PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič — Rudnik je na 165. seji dne 14. 2. 1990 obravnaval osnutek odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa v Ijubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine občine v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET OSNUTEK Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS St. 1/81), na podlagi 90. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad (Uradni list SRS št. 13/86), 57. člena statuta občine Ljubljana-Center (Uradni list SRS št. 13/86) 83. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS št. 13/86), 79. in 84. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86), na predlog Izvršnih svetov Ljubljana -Bežigrad, Ljub-Ijana Vič-Rudnik, Ljubljana-Center, LjubljanaŠiška, so skupš-čine občin Ljubljana-Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........, skupščine občine Ljubljana- -Center na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup- nosti, dne......., skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne........, skupš- čina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne........sprejela ODLOK o razglasitvi arheološkega kompleksa v Ijubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik I.TEMELJNEDOLOČBE 1. člen Z namenom, da ohranimo zgodovinsko izročilo, kulturne, znanstvene in estetske vrednote ter zagotovo usklajen nadaljnji razvoj na območju arheološkega kompleksa Ijubljanskih občin, to območje razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik. 2. člen Arheološki kompleks Ijubljanskih občin (dalje spomenik) raz-glašamo za kulturni in zgodovinski spomenik, zaradi kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in estetskih vrednosti. Vsebuje pomembne sledove človekovega delovanja: - obdobje prazgodovine - to je čas dveh tisočletij pred našim štetjem (najdbe v strugi Ljubljanice, med Špico in Cevljarskim mostom, Grajski grič, grobišča pri SAZU); - antično obdobje, ki zajema čas od pričetka našega štetja do konca šestega stoletja našega štetja (Emona); - obdobja zgodnjega srednjega veka - čas od osmega do dvajsetega stoletja našega štetja (Ljubljanski grad, Križanke, Cer-kev sv. Petra; - obdobje visokega srednjega in novega veka, od 12. st. n. š. dalje (srednjeveška Ljubljana). 3. člen Spomenik obsega tri spomeniško varstvene enote: 1. Že prezentirano arheološko dediščino, ki je na območju: - prezentiran objekt ob stavbi Kulturnega doma Ivan Cankar - prezentiran objekt na Ulici Josipine Turnograjske - del Trga revolucije s statuo Emonca in Severnimi emonskimi vrati (parcela 160/13 K.O. Ajdovščina) - predel med Erjavčevo, Igriško, Gregorčičevo in Prešernovo cesto s prezentiranimi objekti ob OŠ Majda Vrhovnik, z izjemo parcel 34/1, 34/2, 34/3 in 34/4 in same osnovne šole, vse K.O. Gradišče I, - predel med Aškerčevo in Emonsko cesto, Mirjem in Snežni- ško ulico (parcele 52/1, 52/2, 52/3, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 62/1, 62/4, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65/1, 65/2, 65/3, 70/2, 70/4, 70/6 (do križišča z Mirjem), 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6, 71/7, 71/8, 71/9, 71/11, 72/2, 78/4, 78/6, 78/8, 78/13, 78/26, 78/27, 78/28, 78/29, 78/30, 79/1, 79/2, 81, 81/13 (do križišča z Mirjem) 81/18, 82, 84/1, 85, 87, 89, 94, 107,115,132,139,140,141,147,152,154,171/10, K. 0. Krakovsko predmestje. Izjema so dozidave FNT VTO Kemija in kemijska tehnologija, prizidek h kompleksu srednjih šol ob Aškerčevi cesti in nova Kardeljeva cesta v območju urejanja s prostorsko ureditvenimi pogoji (VI 2/1). - členi antične arhitekture vzidani v zunanjih fasadah Stolnice, Semenišča v Dolničarjevi 4, na Mestnem trgu 3, na Ljubljanskem gradu in na vrtu Narodnega muzeja in je na karti razvidno iz legende. 2. Enoto z visoko ovrednoteno arheološko dediščino (kontrolni blok v skladu s priporočili UNESCA), ki se nahaja na območju Foersterjev vrt - parcela 20, K.O. Gradišče I in je na karti razvidno iz legende. 