boste največkrat oblekli kostim, ob katerih priložnostih, v službi ali na potovanju. Cim večkrat ga boste oblekli, tem bolj enostaven nsi ho, n. pr. športnega kra:.i. V—' 'n boste ob žalovali »modni krik«; ne boste ga mogli nositi ob vsakem času, težko se da spreminjati z dodatki in s tem ste v nevarnosti, da ste pogosto enako oblečeni, česar se pri manj spornem enostavnem kostimu ni bati. Za službo v uradu bi bil primeren chanel kostim; z njim lahko nosite različne športne in elegantne bluze. Gospodinja z omejenim družinskim proračunom se bo odločila za klasičen kostim z malimi roverji, ki ga bo spreminjala s puloverii in b'mami. 1 I?Y3 preprosti bluzi v srajčnem stilu. Leva Je Iz čiste svile v modro-rde-č;m kravatnem vzorcu, medtem ko is desna Iz drobno črtastega žameta že kar preveč spominja na moško športno srajco imajo široko ozko peto, spredaj ta so za spoznanje prirezani Skromna beležka Saj se še spominjate, kdaj sta prvič zavezali vezalko na čevlju :n kako ste bili vzhičeni nad tem. Nekako tako sc počuti otrok, ki e pravkar shodil, samo da se tega odkritja ne zaveda. Sedaj mu tekar e vzame precej časa: pa ne samo n"t-mu, ampak tudi staršem, če ga - 5 postavljajo od časa do časa ra »ograjo«. Ne morete si kaj, da • t ne bi vzeli s seboj v mesto, v tr > vino ali na obisk. Všeč so vam vzkliti: »Kaj že hodi?« in podobni. No, včasih se vam tudi mudi in takrat otrok za vami lovi ravnotežje, s snotika in sploh vam je v neznansko nadlego. Prav gotovo ste že videli na u’ici vašega mesta moža .a ženo, ki rta zatopljena v no-ovor ne-ko iko hitreie stopHa; ženine rol e pa se je držal otrok, se radovcd"-i obrača1, vstavljal in bil v naco' i mimoidočim, sai "a tako majhn-- a ni-p mov!f opaziti. Trav to je tisto, kar je narobe u niti najmanj lepo. Majhnega otroka raje ne jemljite s seboj, k > se vam mudi: če ste v dvoje, naj bo otrok vedno v sredi, ne samo zamdi varnosti, ampak tudi zato. da sr no bi vedno -.amo eden od zakoncev mučil z njim. pri stvari začetniki, da ne bodo hi tro vse skupaj pustili. Naenkrat bodo v vašem delovniku zazijale minute prostega časa. Vendar bodo vedno izpolnjene z »brezkoristnim« počivanjem, če v gospodinjsltvu ne boste izvedli majhne revolucije. Na sestanku »družinskega sveta« odločno izjavite, da vam je dovolj likanja v stoje na kuhinjski mizi in zahtevajte praktično in udobno likalno desko. Zraven poda nekoliko višji sedež, pač v sorazmerju z višino likalne deske. Zahtevajte »odobritev proračuna« za naslednji mesec, ker nameravate kupiti praktičen voziček za trg in težja bremena; posebno je priporočljiv, če je družina večja in hrano kolikor toliko kupujete sproti. Stanovska zavist pri sosedi je zagotovljena. Uvedite strog režim pri vratih: obvezno čiščenje čevljev in sezuvanje v predsobi. Za poštarja obesite poštni nabiralnik — če ga seveda še nimate — že pri vrtnih ali dvoriščnih vratih. Prihranili mu boste pot, vam pa ne bo treba čistiti tal. Uporabljajte več cenenih papirnatih serviet in robcev; poznalo se vam bo pri pranju. Ne dopustite, da bi vas šele starost naučila praktičnosti in preračunljivosti. Zakaj bi vse življenje čakali le na to? Poskusite že sedaj, mora uspeti. Zmečite iz omar nepotrebno šaro in tako sortirajte predmete, da jih boste vedno brez težav našli. Pravočasno zamenjajte polomljeno omelo in izpraznjeno steklenico čistilnega sredstva. Določite neko uro popoldne za počitek in ničesar naj vas ne odvrne od tega; to ni izguba časa. Se vam sedaj še ne bo ljubilo zvečer v kino ali gledališče? Najbrž si boste podobnega razvedrila 