NO. 150 Ameriška Domovina /i'n/i’e it ■ e/% m—home AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 8, 1960 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR STEV. LIX - VOL UX Generalni tajnik ZN Hammarskjoeld radi Konga v hudi zadregi Hammarskjold je moral nenadno v New York na sejo Varnostnega sveta, ki naj reši vprašanje Katange. Ta ne pusti čet ZN na svoja tla. Seja Varnostnega sveta j'e bila odložena od sinoči na danes. WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden je 'bil za generalnega tajnika ZN Hammarskjoelda prava mora. Proti svojemu pričakovanju in svojemu načrtu ga je flaoral presedeti v Leopoldville v Kongu in opustiti nameravano pot v južno Afriko. Centralna vlada v Kongu je s tako silo ,bo-dla vanj, da je sklenil poslati oete ZN v Katango. Iz previdnosti je poslal v glavno mesto Katange Elisabethville svojega pomožnega tajnika dr. Bunche-a> da se tam dogovori s provin-oijalno vlado o prihodu ZN čet. krovincijalna vlada je zmešala Ves ta načrt. Odbila je vse predloge dr. Bunche-a in zagrozila * oboroženim odporom proti četam ZN. Da to misli zares, je Pokazala, ko je za dr. Bunohem Prišel iz Leopoldville nek transportni avijon s tehničnim osob-jena, ki naj bi bil dr. Bunche-u pri roki, aiko ga bi potreboval. Ko je letalo prispelo nad le tališče,.v, Elisabethiville, mu -pro vincijalna vlada sploh ni hote h dovoliti pristanka. Šele na pO' sredovanje dr. Bunche-a je le' talo lahko pristalo, toda moštvi ga ni moglo zapustiti. Morale Se je z dr. Buneheb vred vrnit v Leopoldville. Provinci jaku 'kida je namreč blokirala leta Kče s praznimi sodi, tanki, ka ^joni, traktorj1! itd. Provinci jatna vlada je s tem pokazala -a lahko blokira vsak dovoz če •nN po zraku. ko ni bila edina nesreča z; taimmarskjoelda. Druga se: j< °digrala v Washingtonu. Tan •!e Harnreč belgijski poslanik ob ■‘s-ol državnega tajnika Herter Ja in se pritožil, da Hammarsk ■tcelcl ne postopa tako, kot se j< ' Kruxellesu po nekem posred ^■iku dogovoril z belgijsko via °- Tam se je namreč obvezal Zn° trc^ Belgija, da bodo četi v ^ prišle v provinco Katangi Se^e Potem, ko bodo ZN pomiril centralno vlado v Leopoldvilli Jo provincijalno vlado v Elisa oethviUe. Hammarskjoeld jil >|e poslal tja pred sporazumom ed centralno in provincijalm ado in tako 'izzval nepotrebei incident. ri takem položaju ni kazalo ammarskjoeldu drugega, kot La je na hitro roko odletel v evv York in sklical sejo Var-ostnega sveta. Vsi ti dogodki ° Se odvijali talko hitro, da jim mogla slediti niti Moskva in anJe reagirati po svoji navadi. ' Mesto Sorrento v Italiji je ^grajeno ha skalnem 'obrežju akih 160 čevljev nad morsko gladino. Vremensk prerok pravi: Delno oblačno in hladnejše. aJvišja temperatura 78. KUBA ZAPLENILA SKORO VSO AMERIŠKO LASTNINO Fidel Castro je včeraj ob koncu mladinskega kongresa objavil, da je Kuba zaplenila večino ameriškega premoženja v svojih mejah in napovedal, da se utegne to zgoditi tudi še z ostankom. — Združene države so posvarile Latinsko Ameriko o razvoju na Kubi. HAVANA', Kuba. — Včeraj so kubanske oblasti začele prevzemati okoli 770 milijonov premoženja državljanov Združenih držav po nalogu vlade. Med prvimi ameriškimi podjetji so Kubanci prevzeli Cuban Electric Co., ki oskrbuje večji del otoka z električno silo.. Fidel Castro je namignil, da se utegne enako zgoditi tudi z ostankom ameriške lastnine, vrednim okoli četrt bilijona dolarjev. Izjavil je, da ne priznava nobene vojaške povezave z ZDA in s tem nakazal, da se bo nemara v bližnji bodočnosti postavil tudi proti ameriškemu vojaškemu oporišču Guantanamo. Little Rock se še vedno upira mešanju v šolah LITTLE ROCK, Ark. — šolski odbor je formalno zavrnil prošnje 39 črnih šolarjev za premestitev v doslej čisto “belo” višjo šolo. Izjavil je že preje, da letos še ne misli izvesti mešanja v bližjih razredih višje šo-le, V Central in Hall višji šoli, ki sta bili nekdaj izključno za bele šolarje, so sprejeli 13 črnih šolarjev za prihodnje šolsko leto. Šolski odbor je objavil, da se je javilo za premestitev v doslej izključno bele šole 33 črnih šolarjev, da pa se niso jaVili k zaslišanju, ki je po šolskih predpisih določeno, zato njihove prošnje ne bodo upoštevane. Hirošima po 15 letih V soboto je minulo 15 let, odkar je padla prva atomska bomba na človeško naselje in pokončala blizu 200,000 ljudi. HIROŠIMA, Jap. — V spomenici za 15. obletnico napada z atomsko bombo na mesto so prebivalci