3. Arheološko dediščino na preostalem območju spomenika v predelih, kjer arheološki teren še ni v celoti raziskan. 4. člen Arheološka dediščina iz tretje točke predhodnega člena se na osnovi spomeniško varstvene valorizacije nameni prezentaciji ali se sprosti spomeniško varstvenih pogojev. II. OBSEG KULTURNEGA IN ZGODOVINSKEGA SPOMENIKA 5. člen Spomenik leži znotraj območja, ki ga zamejujejo meje: najse-vernejša točka arheološkega kompleksa je v občini: LJUBLJANA BEŽIGRAD in sicer je to Samova ulica (parcela 2228). Meja poteka po južnem robu te ulice do križišča s Titovo cesto, jo prečka in se nadaljuje na južnem robu Topniške ulice (parcela 2236/3). Poteka do križišča Topniške in Peričeve ulice (parcela 1149), kjer se obrne proti jugozahodu in poteka po zahodni strani Peričeve ulice. Meja se nadaljuje do križišča s Kržičevo ulico, jo prečka in teče po vzhodnem robu parcele 1911/1 do Linhartove ceste. Jo prečka in se nadaljuje do jugozahodnega vogala parcele 1912/1, kjer se obrne proti vzhodu. Po južni strani omenjene parcele poteka do križišča z Robbovo ulico (parcela 1814) in se navezuje na njen severozahodni vogal. Nadaljuje se po zahodnem robu parcele 1814 vse do križišča z Vilharjevo cesto (parcela 2232/1). Prečka omenjeno parcelo in vstopa v občino LJUBLJANA CENTER pri Železniški postaji, kjer se navezuje na vzhodno mejo par-cele 215/22 in 131/1. PrečkaTrg osvobodilne fronte (parcela 536/ 5) do severovzhodnega vogala Moša Pijadejeve ulice (parcela 535/7) in teče po njenem vzhodnem robu vse do parcele 125/2. Meja poteka po vzhodnem robu parcel 125/2,116/1 in 123/1. Teče po zahodnem robu parceie 15 do severnega vogala Komenskega ulice (parcela 534/1) in po njeni severni strani do križišča z Resljevo cesto, jo prečka in nadaljuje po parceli 534/3 do križišča z Vidovdansko ulico, jo prečka in poteka po severnem robu llirske ulice (parcele 28/35, 28/36 in 26/1). Prečka Njegoševo ulico in vse naveže na jugozahodni vogal parcele 24/1 ter teče po njeni južni strani. Obkroža parcelo 23/1, teče po njeni severni in vzhodni strani ter vzhodni strani parcele 23/2. Prečka Zaloško cesto in se navezuje na vhodno stran parcele 18/24. Nadaljuje se po vzhodni in južni strani parcele 18/25 ter se naveže na parcelo 18/28. Meja teče do stika s parcelo 203/1, jo prečka in se obrne proti jugu po zahodni strani Lipičeve ulice. Preide preko mostu pri Ambroževem trgu prečka Ljubljanico. Po slednjem (parcela 194) meja teče po vzhodni strani in seka Poljansko cesto (parcela 529) ter se obrne proti zahodu. po južni strani Poljanske ceste teče vse do severozahodnega vogala parcele 261 in se nadaljuje tudi po njenem zahodnem robu. Na vogalu parcele se obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnem robu parcele 530 (Streliška ulica). Teče do križišča z ulico Za gradom, jo prečka, se nadaljuje po levem bregu Gruberjevega prekopa in se nadaljuje do križišča Gruberjevega nabrežja in Prijateljeve ulice, kjer meja spomenika zavije proti severozahodu in teče po jugozahodni strani Prijateljeve ulice (parcela 23/29). Prečka Privoz, Janežičevo 26 • in Praprotnikovo ulico. Na križišču z Zvonarsko ulico (parcela 612/9) se obrne proti jugozahodu in teče po jugovzhodni strani Zvonarske ulice do križišča s Prulami. Prule prečka, ter teče po meji katastrskih občin proti severozahodu, prečka Ljubljanico ter poteka do izliva Gradaščice v Ljubljanico. Tu prehaja na ozemlje občine LJUBLJANA VIČ RUDNtK Meja spomenika teče po levem bregu Gradaščice (parcela 1703/1) vse do križišča Lepega pota in Gundoličeve ulice. Tu se obrne proti severu in poteka po jugozahodni strani Lepega pota, prečka Teslovo ulico in se nadaljuje do križišča z Jamovo ulico, kjer se obrne proti jugozahodu. Teče po južni strani Jamove ulice (parcele 206/1, 147/15, 143/65, 225/1) in