7až-»Vti vsai enkrat na teden. Manekenka na gornji sliki je oblečena preprosto, a vendar po vreh predpisih letošnje mode. Obleka, ki jo nosi, ima zvončasto krilo in ohlapen živoiek, ki je prav telico podvihan, da zakriva pas. Čevlji V četrtek, dne 1.2.1963, sem na poti iz Hrastnika v Trbovlje z avtobusom, izgubil denar v znesku 830.000 din. Denar je bil v beli rudniški kuverti z naslovom Kužič Franc. Prosim poštenega najditelja, da denar odda na postajo Ljudske milice v Trbovljah proti nagradi. — Franc Kužič, Hrastnik, Čeče 92. Ugodno prodam dobro ohranjen uvožen otroški voziček. — Naslov v upravi lista. Preklicujem obdolžitev. ki eem jo izrekla proti Ivanki Sušnik, Šuštarjeva 30. — Huda Barovič, Stanislav Kajina iz Litije, Pokopališka pot št. 4 in Franc Dolinšek iz Velikega vrha št- 11, preklicujeva neresnične besede proti Bogdanu Suknaiču, veterinarju iz Litije, in se mu zahvaljujeva, ker je odstopil od tožbe. OPOZORILO IZJAVLJAM, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Rudi Vrbič. — Slavka Vrbič, Trbovlje, Opekama 16. RAZPIS Po sklepu šolskega odbora Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje razpisujemo delovno mesto VODJE RACUNSKE-GOSPO-DARSKE SLUŽBE. V poštev pridejo kandidati z dovršeno Srednjo ekonomsko šolo in štiriletno prakso v finačni stroki. Nastop službe s 1. marcem 1962. Obračunska osnova po pravilniku osebnega dohodka zavoda. Stanovanja ni. Koikovane prošnje z opisom dosedanjega dela je poslati najpozneje v 15 dneh po objavi tega razpisa. Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne Trbovlje POPRAVEK OSMRTNICE V osmrtnici, objavljeni v zadnji številki, bi se moral priimek pravilno glasiti PEMIC in ne Perič. NAROČNIKI — POZOR! K tej številki »Zasavskega tednika« smo priložili položnice vsem naročnikom v tistih krajih, kjer ne pobirajo naročnine pismonoše. Prosimo naročnike, da, naročnino poravnajo čim prej. Vsem ostalim naročnikom pa sporočamo, da bodo pismonoše pobirali naročnino za prvo polletje 1962 že s prvim marcem. Uprava ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH 8. februarja dr. Južnič 9. februarja dr. Komorowsky 10. februarja dr. Drnovšek 11. februarja dr. Drnovšek 12. februarja dr. Drnovšek 13. februarja dr. Kramberger 14. 'februarja dr. Južnič 15. februarja dr. Komorowsky Ponesrečili so se ZAGORJE 36-letni Alojz Pograjc, zaposlen pri IGM. — Ko je šel v službo mu je spodrsnilo In si je težko poškodoval desno roko; 47-letni Ivan Lebar 6, zaposlen pri Rudniku. — Pri transportu lesa mu je padel kos na desno nogo; 48-letni Filip Bajc, zaposlen pri Rudniku. — Kos dolomita mu jo padel na prst desne noge; 33-letni Filip Povirk, zaposlen pri Rudniku, — Pri nakladanju bele talnine iz sipalnika mu je padel kos talnine na sredinec desne roke; 32-letni Mirko Borišek, zaposlen pri »Varnosti«. — Na poti v službo mu je na ledeni cesti spodrsnilo in si je poškodoval levo roko v zapestju. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 8. februarja jugoslovanski film »Abeceda strahu«; 9. do 12. februarja španski cin. film »Car» men iz Granade«; 13. do 15. febr. madžarski film »Izpod ranga«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 9. februarja francoski film ob 16.30 in 19. vri »Prehod preko Rhei- r-P ^ ■pp^ 37. Zdaj je bil začuden Giorgio: »Od kod veš? Ali je tudi tebe oče prodal za pol leta?« - »Ne, nihče me ni prodal — toda Jaz hočem v Milano,« je rekel Alfredo. »To je skrivnost, o kateri U ne morem govoriti.« Giorgio je bil sicer hudo radoveden, toda vidci je, da ne bo ničesar izvlekel iz Alfreda, zato je predlagal: »Jejva postrvi.