Hirošime opozorili svet, naj vendar spozna, da v atom-oki vojni ne more biti zmagovalcev. “Prepričani smo, da je naša dolžnost ustvariti nov svet, v ka-lerem bodo narodi sposobni živeti skupaj brez vsakega atomskega orožja in brez vojn sploh!” pravi spomenica. Prestolonaslednik Akihito je vodil sprevod kakih 30,000 oseb v sredi mesta in položil listo zadnjih žrtev na spomenik. Demonstracija pred ZN NEW YORK, N. Y. — Preko 2000 oseb z velikimi plakati je med petjem in vzklikanjem prišlo v sclboto pred palačo Združenih narodov in zahtevalo dokončno prepoved preskušanja a-tomdkega orožja. Pohod je organiziral “New York Committee for Sane Nuclear Policy”. ------o----- Braziljski predsednik na obisku na Portugalskem LIZBONA, Port. — Predsednik republike Brazilije Jusceli-no Kuibitschek je prišel v soboto sem na uradni obisk. Brazilija je bila nekdaj portugalska kolonija, potem v personalni zvezi s Portugalsko, dokler se ni ,popolnoma ločila od nje v'zadnjem četrtletju preteklega stoletja. WASHINGTON, D. C. — Moskva je začela novo diplomatsko igro, ki naj pripelje Hruščeva tekom septembra v New York. Igra ne pelje naravnost k cilju, hodi po velikih ovinkih. Jesensko zasedan j e Zdr uženih narodov se vsako leto začne običajno v drugi polovici septembra. Komunisti so že pred tedni napovedali, da želijo, da bi takrat začel znova zasedati odbor za razorožitev z ozirom na to, ker je znana ženevska konfei-renca za razorožitev propadla po komunistični zaslugi. Hruščev je celo izrazil željo, da naj bi ise sej odbora udeležili vsi državni poglavarji tistih držav, ki so članice ZN. Torej pravi vesoljni sestanek na vrhovih, kajti odbor ZN ima 82 članov. Amerika je te vrste sestanek na vrhovih gladko odklonila, z njo so potegnile vse velike svobodne države. Hruščev se pa ne da zlepa ugnati. Kongoika vlada proti verski vzgoji v šolah Vlada je pretekli teden zavzela stališče, naj v šolskih sporedih ne bo verskega pouka. — Misijonarji se boje, da bodo vse šole podržavljene LEOPOLDVILLE, Kongo. — V Kongu je od 13.5 milijona prebivalstva blizu pet milijonov katoličanov, med njimi sam predsednik republike Kasavubu, V vladnih krogih prevladuje proti-katoliška večina. Ta je dosegla odločitev proti verskemu pouku v šolah. Po sklepu vlade naj bodo šele brez vsakega verskega pouka. Ker so šole v deželi iz-idjučno verske, katoliške kot iprotestantovske, se boje, da jih bo vlada zasegla in po svoje u-redila. Misijonarji so se leta in leta trudili, da so šole organizirali. V Kongu deluje okoli 8,000 katoliških misijonarjev, sester in bratov der blizu 2,000 protestan-tovskih. Zadnji so večinoma iz Združenih držav. Unija kongoških delavcev — prejšnja Konfederacija krščanskih delavskih zvez — je obdolžila vlado Lumumbe, da se v gospodarski politiki nagiblje na markJistično stran. Ker je vlada že tako v hudih gospodarskih težavah, se sprašujejo, kje naj vzame sredstva za prevzem in vzdrževanje šol, ki so v rokah katoliških in pro-testantovskih misijonarjev. ------o------ Vatikanska država hoče ostati sodobna VATIKAN, It. — Vatkan spada sicer med najmanjše države na svetu, toda tam zmeraj kaj zidajo in prenarejajo. Sedaj postavljajo malo letališče za helikopterje. Verjetno na letališču ne bo veliko prometa, kot ga ni na vatikanski železniški postaji, teda morda bo letališče vendarle kdaj potrebno. Obenem nameravajo preurediti neki stolp, ši stoji na najvišji točki vatekansikega ozemlja v poletno stanovanje za sv. Očeta. Stolp stoji namreč tako visoko nad okolico, da tam vleče poleti zmeraj hladen veter. V načrtu imajo tudi povečanje vatikanske biblijotelke, ki ji že dolgo primanjkuje prostora za arhive. temibru 150-letnico svoje osvoboditve. Hruščev /i-spretno nastavljena in se je v njo skoraj ujela. Razhudila se je; ‘'Kaj mi praviš to? Kaj je meni do teg;a?” “Počakaj,” je dejal Jurij in Položil žlico na mizo. “Saj še oisi izvedela vsega, glavno še-pride.” Barbka je silila ravnodušnost, se ji posrečilo. Stopila je po J^bi, da je stala v lunini svetlobi. gledala je nekaj hipov skozi okno, kjer se je v pošastnih Sencah gibalo drevje, nato se je znova obrnila do svojega moža. ^Kaj pride?” je vprašala. Počakaj,” je Jurij sklenil, da 0 nalival grenkost po kaplji-Cah, se naslajal nad ženo in me-Ul njeno čustvo do tega člove-a- ‘ Sedimo v gostilni, kar se °dpro vrata. Kdo vstopi? Nez-^an človek z brado kot kapucin. N?de k mizi in si naroči pijače. radač skriva obraz, da bi