prečka Langusovo ter Haydrihovo ulico, vse do katastrske meje (K.O. Gradišče I. - K.O. Vič). Tu se obrne proti severozahodu ter teče po katastrski meji do Tržaške ceste, ki jo tudi prečka. Navezuje se na južni vogal Idrijske ulice (parcela 116/1). Teče po zahodnem robu omenjene ulice, prečka Postojnsko ulico in se navezuje na parcelo 116/41 ter poteka po njenem zahodnem robu. Prečka Oslavijsko ulico in železniško progo Postojna-Ljubljana (parcela 99/4) ter se veže na vzhodni vogal parcele 119/6, kjerseobrneproti severovzhodu. Meja poteka po severozahodnem robu parcele 99/4 in prehaja v občino. LJUBLJANA CENTER na zahodnem vogalu parcele 158/3 ter se nadaljuje po meji K.O. (parcele 158/3, 194/2, 194/4, 207/8, 207/3, 205, 207/7, 207/5, 207/6, 206/2). Na jugozahodnem vogalu parcele 206/2 se obrne na sever in teče po zahodni in severni meji parcele 207/5. Na stičišču parcel 207/5 in 216/4 se obrne proti severu, seka parcelo 216/1 in teče pozahodnem robu parcele 191/2. Prečka Jakopčev drevored in poteka po zahodni strani parcele 192 in se nadaljuje po zahodnem in severnem robu parcele 185/1 do njenega severnega vogala. Tu se nadaljuje po jugovzhodnem robu parcele 220/1, vse do stika s parcelo 158/3 in 158/21 in prečka Celovško cesto ter prehaja v občino LJUBLJANA ŠIŠKA po severozahodnem robu parcele 158/5 (ali 1453/9?) (železni-ška proga) ter po meji K.O. (parcela 1453/1 K.O. Sp. Šiška - 158/ 22 K.O. Ajdovščina) prehaja v občino LJUBLJANA BEŽIGRAD Tu poteka po vzhodni strani Parmove ulice (parcela 2223) do križišča z Livarsko ulico (parcela 2163). Teče po njenem južnem robu do križišča s Pleteršnikovo ulico (parcela 2145) in se nada-Ijuje po njenem zahodnem robu (parcele 2109/1, 2082, 2042) do križišča z Bežigradom (parcela 2043). Tu se obrne proti vzhodu in teče po severnih robovih parcel 2044 in 2046/1, kjer se zasuka proti severu, prečka Bežigrad in teče po zahodni strani Hranilni-ške ulice (parcela 1954). Seka Einspielerjevo ulico ter se nada-Ijuje po zahodni strani Ravbarjeve ulice (parcela 909/1). Na kri-žišču Ravbarjeve in Samove ulice (parcela 2227/2) se obrne proti severovzhodu in poteka po severovzhodnem robu Samove ulice. Prečka Vodovodno cesto in se naveže na izhodišče. 6. člen Spomenik leži na območju naslednjih katastrskih občin: Beži-grad, Tabor, Šempeter, Poljansko predmestje, Prule, Trnovsko predmestje Gradišče I., Ajdovščine in Spodnja Šiška. Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja na spomeniku iz prve in druge točke tretjeta člena tega odloka, so povzeti po stanju v zemljiški knjigi z dne 1. 11. 1989. Seznam je na vpogled v ustreznem upravnem organu občine. Seznam se dopolnjuje z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja novo ovrednotenih arheoloških najdb iz tretje točke tretjega člena tega odloka na podlagi uradnih predlogov stro-kovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 7. člen Spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v merilu 1:5000 in je sestavni del odloka ter je na vpogled na občinah, ki so odlok sprejele. III. VARSTVENI REŽIMI 8. člen Za območje spomenika iz prve in druge točke tretjega člena tega odloka velja varstveni režim, ki ne predvideva sprememb rabe prostora, razen po že sprejetih prostorskih aktih: dovoljeni so le konservatorski posegi za izboljšanje stanja, znanstveni posegi in prezentacija snovi in situ. Preurejanje okolja mora biti podrejeno konservatorskim oziroma spomeniškim funkcijam. Za območje iz tretje točke tretjega člena velja varstveni režim, ki zahteva pred posegom v zemeljske plasti arheološke raziska-ve.Na osnovi spomeniško varstvene valorizacije se predvidi pre-zentacija ali pa se teren sprosti. 