« — »Izvrstne so,« je miiskal Alfredo. Ko sta pojedla, se je zopet oglasil Alfredo: »Zdaj bi pa res lahko postala prijatelja.« Giorgio ga je široko pogledal: »Mar nisva?« — »Ne, toda bova, če si stisneva desnici in priseževa.« — »Pa kaj bova prisegla?« Alfredov glas je bil svečan: »Prisegla bova, da si bova od danes naprej vedno pomagala, tudi v Milanu, in da bova drug z drugim delila vse dobro in siabo do konca življenja.« 38. Giorgio ga je gledal s spoštovanjem in s strahom: »Odkod pa veš vse to?« - »Iz neke knjige. Tako sta se zaklela dva viteza, preden sta šla v bo".« Sele zdaj je bil Giorgio začuden: »Znaš brati?« »Tudi pisati.« Giorgio je stresel glavo: »In ti greš v Milano za dimnikarja?« -»Saj stan U rekel, da je to skrivnost. Toda pojdiva zdaj, v Locarnu morava bltj še pred nočjo.« - Tako »ta postala Giorgio in Alfredo prijatelja. Po cesti, ki je bila polna kmetov, sta prišla v Locarno. Hiše so bile lepše in večje, kot jih je Giorgio videl kdajkoli. Ko sta se tako ogledovala, ee je Giorgio opomnil matere; »Hej. najprej moram poiskati zdravnika. Moja mati je hudo bolna-« Prijazna ženska jima je pokazala pot in pri zdravniku so mu obljubili, da bo materi že drugi dan dobro. 39. Tako Je poeta! Giorgio še boljše volje In dečka sta se vesolo pomešala med vrvež na ee-*tah. Videla »ta veliko novega, toda Alfredo Je znal vse razložiti, tako da ga Je Giorgio vedno boU občudoval. Ko sta tako postopala, sta na h^kern sejma nenadoma zagledala Moveka z brazgotino. Srepo Je gledal Glorgla In sc mu je Približal: »Nisi tl deček iz Sognoma? In kdo Je ta drugi?« — »Tudi Jaz grem v Milano,« Je odgo-v°ril Alfredo za oba, ker je Georgio od strahu "Pmo prikimal. Človek Je bil jezen: »In zakaj ** Potepata? V gostilni smo že mislili, da vaju Pobral kak vrag. Takoj tja!« Gostilna »Pan bPrdu« J« bila ob Jezeru. Človek z brazgotino dvakrat potrkal, potem Je pogledal pri vratih haniržčen obraz, Antonio Litini pa Je razložila 40. »Pripeljal sem zadnja dva. Potepala sto ee po mestu.« Vrata so se odprla in nekdo je hotel poriniti oba dečka v hlev, pa se je Alfredo uprl: »Lačen sem.« Toda človek z brazgotino se Je le zasmejal: »Moja dolžnoet je, da vas pripeljem v Milano, nič drugega.« Grobo ju je porinil v hlev. - »Oh,« je zakričal nekdo In Giorgio ee . Je spotaknil ob tuje noge. »AH Je kdo tukaj?« — »Kdo? Več kot dvajset nas Je.« Ko ee je Giorgio navadil na temo, je videl dečke po vseh kotih Večina Je spala - »Trudni smo«, Je rekel zopet neznan glas, »zaspita tudi vidva In dajta mir.« - Kmalu je bilo slišati enakomerno dihanje. Toda Giorgio ni mogel zaspati, zato Je slišal, kako se Je zunaj pogovarjal človek z brazgotino. Rekel Je: »Odpluli bomo zgodaj zjutraj, sicer bode težava« na«; 13. lit 14. februarja nemški barvni CS film, ob 17. in 19. uri »Mazurka ljubezni«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 8. februarja nemški barvni film »Ešnapurski tiger«; 9. februarja slovenski film »X-25 javlja«; 10. do 12. februarja slovenski film »Nočni izlet«; 11. februarja slovenski mladinski film — matineja ob 10. uri »Ti loviš«; 19- februarja jugoslovanski film »Skupno stanovanje«; 14. in 15. februarja ameriški barvni W film »Prodajalka vijolic«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 8. februarja sovjetski barvni film »Deklica brez naslova«; 10. do 12. februarja angleški barvni cin. film »Bodimo srečni; v nedeljo matineja ob 10. dopoldne; 14. in 15. februarja domači cin. film »Vlak brez voznega reda«. Kino Šmartno pri Litiji: 