ga ne spoznali.” v Jurij je utihnil, da bi podalj-^al užitek do neskončnosti, Barb- ^a je koprnela. Bh, ne skrije se mi! Če bi Se preoblekel v plemiča, ne skrije se mi! Spoznal sem ga P° čelu in po nosu, dasi ni gle-al name in je spregovoril ko-ma.i pet besed.” Utihnil je znova, Barbka se je razburila; “Povej do konca, če ^hiisliš!” “Čakaj . . je podaljševal ruuke. Barbka ga je prekinila. In ti si ga izdal? Povej na- kratko!” Izdal sem ga,” je udaril Ju- s pestjo po mizi. Zaradi tridesetih srebrnikov? Barbkinem glasu je trpetalo Zaničevanje. Ne zaradi tridesetih srebrni-^ov • • •” je gledal Jurij izbu-jeno, iz pijanosti, iz trpkega ču- stva in ljubosumja. Izdal sem ga radi tebe.” Radi mene?” se je Barbka hlinjeno čudila. Bilo ji je jasno. Saj trepetanja ni mogla prikriti niti sama pred seboj. Radi tebe!” je Jurij tolkel po mizi. Srebrnikov nočem.” Barbka je bila prepadena. Vedela je sicer, da mož sluti njeno čustvo do Andrejca, a da mu je jasno ko beli dan, si še sanjala ni. Zdajci je stala njena duša razgaljena pred njim. Ko je najbolj želela, da bi njeno srce ostalo skrito pred svetom, je zavpilo najbolj. V hipu, ko je pod vtisom srečanja Andrej-čevih otrok želela, da se popravi storjena krivica, se je zgodilo dvojno zlo. Tega zla je bil kriv njen mož, ki ga ni ljubila in je bilo poleg tega izdajstvo najgr-grše, kar je mogla pričakovati od kogarkoli. Ljubosumje in odklonitev srebrnikov ga ni moglo opravičiti. Vse to se je v enem samem hipu pogreznilo nad Barbko, premagalo jo je čustvo. Udrle so se ji solze, telo ji je gorelo. Kar je čutila, je zakrila z besedami: ‘Tako me sodiš? Reci, če mi moreš očitati eno samo besedo, en sam pogled. Govori! Nato se ubijem!” Jurij je bil prepaden. Žal mu je bilo maščevanja, iztegnil je roke in jeknil: “Barbka!” “Nič. Grem, ne vrnem se več! Praga te hiše ne prestopim več!” Jurij je hotel stopiti proti njej. Barbka je šinila skozi vrata, planila v lunino svetlobo, med drevje, bežala čez travnik, preko njive, preskočila je plot, preplezala zid, obstala na kupu groblja in se upehana ozrla. Posluhnila je. Nihče ni bežal za njo. Nihče je ni klical. To jo je za hip užalilo; slednjič je počenila in se zapredla v tiho misel, ki je rasla pred njo in se ji gromadila čez glavo. Bilo je vse tiho, le lajež psov in pesem čuka je bila slišna od Šturij. Pred Barbko je vstajala podoba človeka, radi katerega se je razburila. Z duševnimi očmi se je premerjala do dna in je stala kot grešnica sama pred seboj. Pogosto je mislila na to, a jo je vselej znova objela silovita strast njene nravi. Tako zelo tega nikoli ni občutila kot tistega večera, ko je bila sama sredi svetle prirode, tako lepe, kakor da se je z božjimi rokami v božji vodi umila. Pričela se je trkati na prsi in govoriti: “O Gospod, usmili se me, glej, kakšna sem!” Solze, ki jih je tega dne že dvakrat točila, so ji bile čisto blizu. Začele so ji teči po licih, ustnice so pile njihovo grenkost kakor iz keliha. Umirila se je in se ozrla proti Šturij am. Po kratkem premisleku se je dvignila in odšla proti koči nad klancem . . • V Jernejevi koči tega večera dolgo niso spali. Jernej / je sedel ob peči, roke je imel sklenjene na kolenih. Liza je ždela ob mesečini ob oknu, na njenih kolenih je napol ležal Drej-če, ki mu je grebla po laseh.. Tonček je sedel na klopi in zvonil z nogami. “E- ha!” je zazehal Jernej, ko je odmolil svojo tiho molitev. “Ali si slišala prej, Liza?” “Kaj je?” Za kočo je zaskovikala sova, starec se je razburil. “Zopet. Mene kliče.” ‘IKaj govorite? Bog sam ve, koga kliče. Morda mene.” Pravkar je bila nagla beseda izgovorjena, ko so bili slišni koraki pred kočo, nekdo je stopil čez prag. Vrata v izbo so se od- I AUGUST H J W 1 t { 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 18., 19., 20., 21. — Svetovidski Katoliški veterani, Post 1655, priredijo letni karnival in bazar na šolskem zemljišču. 29.—KOROTAN priredi piknik na farmi sv. Jožefa. OKTOBER 2.—Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. 15. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer. 16. —Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester. 22. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih. 23. — Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert. 29. —Zveza Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. jesensko zabavo. 30. —Cerkveni pevski zbor ILIRIJA praznuje s prireditvijo v cerkveni dvorani pri Mariji Vnebovzeti 35-letnico svojega obstoja. 