9. člen V okviru spomenika so sproščene arheoloških spomenrško--varstvenih pogojev naslednje, že sistematično raziskane povr-šine: - predel ob Titovi cesti med Linhartovo cesto in Kržičevo ulico parcelne številke: 1924/3; 1932/1,2; 1931/1,2; 1933/2; 1930/2; 1928/2; 1924; 1926/4; 1906/1,2; 1907, z del parc. 1908; 1904/2; 2220/2; 1894; 1895; 1896; 1897; 1898/1; 1892/1,2; 1890/1,2; 1882/ 2, 1884/2, podhod pod Titovo in Linhartovo cesto, - cestni podvoz na Titovi cesti, - severni del železniške postaje v okolici kurilnice, - parele 41/6, 41/13, 41/14, 41/18, 41/19, 41/20 vse K.O. Ajdovš-čina, - parceli 265 in 272 K.O. Tabor, - predel Bavarskega dvora in Kozolca, - predel med Trdinovo, Titovo, Cigaletovo in Pražakovo ulico, - predel med Trdinovo, Titovo in Tavčarjevo ulico ter mejo med parcelami 178 in 185,178 in 30/7, zahodni del parcele 30/4 in mejo parcel 172 z 30/13 in 1025, - stavba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-nja, Moše Pijade ulica - cestni podvoz na Celovški cesti, - območje Supermarketa, - območje Figovca in del Leninovega parka, - ploščad Borisa Kraigherja s podhodom Ajdovščina, - Holliday Inn, - del parcele 102 K. O. Poljansko predmestje, - parcela 93 K.O. Tabor, - del parcele 107/2 K. O. Tabor, - osnovna šola Prežihov Voranc, - Titova ulica ob vogalu Pošte - Cesta VII. korpusa, - Trg revolucije s Kultumim domom Ivana Cankarja (z izjemo prezentiranih objektov), - del Plečnikovega trga, - prizidka Drame, - Šumi (parcela 39/1 K. O. Gradišče I), - Ferantov vrt (med Kardeljevo in Rimsko cesto, zahodno mejo parcele 26/1 K. O. Gradišče I in Gregorčičevo ulico) z izjemo prezentiranih objektov, - predel ob Igriški ulici, z izjemo prezentiranega objekta (par-cele 34/1, 34/2, 34/3, 34/4 K. O. Gradišče I), - del Trga mladinskih delovnih brigad-križišče - parcelna štev. 517 K. O. Gradišče I, - nova Strojna fakulteta, - vogal Turjaške in Vegove ulice, - del dvorišča SAZU, - Stritarjeva ulica in del Ciril-Metodovega trga, - predeli na Ljubljanskem gradu, - del Gosposke in Križevniška ulica , - prizidek FNT (VTO kemija in kemijska tehnologija) z izjemo prezentiranih objektov. IV. RAZVOJNE USMERITVE 10. člen Izhodišča za razvojne usmeritve: A. Za območje iz prve in druge točke tretjega člena tega odloka velja, da je spomeniku treba zaradi kulturnih, zgodovinskih, estetskih in znanstvenih vrednosti zagotoviti nadajnji obstoj in razvoj ter dostop javnosti. B. Za območje iz tretje točke tretjega člena tega odloka pa je potrebno zagotovitl pravočasne raziskave In njlhove rezultate tvorno vključiti v urejanje prostora. V. NADZOR 11.člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 12. člen Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka je pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe. VI. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Z denarno kaznijo 150 do 15.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekrške v zvezi s samostoj-nim opravljanjem dejavnosti, če: 1. opravlja brez dovoljenja in konservatorskih smernic stro-kovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine v območju spomenika, posege v zemeljske plasti, ki presegajo konzervatorske posege za izboljšanje stanja, znanstvene posege in prezentacijo snovi In situ (prvi odstavek 8. člena), 2. dovaža in parkira na območju prezentiranih delov arheolo-ške dediščine, 3. spremeni, odstrani ali prenese prezentirane objekte, 4. brez dovoljenja in konservatorskih smernic strokovne orga-nizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine spremeni horti-kulturno ali arhitektonsko ureditev prezentiranega objekta ozi-roma preureja okolje izven konzervatorskih ali spomeniških funkcij. Z denarno kaznijo 25 do 2.500 dln se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnega odstavka. Z denarno kaznijo 25 do 2.500 din se kaznuje tudi posameznik, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Pristojni upravni organi občin podajo predlog za vpis spome-nika v zemljiško knjlgo v treh mesecih po uveljavitvl odloka.l 15. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Peter Vrhunc, dipl. soc. OBRAZLOZITEV Pravna podlaga: Zakon o naravni in kulturni dediščini nalaga občinski skupš-čini, da na svojem območju razglasi za kulturne in zgodovinske spomenike dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo po zakonu določene vrednote. Akt o razlasitvi ima namen, da zago-tovimo ohranjanje zgodovinskega izročila kulturnih in drugih vrednot razglašenega območja ter njihovih sestavnih delov, kakor tudi njihov usklajen razvoj, ki mora preprečevati nekontro-lirane posege. Ocena stanja in vzroki za sprejem: Razglašanje arheologije je že samo po sebi posebna naloga, saj imamo opravka s tereni, ki še niso raziskani. Vse premalo si prizadevamo, da bi ta veja kulturne dejavnosti zaživela načrtno in tako jo pogosto rešujemo tik pred zdajci. V danem primeru smo osnutek odloka pripravile teamsko štlri občine-Center kot nosi-lecdelovne naloge in Bežigrad, Vič-Rudnik in Šiška. Meje so tokratstrokovne in ne občinske, razglašamo pa najdragocenejši del mestne arheologije. Vsebina odloka: Predlog za razglasitev arheološkega kompleksa je podal Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Samo za obravnavo osnutka odloka smo pripravili tudi kratek povzetek iz strokovnih podlag. Najstarejše sledove človekovega bivanja z obravnavanega območja predstavljajo posamezne najdbe in časa prehoda kamene v bronasto dobo iz struge Ljubljanice, najdene med Špico in Čevljarskim mostom ter posamezni kosi iz Rožne ulice ter Cojzovega grabna. Močneje poseljeno je bilo področje v železni dobi. Posamezne najdbe z Grajskega griča nakazujejo njegovo strateško vlogo; na njem je bila naselbina, varovana tako s konfiguracijo terena, kot tudi reko Ljubljanico - vseskozi pomembno varovalno in povezo-valnopovezovalno osjo tega prostora. Tudi ,če se zaenkrat spri-jaznimo, da so dosedanje naselbinske najdbe sicer skromne in gradbene dejavnosti tega obdobja v glavnem s kasnejšimi posegi uničene, je znano in v določeni meri tudi sistematično raziskano grobišče pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot eno naj pomembnejših zgodovinskih izročit tega časa. Resnični razmah življenja in s spomeniško - varstvenega sta-lišča tudi najkvalitetnejšo prezentacijo, a doživi varovano območje v antike. Ob začetku našega štetja nastane v Ijubljanskih vratih času rimsko mesto - Emona-.kijes svojim obzidjem, uličnim rastrom, stavbnimi parcelami, cestami, predmestji in gro-bišči v ožjem smislu arheološke konservatorske stroke, urbani-stični fenomen in ga kot takega varujemo v zaokroženi celoti. Hkrati z zasnovo obzidja so bile določene ceste, stanovanjski otoki, grobišča. Vse komunikacije (smer približno vzhod - zahod) so usmerjene k Ljubljanici ter imajo v cestišče vkopano kloako. Z vodo je bilo rnesto oskrbovano iz različnih virov. Vodovodom tako sledimo iz Šiške skozi Tivoli in mimo Opere v mesto; druge-ganajdemo na relaciji Postojnska ulica - Tobačna tovarna; posa-mezne cevi so bile odkrite tudi v smeri Stolnica - Magistrat, morda za potrebe tamkajšnjih suburbanih zgradb. Nekropole so se širile, po rimski navadi izven obzidja - extra muros, ob glavnih vpadnicah v mesto: celejski, akvilejski in neviodunski (imenovana po antičnem mestu Neviodunum, danes Drnovo pri Krškem). Severno emonsko grobišče ob Celejski, ki je v glavnem identična z današnjo Titovo cesto, se pričenja na južnem robu Trga revolucije in sega do Linhartove ceste (posa-mezni grobovi so bili najdeni tu i do Centralnega stadiona), s tem, da se grobovi izredno zgostijo od Ajdovščine dalje. Proti zahodu so ugotovljeni vse do Jakopičeveca drevoreda in proti vzhodu do RTV centra. Računati je torej treba tudi s posameznimi odcepi od celejske magistrale proti vzhodu in zahodu. Nekropola ob Akvilejski cesti (identična z današnjo Tržaško) se pričenja na Trgu Mladinskih delovnih brigad in sega vzdolž obeh njenih strani do Idrijske ulice. Zanjo je značilnih nekaj sarkofagov na območju