8. februarja češka barvna komedija »Pokorno javljam«; 10. in 11. februarja angleški barvni film »Nepričakovana ljubezen«; 14. in 15. februarja italijanski tlim »Streha«. Dela pri gradnji novega poštnega poslopja v Litiji Rojstva: Marija Jager, Čeče — deklico; Marija Flis, Hrastnik — deklico; Draga Glas, Trbovlje — dečka; Štefanija Medvešek. Zagorje — dečka; Ivana Malovrh, Trbovlje — dečka; Marija Napred, Trbovlje — dečka. Poroke: Jože Rozman, elektro-variloc, Trbovlje, In Jožeta Lavrin, gosp. pomočnica, Izlake; Stanislav Podbevšek, rudar, Trbovlje, in Justina Gričar, delavka, Trbovlje; Jože Sršen, delavec, Trbovlje, in Ljudmila Zajc, delavka, Trbovlje. Smrti: Alojzija Seme, roj. Lovše, upokojenka iz Trbovelj — stara 77 let; Ivan Hauptman, upokojenec, Trbovlje — stir 88 let; Jožefa Stoklat, roj. Pustotnik, upokojenka iz Trbovelj — stara 77 let; Martin Rebfelj, mesar iz Trbovelj — star 40 let. HRASTNIK Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poroke: Rudolf Majcen, železo-strugar, Hrastnik 313, in Elfrida Gošler, delavka, Hrastnik 58; Karel Vodišek, telefonist, Dol pri Hrastniku 37 in Marija Juvan, gosp. pomočnica, Dol 37. Smrti: Anton Majee, upokojenec, Podkraj 59 — star 80 'et ZAGORJE Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo, Poroke: Jože Drnovšek, ključavničar, Zagorje, in Ljudmila Burkeljc, šivilja, Izlake; Josip Žagar, ključavničar, Zagorje, in Andjela Kolda, gcap. pomočnica, Kisovec; Leopold Pikelj, rudar, Jesenovo, in Terezija Sevljak, šivilja, Izlake; Mirko Vresk. električar, Zagorje, in Marija Volovee, delavka, Zagorje. BREŽICE Rojstva: Vera Verstovšek, Mali vrh — deklico; Terezija Omerzu, Vldem-Krško — deklico; Marija Merslavič, Mostec 40 — 1ečka; Marija Bogovič, Prosinec 21 — dečka; Marija Tosič, Zupeča vas 25 — deklico; Zdenka Pasarič, Sv. Križ 44 — deklico; Zdenka lleho-govič, Trotanik 39 — dečka; Terezija Cirnski, Prilipe 1 — dečka; Lovrencija Gregl, Stara vas ob Sotli 6 — deklico; Pavlina Valentinčič, Videm-Krško — dečka; Matilda Murene, Lukovec 32 — deklico; Marija Ivanuš, Prosinec 10 — deklico; Marija Sušin, Pavlova vas 64 — deklioe; Ana Kunej, Drolanje 37 «- sina. Porok ni bUo, Smrti: Vllim Stok, delavec iz Tom. Letovčana — star 34 let; Katarina Rahle, gospodinja iz Vrhnjega - stara 84 let; Ivan Pušič, upokojenec lz Zakorta 7 — star 81 let. ČETRTEK - 8. februarja 8.55 Radtjdka šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Avguštin Pirnat: Balada; 9.23 Hitri preti; 10.13 Od tod in ondod; 12.05 Ansambel Milana Stanteta; 12115 Kmetijski nasveti - Evgen Ar-čun: Rentabilnost proizvodnje breskev v intenzivnih nasadih; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Plesni orkester Ray A«thony; 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Hammcnd orgle; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušal cev; 18.10 Šopek Prešernovih za razne glasove z medigrami; 19.06 Od polke do ealypsa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 9. februarja 8.03 Popevke ee vretijo; 10.15 Od tod In ondod; 11.38 Ritmi Latinske Amerike in španski napevi; 12.05 Veseli planšarji...; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. France LočniSkar: znanstvena dognanja v prašičjereji; 13.30 Kvintet bratov Avsenik; 13.50 Pevka Ljiljana Petrovič; 14.05 Radijska šola za nižjo stopinjo — Pojte z nami ...; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Pesmi in plesi iz Haitija; 16.25 Poje zborSKUD »Slava Klavora« iz Maribora — p. v. Jožeta Gregorca; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Tipke in godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.00 Veseli ritmi; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 10. februarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Ali vam ugaja?,; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Pod španskim in grškim soncem; 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Tone Zorc; Najvažnejše akcije v živinoreji; 13.30 Pevca Marijana Deržaj in Stane Mencini; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 Majhni zabavni ansambli; 15.