30.—Pevski zbor PLANINA priredi v SND na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights ob štirih popoldne svoj jesenski koncert. NOVEMBER 6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. tografiranje izmišljenih zgodb ob pripomočku sredstev iz živega gledališča: kulis, prizorišč, mask, igralcev. Uvidel je, da je sila filma prav v njegovi možnosti, da se izmakne vezem stvarnosti ter se poda v neomejeni svet domišljije. Vrgel se je v izdelovanje igranega, na izmišljenih zgodbah temelječega filma, čigar prvi in najznačilnejši primer je bilo “Potovanje na mesec” iz leta 1902. Rojstvo osmo umetnosti - filma Na večer v letu 1895, torej pred dobrimi petinšestdesetimi leti, sta brata Louis in Auguste Lumiere svoji družini ter uslužbencem očetove tvornice prvič pokazala vrsto premikajočih se fotografij, predstavljajočih konja, ki vleče po cesti voz, trg s kolesarji, pešci in drevjem, še-lestečim v vetru; železniški stroj, ki se je zdelo, da bo zavozil naravnost na gledalce; skratka svoj izum, ki sta ga dala patentirati na ime “kinematograf.” To je bilo uradno rojstvo in po-trjenje filma, osme, najmlajše umetnosti, a če že ne umetnosti, pa tistega njenega nadomestka, ki se je v kratkih šestdesetih letih razvil v najmogočnejšo razvedrilno industrijo vseh časov. Postal je pa tudi najsilnejše sredstvo za vplivanje na ljudske množice, v nedosegljivo orodje za medsebojno zbliževanje ali odtujevanje ljudi in, zlasti po uveljavitvi zvočnega filma, v edinstven pripomoček vrednot in lepot, ki bi sicer nikoli prla,- črna senca je stala sredi veže. (Dalje prihodnjič) ne mogle biti dostopne vsemu, pismenemu in nepismenemu človeštvu, na vseh štirih vetrovih sveta v celoti. Postal je večini današnjih ljudi edina tvor-nica sanj in umišljenega sveta, torej tistega, česar dandanes morda najbolj potrebujejo in po čemer jih v njihovi zgolj tvarni vsakdanjosti najbolj žeja- Namen pričujočega sestavka pa ni, razpravljati o teh odlikah in značilnostih filma in tudi ne načenjati vprašanja, če je sploh dosegel, ali v koliko je dosege, stopnjo umetnosti, marveč navesti nekaj najvažnejših podatkov in mejnikov iz njegovega zunanjega razvoja ter izpopo -njevanja. Izumitelj filma umrl kot berač Dokler sta se s filmom ukvarjala brata Lumierja, njegova očeta, je ohranil izključno značaj dokumenutarja, ki je v živi podobi prikazoval zanimivosti iz živega, resničnega življenja. Prvi, ki je zaslutil v tem novem izrazilu umetnostne možnosti, je bil Georges Melies, ki je film začel uporabljati za fo- Po vzgledu Meliesa, ki je navzlic svojim odkritjem umrl leta 1938 kot berač, sta se ravnala arata Pathe, začetnika poznejšega svetovno znanega filmskega podjetja, ki sta uvedla modo realističnih dram iz pariškega podzemlja in bede, po večini v desetih in večih nadaljevanjih. <5d tu je bil samo skok do Rimanja bolj ali manj znanih knjižnih, zlasti pa gledaliških del, taco da to obdobje lahko imenujemo obdobje fotografiranega, v glavnem precej slabega gledališč^. V tem času je v Evropi prevzela filmsko vodstvo Italija, kjer so tedaj, med številnimi drugimi, izdelali tudi dramo “Cabria” po scenariju slavnega jpesnika Gabriela D’Anf-nunzia. Hkrati so se novega izuma polastili Amerikanci, ki niso v njem gledali kake umetnostne, marveč zgolj pridobitno možnost in iga kot praktični ljudje začeli takoj razvijati v industrijo, šele potem so dali v njem mesta drugim težnjam. Edina svojska in morda doslej najznačilnejša zavest, ki jo je takrat ustvaril ameriški film, so bili tako imenovani “Western,” fotografirane zgodbe z Divjega Zahoda in iz pionirske dobe v razvoju Združenih držav, ki so ohranili življenskost in neizmerno privlačnost vse do danes. Prvo delo te vrste, polne cow-boyev, Indijaweer’Rn lova za zlatom, je bil Porterjev “Napad na veliki vlak” iz leta 1903. Vzporedno s cowboyskim se je razvijal tudi svojevrstni a-meriški komični film, ki je višek svojega mehaničnega humorja dosegel v Haroldu Lloydu in Busterju Keatonu, dočim je tretji izmed teh filmskih klow-nov, Chaplin, šel dalje ter svojim stvaritvam dodal precejšnjo mero človečnosti in psihologije, ter prišel najdlje v “Kozličku,” “Lovu za zlatom” ’in v “Lučih velemesta.” Vsa poznejša njegova tvornost, ki mu je prinesla v glavnem nezasluženo slavo genija, temelji na domislekih iz teh del, česar se je dobro zavedel tudi sam, ko jih je v zadnjem filmu “Luči na odru” zbral prav vse in