Tobačne tovarne; sem prištevamo tudi ločeno sku-pino grobov ob jugozahodnem vogalu Emone. Najmanj je dokumentirana nekropola ob Neviodunski cesti, ki se pričenja v območju Levstikovega trga in sega vzdolž Karlovške cesto do Privoza. K njej sodi tudi posebna skupina grobov pri Karlovškem mostu. Še večji areal kot mesto samo, so zavzemala njegova pred-mestja. Širila so se ob vseh glavnih vpadnicah, izkopanine pa kažejo, da so tu stale razne delavnice, namenjene emonskim meščanom. Po najdbah sodeč je bil tudi v tem času Grajski grič poseljen. Tu naj bi stala stražna postaja in kultna stavba boštva Aequorna (vodno božanstvo), čigar svetišče je tu, glede na lego-lego in pomen Ljubljanice, razumljivo. Obdobje preseljevanja Ijudstev je na obravnavanem območju zapustilo majhne sledi. Da le ne gre za popolno, čeprav kratko-trajno prekinitev poselitve, potrjujejo posamezne najdbe z vrta Narodnega muzeja in severnega emonskega grobišča. Slovansko naselitev je nekdanji teritorij Emone, po doslej zna-nih najdbah, doživel koncem prvega tisočletja našega štetja. Manjše staroselsko grobišče pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, grob na Mirju, predvsem pa grobišče ob cerkvi sv. Petra in najdbe na Grajskem griču izpričujejo čas naselitve naših prednikov na prostoru bodoče Ljubljane. O njenih prvih začetkih, predvsem zaradi nezadostnih arheolo-ških raziskav, lahko predvsem ugibamo. Prvič se Ljubljana ome-nja v pisanih zgodovinskih virih v sredini dvanajstega stoletja, njennastanek je nedvomno starejši. Domnevamo, da so se v začetku nenačrtno razvila manjša naselja ob Ljubljanici, med Grajskim gričem in ruševinami vzhodnega emonskega obzidja. Teh prvotnih jeder je bilo nedvomno več: prostori pri današnji Stolnici, Tranči, Levstikovem trgu, Križankah, Pravni fakulteti. Tej spontani fazi nastanka sledi načrtna parcelacija in koloni-zacija s sistematično pozidavo in obzidavo mesta v obsegu in obliki, kot ga poznamo še danes. Tako postane Ljubljana nasled-nica pomembnega antičnega mesta, ne sicer v neposredni konti-nuiteti, temveč kot dedič prostora, kjer se srečujejo številne poti, pokrajine in Ijudje. Emona je zapustila še danes vidne sledove v cestnem sistemu Ljubljane. Decumanus maximus sledimo od zahodnih vrat z akvilejske ceste po Rimski cesti in Trgu francoske revolucije, cardo maximus pa od južnih vrat na Mirju po Karde-Ijevi in Titovi cesti proti severu. Naslednici rimske komunikacije sta prav gotovo tudi Aškerčeva in Cojzova cesta. Zavest o obstoju starega mesta je izpričana tudi v nekaterih toponimih (Mirje, Gradišče, Ajdovščina). Številni dokazi o nastanku in razvoju srednjeveškega mesta in njegovih najstarejših predmestij (Poljansko in Šempetrsko pred-mestje, Krakovo), so skriti v zemlji. Celoten fortifikacijski sistem Stare Ljubljane, Grajski grič, ki ga oklepa Ljubljanica ter posa-mezni.danes nevidni objekti na celotnem območju spomenika (Npr.: cerkev Sv. Janeza Krstnika na križišču Vidovdanske in Trubarjeve ceste, cerkev Sv. Martina in avguštinski samostan med Prešernovim spomenikom in hotelom Union, kompleks pri Stolnici, cerkev Sv. Klementa in Fridolina itd.) bodo nekoč lahko pravilno in zadostno prezentirali le ob ustreznem varstvu. Poleg vsebinske utemeljitve odloka je pomemben tudi obseg spomenika in varstveni režimi, ki v najbolj strogo varovanem območju ne predvideva spremembe rabe prostora, na milejše varovanem pa predhodne arheološke raziskave. Odlok vsebuje tudi razvojne usmeritve ter poglavje o nadzoru nad izvajanejm odloka. Posledica sprejema odloka: Z razglasitvijo arheološkega kompleksa za spomenik bo območje dobilo strožje aktivno in preventivno pravno varstvo. Spomenik bo vpisan v zemljiško knjigo in ustrezno označen. Stroški, ki jih krije občinski proračun, so nastali s pripravo stro-kovnih osnov ter označitvijo. Stroške arheoloških raziskav bodo krili ev. investitorji novogradenj.