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Z glasbo gre vse bolje; 20.00 Po domače v veder sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 11. februarja 8.00 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna; 8.38 V glasbeni sobi Slavka Mihelčiča; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden;- 10.00 Se pomnite, tovariši... Stane Kotnik: Srečanje s »črno roko«; 10.30 Matineja v folklornem tonu; 11.30 Milenko Šober; Narava jim je ukradla čas (reportaža); 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Popoldne ob radi jsl: em sprejemniku; 17.05 Orglice, kitara in vibrafon; 17.15 Radijska igra -Hans Rothe: Zabrisani sledovi; 18.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 18.S0 Športno popoldne; 19.05 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna: PONEDELJEK — 12. februarja 8.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 11.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 12.05 Nekaj zapiskov Tončke Maroltove z Gorenjskega kota; 12.25 Melodije ob 12.25; 14.00 Zvočni kalejdoskop; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 VsaJr dan za vas; 18.10 Tega ne slišite vsak dan; 18.45 Radijska univerza — Ste.", a Michioli: Tehnika ee uči od živali; 20.00 Deset minut z ansamblom Jožeta Kaimpiča. TOREK - 13. februarja 8.05 Zenski zbor »France Prešeren« Iz Kranja p. v. Petra Liparja; 8.55 Radij, šola za srednjo stopnjo — Morje - široka cesta v svet; 10.15 Izberite melodije tedna; 11.37 Klavirska Ln violinska glasba Vlastimlrja Ni-kolovskega; 12.06 Trlo Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi po Kmetij, zadrugah; 13.30 Skladbe Brede Sčekove poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška; 13.50 Segava klaviatura; 14.35 Godala in zabavni zbori; 15.30 V torek nasvidenje; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 20,30 Radijska Igra — Jovanka Jargačevič: Primer Mihaela Zazmerom (Prva izvedba). SREDA — 11 februarja 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Zabavni vrtiljak vsega za vsakogar; 12.15 Radijska kmečka univerza - Jože Kregar: Črpanje vode ln kročenje v rastlin!; 13,50 Koroške narodne v priredbi laika Kramolca poje Oktet koroških akademikov; 14.35 Juž-ntmemšk«, španske, italijanske ln francoske popevke; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 To je moja dežela.,, (ameriške pesmi de- la); 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Od polke do calypsa; 21.00 Naš variete. Transformator Greto VEČSTOLETNI BREST OVIRA PROMET V vasi Dolnji Katun pri Kruševcu se dviga ogromen brest, ki je star preko 400 let. Pred pol stoletjem je vanj udarila strela, ga pretrgala na pol, zato od tedaj samostojno rasteta dve debli, i Brest je poln grč in visok ! preko 25 metrov. Vpisan je v vse zemljepisne karte. Kmetje ga vztrajno čuvajo, čeravno stoji na poti in zapira pogled na ovinku in tako ovira promet. OBČINSKA MOTIKA - MERA Vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pričel veljati državni zakon o merah, so v Srbiji uporabljali stare