jih skušal pretirano prignati do čim večjega učinka, da bi se z zadnjim naporom rešil s poti navzdol, kamor ga je vrglo eksperimentiranje s tako imenovano umetnostjo, kateri pa ni bil kos. Nova stopnja v tehničnem in oblikovalnem razvoju ameriškega filma se začenja z Davidom Griffithom, ki je vanj uvedel psihološko analizo posameznih osebnosti, nova izrazila in večino tega, kar imenujemo filmsko tehniko prikazovanja. Njegova epopeja Amerike. “Rojstvo naroda,” zgodovinski film “Nestrpnost” ter drama “Strta lilija” o-stajajo karadi tega trajno zapisani v zgodovini tako imenovane osme umetnosti. Hollywood — središče sanjskega sveta Leta 1911 je bil ustanovljen Hollywood in dan temelj za dolgoletno svetovno oblast ameriškega filma, ki je začel računati v milijonih dolarjev. To je omogočilo njegovo heroično dobo, katere najvidnejši izraz sta Douglas Fairbanks, prvi narodni junak vsega človeštva, ter Rudolf Valentino, prvi sanjski Smrt zaradi avtosugestija V Angliji so začeli veljati strogi predpisi, po katerih morajo vse tovarne, ki izdelujejo velike hladilnike in ledenice, vgraditi v svoje proizvode tudi napravo, s katero je mogoče od znotraj odpreti vrata. Eden izmed razlogov za to je tragičen dogodek, ki se je pripetil pred štirimi leti. Delavec, ki je čistil vagon hladilnika na londonski postaji, se je zaradi nepazljivosti zaprl v napravo in ostal v njej. Nihče ni vedel, da je delavec v hladilnem vagonu, ki so ga poslali na Škotsko. Spotoma je nesrečnik s kredo zapisoval na stene vagona vse faze svoje strašne agonije. Najprej so mu zmrznile noge do gležnjev — je zapisal potem do kolen in nazadnje vse telo. Po 48 urah so v Edin-burghu odprli hladilni vagon in v njem našli mrliča. Navzoči pa so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da hladilni sistem med vožnjo sploh ni deloval. Nesrečni delavec je umrl zaradi avtosugestije. Ženske dobijo delo ljubimec vsega ženstva na sve- tu. Toda vse bi bilo obstalo verjetno pri tem, da niso nekaj razmere, nekaj vaba zlata začeli vleči v Kalifornijo evropske režiserje in ustvarjalce, ki so začeli obračati ameriški film na kolikor toliko umetniško pot. Prvi in vodilni med njimi je bil bivši avstrijski oficir Erich von Stroheim, ki ga lahko imenujemo očeta psihološkega realizma, poglavitne označbe filma v obdobju med obema velikima vojnama. Njegova dela “Nore ženske”, “Pohlep” ter “Svatbena koračnica” so dokazala, da je film zrel za prikazovanje tudi najmotnejših in najbolj zapletenih blodenj človeške duše. Evropa je takoj po prvi vojni živela v znamenju odpora proti golemu fotografiranju gledališča ter se pod vplivom na splošno vladajočega ekspresionizma 'najprej vrgla v abstraktni film, ki pa ni pustil znatnejših sledi. Še Rene Clair, ki je bil poleg Epsteina in danes slovečega Meksikanca Bunuela najmočnejši med tedanjimi režiserji, se je lahko uveljavil šele pozneje s “Pariškimi strehami” “Mili-onom” ter “Svoboda je naša”. (Dalje prihodnjič.) — Največ mesa na svetu pojedo povprečno v Novi Zelandiji. Delo za žensko Išče se starejša ženska, ki bi rada živela na deželi in pomagala materi skrbeti za tri otroke ter opravljati lahko hišno delo. Imela bi svojo sobo, hrano in plačo. Mora ljubiti otroke. Katero zanima, naj kliče AV 5-4267 ali piše na Mrs. Paul Kovač, Villa Mir Farm, RD 2, Chardon, Ohio. (151) MALI OGLASI Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226. ' (X) ’ Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Hiša naprodaj V slovenski okolici naprodaj hiša za 4 družine. 4-4-2-2 sobe* vsako stanovanje. V odličnem stanju. Novi plinski furnezi. Dobra dohodnina. Cena samo $16,900. i KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (150) Hiša v najem šest sob, na Highland Rd. v lepem prostoru. Kličite IV 1-6662. (150) Lastnik prodaja 6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. Kličite RE 1-5892. (150) Hiša naprodaj Dvodružinska, 5 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgoraj. Naprodaj zaradi selitve. 965 E. 77 St. AT 1-4256. -(151) Posestvo za dohodek Na E. 74 St., naprodaj 2 hiši na enem lotu, 6 sob spredaj, 5 sob zadaj, plinski furnezi, veliko dvorišče. EN 1-3734. (154) naduha Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio IRSKA OBALA _______široka obala pri Ros noivlogh v irskem okraju Donegal n% 'poseb- no obiskana, kot je razvidno s slike. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaaatvo ali trfovino. obraita m d« uas J0S. GLOBOKAR •36 E. 74th St HE 1-MOI I -*•1 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. M St ^Illllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ 1 Očetov greh' | “Tevž, Tevž, ljubi Tevž, odpusti mi, odpusti mi! Tvoj oče je velik grešnik.” “Oče,” je zavpil sin, “vi ste ob pamet.’” Prijel ga je pod pazduho, ga posadil na klop, sedel tudi sam zraven njega in ga objel. “Tevž,” je stokal stari, “naj ti povem! Danes ti bom mogel, drugič kdaj ne več.” ’ “Doma bova govorila.” “Ne, ne! Tukaj, zdaj . . . Tiho bodi in poslušaj, kaj ti povem . . . Dvornikova domačija . . . ni naša. Nismo je . . . nisem je dobil po pravici.” “Oče, saj se vam meša.” “Ne! Vse je res, kakor ti pravim. Ne morem z grehom na oni svet. Strah me je pred božjim sodnim stolom. Od tega strahu je vsa moja bolezen.” Zdaj se je mladi mož zdrznil. “Za božjo voljo, oče, kaj bi vam moglo biti tako na duši?” “Dvornikovo ni moje.” Čigavo pa potem?” “Jurijevo, krojačevo.’” “Kaj, Krištofovo? Kako vendar? Saj ste je po stricu podedovali.” i «w “Da, ker testamenta ni bilo. Ampak testament je bil, samo skril ga je nekdo.” CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE REGISTERED NURSES Licensed practical nurses who either have or are willing to obtain Colorado registry. All shifts open. Good starting salaries plus differential for shifts. — Uniform, laundry and meals furnished, two weeks paid vacation, twelve days sick leave per year, six holidays per year. Maintenance available, if so desired. Also DIETICIAN A.D.A., opening in Fall. 65 bed hospital in a friendly and growing community. Wire or write Director of Nurses or Administrator SOUTHWEST MEMORIAL HOSPITAL Dept. D Cortez, Colorado (ISO) “Kdo? Vi gotovo ne! Kajne, vi ne?” “Ne, jaz ne. Vedel pa sem zato in dobiček sem imel od tega.” Tevž se je tresel. Čez nekaj časa je rekel: “Oče, zdi se mi, da ste si nekaj v glavo vtepli — kakor otroci, ki se bojijo praznih strahov.” “Da, strahovi so to, pa ne prazni, ampak grozni strahovi. Noč in dan so za menoj. Strahovi, strahovi, ki po vsaki krivici pridejo. In krivico sem storil, hudo, hudo krivico.” “Jaz tega ne verjamem in ne morem verjeti.” “Ko ti pa prisegam, da je res! Popraviti jo moram. Tako ne morem umreti. Strašno bi bilo, ko bi prišel tak pred sodbo živega Boga.” Nekaj časa sta molčala. Potem je stari proseče spregovoril: “Tevž, daj mi, naj govorim! Povedati ti hočem, kako je vse prišlo.” “Tedaj povejte, oče, če mislite, da je tako prav!” Zdaj se je stari izpovedal, kako si je nakopal težki greh. Večkrat si je moral globoko oddahniti in si obrisati čelo. Takole se je vse zgodilo: Temelj in podlago za blagostanje na Dvornikovi kmetiji je položil Tevžev praded, ki je živel še pred kakimi šestdesetimi leti. Ta je imel samo dva otroka: sina Jože ja in hčer Nano. Ko je bilo hčeri štiri in dvajset let, je proti očetovi volji vzela nekega obrtnika v Dobrijah in dobila le pet sto rajniš dote. S tem denarjem sta si kupila majhno branjarijo, najeti pa sta si morala še precej denarja na hišo. Zaradi tega dolga si vse življenje nista mogla prav po- CHICAGO, ILL. THE OBLATES OF ST. JOSEPH Consecrated Women School Teachers In the World Business Women Living the Life of Total Dedi- Professional Women A Potential Seen,a, In.titute Planned Particularly for Offering Both Resiaent and Nurses Non-Resi,dent Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by THE MOST REV. ROBERT F. JOYCE, D.D. Bishop of Burlington INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P. P. O. BOX 123 PITTSFORD, VERMONT _________________________________________________________(159) HELP WANTED MALE KELLOGGS HAS THE FOLLOWING POSITIONS FOR: JOBBERS Men with some background in machine work and layout Will train qualified men in this capacity PUNCH PRESS OPERATORS Must have 2 or 3 years experience on small or medium presses MILLING MACHINE OPERATORS Young men with 1 or 2 years experience on light milling work required SPRAYERS Qualified men with 1 or 2 years experience on mowing conveyers spraying TINNING OPERATORS Good opportunity for the right men to advance in this department SEE MR. DALY KELLOGGS COMMUNICATIONS DIVISION OF I. T. T. 6650 SO. CICERO AVENUE ■>» ■ --------------------------- i magati in sta doživela le malo srečnih in veselih dni. Le eno veliko veselje jima je bilo v kratki dobi njunega zakona: ko se jima je v drugem letu rodil sin, ki sta mu dala ime Jožef. Ta je bil sedanji