mere, seinje, pednja, itd. Takšno staro mero, zelo popularno — včasih se je imenovala »vatača« — je ohranil Aleksa Pavlovič, dolgoletni delovodja iz Bariča. To je navadna motika, dolga nekaj manj kot dva me-, tra. Služila je za merjenje | zemljišč, shranjena pa je bila v občinski sodni dvorani. V ENI URI POJEDEL KOTEL HALVE Emrulah Naziri, kmet iz vasi Vrban, je bil pred kratkim povabljen na poroko svojega prijatelja Lsmota Hod-že. Gostitelj je nudil gostom med drugim tudi halvo (slaščico iz medu, moke in masti). Emrulah zelo ljubi to poslastico, zato je stavil, da bo za eno uro pojedel vso iz kotla, ki ga je gostitelj prinesel pred njegovo mizo. Halvo ao stehtali. V kotlu je bilo te slaščice 8 kilogramov. Emrulah se je torej lotil posla in v eni uri na veliko začudenje vseh pojedel vso halvo in dobil stavo — 5000 dinarjev. KAJ JE S PRESKRBO KRUHA V ZGORNJIH TRBOVLJAH? Tovariš urednik! Gospodinje iz Zgornjih Trbovelj smo se upravičeno jezile, ko v nedeljo, 4. februarja, spet ni bilo dovolj kruha. V soboto popoldne so ga pripeljali, in "kar °a je ostalo od sobote, so pa v nedeVo že do pol S. ure zjutraj prodali. Mnogi so ostali zaradi tega brez kruha in ga iskal! po vseh Trbovljah, tudi po gostiščih. Obljube, da bo v bodoče aovolj kruha: v Trbovljah, se je treba tudi držati. Zato prosimo podjetje »V>-leiitar< iz Celja, ki ima pekari -v Zagorju in Trbovliab,da to v pr tanje uredi, da ne bo nepotrebf razburjanja, Pavla K., TrbevV TEDENSKI ŠPIKU! PKECEEH Največji uspeh Lanskoletna atletska sezona je bila več kot ugodna za Rudarjeve atlete in atletkinje. Lepe uspehe so dosegli atleti, zlasti še pionir Kajina, ki je dosegel kar štiri republiške rekorde, in sicer v teku na 100 metrov (11,7), na 200 metrov (24,2) na 300 metrov (36,8) ter na 400 m (54,2). Kljub nekaterim težavam so Rudarjevi atleti lani nastopili v ekipnem prvenstvu članov, starejših in mlajših mladincev ter starejših mladink. Za to tekmovanje so se priglasili, da bi imeli čimveč tekmovanj. Zelo dobro ekipo je Rudar poslal tudi na tekmovanje v Kumrovcu, kjer so Trbovlje zastopali Brvar, Laznik in Sahaklič. Brvar je tu dosegel najboljši čas v lanski sezoni, tako da je Rudar osvo- Finansiranje Sklad za telesno vzgojo so ustanovili v občini Hrastnik, in tudi v T rbovljah so ustanovili podoben sklad, drugod pa razpravljajo o tem, kako bi omogočili najpravič-nejšo delitev sredstev (in njihovo zbiranje), ki so namenjena telesni vzgoji in športu. Znano je namreč dejstvo, da so doslej društva, ki se ukvarjajo s športom in telesno vzgojo, finansirana pretežno od podjetij po kriteriju simpatij in ne po kriteriju potreb. Tako se je lahko dogajalo, da so dobila najmanj sredstev letno tista telesnovzgojna in športna društva, ki so dosegla najvišjo množičnost in s tem tudi poboje za doseganje stabilne kakovosti v svojih telesnovzgojnih ali športnih dejavnostih, medtem ko so društva, ki se ukvarjajo predvsem Z vrhunskim športom, torej z majhnim številom športnikov, pobrala največ sredstev. Sem nedvomno lahko uvrstimo nogometne klube in sekcije. Z ustanovitvijo sklada za telesno vzgojo sicer ne bo zbranih v določenih okoliših več sredstev, kot jih je bilo v ta namen mogoče zbrati doslej, bo pa vsaj jasno, s kakšnimi sredstvi društva in organizacije razpolagajo, in dosežena bo, kot smo že ugotovili, več ali manj pravična delitev teh sredstev. Nedvomno je, da bodo pod:etia še vedno imela svoje ljubljenčke in da bodo s svojo večjo ali manjšo pomočjo se nadalje botrovala takšni ali drugačni dei jo pokril s svojim vojaškim plaščem g in spet nadeval na ogenj. Naj ji vsaj v snu pordeči obraz in se s nasmehne — ne pa ihti in drhti, ko jo morijo hude sanje, da ne g bi prenašala lakoto, mraz in utrujenost, česar ne zmore niti j§ najmočnejši moški . Nikoli si mi bil povsem na jasnem, kaj čuti za to dekle. Radi g so jo imeti vsi, tako tudi on. In ona je imela rada vse tovariše g in tudi njega. Toda »delo se mu je, da misli nanjo tudi takrat, g ko ostati tega me delajo. Ni ji hotel priznati, da vidi v njej lepo g dekle, polno nežnosti in ljubezni sredi vse surovosti in žalosti g te strašne, nečloveške vojne. A tudi ona je bila čudna. Večkrat je hotela reči: — Ati veste, kako rada vas imam? Rada vas imam, kot jasno g nebo! Ljubim vas kot pokojno mater! Ljubim vas kot ubitega'% očeta! Rada vas imam bolj kot svoje življenje! — Vemo, Garava. Tudi mi te imamo radi kakor sestro! — g bi ji kdo odgovoril. i — Oh, koliko bratov imam! - bi vzkliknila in se zavrtela 1 naokrog. Ker eo jo imeli vsi radi, so ji nadeti mnogo imen. Včasih 1 so jo klicali Garava, včasih Cigančico, pa Sejo in Veselo, spet j drugikrat pa so ji rekli Jelenček. A (Nadaljevanje sledi) 8 m!WH!HIWl!fflflHllWHIIH!tnilliniH!miini!nilin!UHIIIIII!llll!!lll!!il!ll!l|i|||i|ii!ii|;ii|:ii|i|iiir '!i|i|H!|!r ii,:ifliiuiwiii|||ti;illl1 Perina je samo skomignila z rameni. —- Ubogi Ouerjean, tvoji pomisleki so res otročji. Poslušaj: v prvem primeru sva kot najino zamisel izbrala silo, sedaj morava pa uporabiti pamet. — Ali bi lahko Izvedel tvojo nakano? — Danes še ne, Jutri pa se ml boš čudil. Jutri torej, baron! Oucrlcan Je že hotel oditi, a Perina ga je prijela za ramo. — Misliš še kaj povedati? — Jutri ml prinesi velik šopek krasnih rož. — Rože v februarju? Kje pa naj jih dobim? — To je tvoja skrb. Ponavljam: jutri moram Imeti dva šopka rož. En šopek naj bo lz rož živih barv, drugi pa naj bo enostaven. — Za koga pa bodo rože? Zate ln za Carmen? — Boš že videl, za koga! mu je odgovorila Perina. DVA ŠOPKA ROZ Naslednjega dne Je baron prinesel dva šopka rož. Perina Je napolnila neko vazo z vodo in postavila v njo šopek lepih rož. — Kaj boš pa napravila z drugim šopkom? — Ta bo sredstvo za uspeh tvoje sreče, mu odvrne vedeževalka ln odnese drugi šopek v svoj laboratorij. Baron je odšel za njo. V laboratoriju Je Perina vtaknila eno rožo v neko brezbarvno tekočino in Jo pustila v njej nekaj minut. Nato je oba šopka ovila z belim svilenim papirjem, ravno tako, kakor da bi jih kupila v cvetličarni. — Sedaj Je vse v redu, Je končno spregovorila Perina, toda na nekaj te moram še opozoriti, dragi baron; Ne dotikaj se rože, ki Je namenjena za gospodično de Slmeuse. Takoj ko JI boš Izročil cvetje, pojdi domov In zažgi rokavice. — To bom vsekakor storil. Dobro te razumem. Kot domnevam, je Izidora de Slmeuse tokrat Izgubljena. — Da. Njeno uničenje je bilo sklenjeno že ob najini prvi zamisli, kajti za tako dekle, kot je ona, je čisto vseeno, ali umre ali pa Jo skrijemo. Približno ob enajstih dopoldne Je baron prispel v palačo vojvode de Slmeuse. Vojvoda ga Je sprejel nadvse prisrčno. — Dragi moj baron, vse je v najlepšem redu. Spet sem srečen. — Gospa vojvodin la Je ... — Zdrava, samo glava jo malo boli. — In spoštovana gospodična? — Ji popolnoma zdrava ln videli Jo boste čez nekaj minut. Do osmih zjutraj je spala, kot da je v nekem čudnem stanju. Ko smo ji pripovedovali, kaj se je dogodilo minulo noč, se Je čudila, ker ni ničesar slišala. Ali ni to čudno, gospod baron? KAVIER DE MONTEPIN 16 Maščevanje in ljubezen — Niti najmanj, gospod vojvoda. Ze večkrat se je