stari Dvornik, Tevžev oče. Še preden je izpolnil sin sedmo leto, je prišla branjarija na kant in starša sta kmalu nato pomrla. Zdaj ga je vzel ujec Jože j, ki je po očetovi smrti gospodaril na lepi Dvornikovi domačiji, k sebi za svojega. Pri hiši pa je bila še neka sirota, petletna Cencka, ki se je je bil že stari usmilil in jp sprejel za rejenko. K temu dvema je prišel pozneje še tretji, namreč nezakonski sin mladega gospodarja, po imenu Jurij, poznejši krojač “Krištof” ... Jozej, sedanjega starega Dvornika ujec, je bil čudak in se kljub lepi domačiji ni oženil. Najbrž je bilo tako, da tiste, Ki hi jo bil rad, vzeti ni smel, dokler je oče živel, pozneje pa je dobil ni več. Otroke, ki so bili pri hiši, je imel rad, največ ljubezni pa je kazal Jozanu, svoje sestre sinu. Temu in Cencki ni rekel nikoli Žale besede, čeprav bi prav Cencki bilo večkrat treba šibe. Čeprav stajo učitelj ali kaplan tožila, da je lažnji-va, lahkomiselna, da, celo kraji vdana, je gospodar samo z glavo zmajal, napravil pa ni nič. — Bolj strogo pa je držal Jurija, svojega nezakonskega sina, ki je bil večji in močnejši od pra-tranca Jozana. Jurija je jemal k vsakemu delu, ga' komandiral in učil in nikoli ni bil prav zadovoljen z njim. — Ti trije otroci so rastli, delali na polju, v hlevu in na gumnu in bili namesto hlapcev in dekel. Med seboj so se razumeli, kakor da so si res brata in sestra. Edino Cenka je imela včasih svoje skrivnosti in že z dvajsetimi leti se je spečala z Blazinovim na vasi, ki jo je pozneje vzel. Ko je Dvornik prekoračil petdeseto leto, je jel bolehati; imel je vodenico. Poldrugo leto se je korenjak žilavo branil bolezni, potem je šlo z njim hitro h kraju. Ko so ga sprevideli, so ga gospod vprašali, če je napravil testamennt; rekel je, da je že vse uredil. Zadnja dva tedna je tako oslabel, da je moral biti vedno kdo pri njem. Največ je bila Cencka, da je bilo kar čudno, s kako skrbjo mu streže. Nekaj dni je še brskal po svojih papirjih, potem pa je tako opešal, da sploh ni več vedel, kaj se o-koli njega godi. Neki večer pred Dvornikovo smrtjo je prišla Cencka k Jozanu, gospodarjevemu nečaku, in mu rekla, da ji je slučajno prišel testament starega v roke in da ga je prebrala. V tem je zapisan Jurij za dediča, Joža pa dobi štiri tisoč rajniš, ona, Cencka, pa samo tisoč. Ko je Joža to čul, ga je kar spreletelo. Saj so mu vendar vsi ljudje že poše-petavali, da dobi on Dvornikovo domačijo, in tudi sam je bil o tem prepričan. Zato zahrbtni Cenci ni hotel prav verjeti. Ta pa je šla in se koj spet povrnila, potegnila iz žepa neko pisanje in ga podala Jozanu. Res, to je bil testament njegovega ujca, šele pred štirinajstimi dnevi ga je napisal, kakor je pričal datum, in vse je bilo res tako, kakor je povedala. To ga je silno potrlo, kajti vsj lepi upi so mu splavali po vodi. Čez nekaj časa je rekla zvita Cenca: “Sramota je, da so tebe postavili za onega pankrta. Najbližji sorodnik si ti in po pravici in postavi bi moral ti biti Dvornik, ne pa Jurij.” “Jurij pa je ujčev sin,” je odvrnil Joža. “Pankrtski! Taki otroci nimajo pravice,to vendar veš.” “Kaj hočem! Ujec lahko naredijo, kakor hočejo.” “O, da se že drugače tudi narediti! Ko bi testamenta ne bilo, bi bil ti edini dedič in po zakonu bi bilo vse tvoje. Veš kaj, Joža? Obljubi mi, da mi daš tri tisoč rajniš — pa bo testament izginil in nihče ga ne najde.” ’ SE BODO UVELJAVILE? — Nekateri bi radi za poletni čas uvedli k večerni moški obleki kratke bele hlače. Eden med njimi je čikaški krojač Vess Duro, ki ga vidimo tia gornji sliki. i 5 S Za vaš pomembni dan! Drage nevestel Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA «U7 St Clair Ava. Cleveland I, Ohio HI 1-0611 '% S s I s Cenca se je prav takrat ženila z Blazinom. Toda ta je na svoje zadolženo posestvo mogel vzeti le tako, ki je imela dovolj denarja. Joža je čutil, da mu je vsa kri udarila v glavo, ko je čul Cen-cin hudobni načrt. Nekaj časa je pomišljeval, potem pa rekel: “Ne, lumparije pa ne!”’ “Saj tebi ni treba nič,”’ ga je nagovarjala, “vse bom jaz. Lumparija pa to tudi ni. Ujec nimajo pravice, da sprevrnejo vse zakone in postave. Preudari, Joža, jutri se zmeniva!” Vso noč Joža ni mogel zatisniti očesa. Hudo se je upiral skušnjavi, in zjutraj je bil trden, da se ji ne vda. Prišla pa je zopet Cenca in ga namar-njevala in mu pravila, kako bi bilo, ko bi bil najbogatejši, najuglednejši kmet daleč na okoli. Tako pa bo moral od hiše in Jurij se bo razkošatil. S tistimi borimi tisočaki si bo mogel kupiti komaj kako kočo in nekaj pedi zemlje kje v kaki odrti strmimi. Ljudje pa se mu bodo smejali, češ: prav mu je! Tedaj sta napuh in lakomnost prevpila vse dobre sklepe v njem: obljubil je Cenci tri tisočake, če testament izgine . . . (Dalje prihodrjič.) -------0-------- Oglašajte v “Amer. Domovini *DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 ti GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore BIvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cent h 1 1 p I I i I m 20% popustna RAZPRODAJA Si I i i (ene VSEMU blagu so znižane za najmanj 20%! Oblačila za šolarje kupite SEDAJ po prihrankih Poleg 20% popusta pri VSEH predmetih, so še po- J?) sebne čistilne razprodaje. Damske obleke samo 99c Moške športne srajce samo 99c Deške raztegljive nogavice 4 pari za $2.00 Še veliko, veliko drugega! Vabljeni ste, da pridete in si ogledate vse, pa če ku- §| pite kaj, ali ne. || Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke, dvojne ? znamke ob torkih. DOSLEJ NAJVEČJA RAZPRODAJA i I s & I | 1 2 8 ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR A VE. i § i 1874 1960 /Naznanilo in Zah-dala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so po daljši bolezni umrli naša ljubljena mati, stara in prastara mati, tašča in sestra FRANCES KLUN roj. PUZELL Prevideni s sv. zakramenti so zatisnili svoje oči na dan 8. julija 1960. leta. Rojeni so bili 20. septembra 1874 v vasi Bukovica pri Ribnici, odkoder so prišli v Ameriko 1. 1910. Pogreb se je vršil 12. julija 1960 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njihove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njih truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga t am položili k večnemu počitku. Pokojnica je bila članica društev: Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete, podružnice št. 10 SŽZ in društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za česte obiske na domu in za molitve v pogrebnem zavodu; Father Vargi za obiske na domu in za darovano sv. mašo zadušnico; Father Rebolu pa za podelitev sv. zakramentov in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako Upe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njihove duše. Toplo sc zahvalimo vsem, ki so našo drago pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše za-dušnice in ki so jo spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pripadala, za molitve ob njeni krsti in za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Srčna hvala pogrebcem, sorodnikom pokojnice, ki so nosili njeno krsto. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iz srca se zahvalimo bratu pokojnice. Mr. Joseph Puzell in njegovi hčerki ter njenem soprogu, Mr. in Mrs. Charles Bretz, ki so iz Chicago prihiteli na pogreb. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Posebno se zahvalimo Mr. in Mrs. Frank Matoh, ki sta oskrbnika pri Grdinovem |)ogrebnem zavodu in ki sta nam v dnevih smrti izkazala svojo veliko naklonjenost in vsestransko pomoč. Bog Vama povrni stotero! Iskrena hvala našim dragim sosedom za vse, kar so nam v dnevih naše žalosti dobrega storili. Bog Vam povrni! Hvala osebju pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Poslali smo zahvalne kartice vsem. Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo. v blagoslovljeni ameriški Ljuba mati, stara in prastara mati, tašča in sestra, počivajte v miru zemlji in lahka naj Vam bo gruda te Vaše druge domovine! Veliko ste v tej dolgi dobi življenja in bivanja v Ameriki pretrpeli. Vso svojo ljubezen ste nam dali, da bi nas z delom, skrbjo in dobrimi nasveti pripravili za težko pot življenja. Sedaj Vas je Bog poklical k Sebi in Vas bo za vse to obilno poplačal z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Mi, ki smo ostali, žalujemo za Vami in Vas pogrešamo. Držali se bomo vedno Vaših dobrih nasvetov in bomo po njih živeli. Enkrat pa se bomo vsi združili na onem svetu in bomo skupaj uživali radosti večnega življenja. Do takrat pa se Vas bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah ! Vaši žalujoči: JENNIE BATICH, hčerka ANTON KLUN, sin JOSEPH PUZELL, (Chicago), brat IVANA KRASNA, (Trieste, Italy), sestra HENRY, zet MARY, snaha ROSE KOCJAN in ELSIE ZALETEL, vnukinje HAROLD TOMSICH in ALBERT BATICH, vnuka 11 pravnukov in pravnukinj OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 8. avgusta 1960.