pripetilo, da je nekdo, ki je zaradi strahu Izgubil zavest, popolnoma pozabil, kaj se Je zgodilo. — Kaj pa Imate v tem zavitku, če smem vprašati? , — Nekaj lepih rož, gospod vojvoda. — Lepih rož? se je začudil vojvoda ln Jih opazoval. — Upam, da bosta spoštovana gospa vojvodinja in gospodična Izidora dovolili, da Jima Izročim to cvetje. — O, veseli bosta tega krasnega cvetja. Tisti trenutek sta vstopili v sobo mati In hčerka. Gospa de Slmeuse Je bila bleda, Izidora pa Je bila lepša In bolj sveža kot kdajkoli. — Gospod baron, je s spoštovanjem rekla Izidora, mati ml Je vse povedala. Vaša dolinica sem! — Toda to ni vse! je vzkliknil vojvoda. Poglej te krasne rože! — Kako krasno cvetje! Je z otroškim navdušenjem vzkliknila hčerka. Nato se Je baron obrnil proti gospe. — Ali smem upati, da bo tudi gospa vojvodinja s takim veseljem sprejela rože? — Seveda, gospod baron, saj so znamenje vaše Izredne pazljivosti, za katero se vam zahvaljujem. Nato se Je baron obrnil proti gospe. Izidora Je ves čas do kosila držala cvetje v rokah. In še potem se Je ukvarjala z njim. Baron Je večkrat videl, s kakim užitkom Je vdihavala vonj teh lepih rož. NA SMRT OBSOJENA Zvečer so opaziti na Izidori prva znamenja nenavadne bolezni, ki eo se stopnjevala Iz dneva v dan. Izidora ni občutila nobenih bolečin, vendar tretji dan že ni mogla več sama hoditi. Mati Jo Je morala podpirati. Cez teden dni gospodična de Slmeuse že ni mogla več vstati. Poklicati so k njej najboljše pariške zdravnike, a tudi tl niso mogli ugotoviti, za kakšno bolezen gre. Vojvoda In njegova gospa sta bila vsa obupana. — Zakaj zdravniki ne predpišejo vendar nobenih zdravil hčerki? se je spraševala mati. Na kaj čakajo? Ali naj otrok popolnoma oslepi? Tisti dan, ko JI Je znameniti pariški zdravnik razodel, da bo Izidora oslepela, se je vojvodinja onesvestila ln zgrudila na tla. Sele čez nekaj ur je spet lahko odšla k svoji hčerki, ki je odmrla oči ln pričela šepetati. — Kaj želiš, dragi otrok? — Rada bi nekaj napisala. — Kaj? — Pismo Renčju. — Draga hčerka, toda tega vendar ne boš zmogla! — Vem, da sem" zelo slabotna, toda s poslednjimi možmi bom to napravila. Saj bom (končala pismo v nekaj minutah. — Ati ne bi bilo boljše, da bi ml pismo tl narekovala? — Ne, mama, to ne bi bilo Isto. Pismo, ki bo tako huda pri za-delo mojega zaročenca, mora biti napisano z mojo roko, kajti edin0 to mu bo edino ostalo v spominu name. Vojvodinja JI je prinesla Ust in pero. Izidora Je z dtlticžo rok° napisala: — Bodi močan, dragi Renč, ker tl sporočam novico, M te b° hudo prizadela: najine sanje se ne bodo nikoli uresničile! Umreti bom morala. Zbolela sem, 11 moj najdražji, ln nihče na svetu m3 ne more več rešiti. Prosim te: tl, ki sem mu darovala svojo HCC| pohiti k meni, da tl povem še zadnje misli In želje!. Rada bi videli'« da bi bili, ko boš prišel, okrog mene zbrani vsi tisti, ki Jih Imam rada: oče, mati ln ti. Upam, da te bom videla vsaj še enkrat. Toda — prosim te — pohiti, da te vsaj še enkrat vidim. Pridi člmprcj" — Izidora. Nato Je rekla materi: — Zvij pismo, draga mati, ln ga naslovi na Renčja. Mati Je nap*-sala na pisemski ovitek: Markizu de Rleux, častniku kroljevsk3 mornarice v Brestu. Vojvodinja Je hotela odposlati pismo po poš*1, — Pošta Je prepočasna, Je rekla Izidora. Bojim se, da bom morala kmalu umreti. Ce me ljubiš, mama. Izroči pismo našem0 najbolj zanesljivemu služabniku, da ga odnese. Saj veš, da bo m°J3 največje doživetje, še enkrat videti Renčja. Vojvodinja Je takoj odhitela lz sobe In »e kmalu vrnilo. (Dalje prihodnjlšl