Štev. 249.
Posamezna Številka 1 Bin.
V Liubilanš, v petek 23. novembra 1923.
Poiinina v gotovini.
Leto!;
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10--, po pošti Din 12--, Inozemstvo Din 22-
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovostULJubljanau. UPravništvo: Marijin trg št, 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
J
Nemška reakcija.
Po vsej Evropi se pojavljajo sunki reakcije, napripravnejši teren za njo pa ie danes brezdvomno Nemčijai, ki se vije v nepregledni gospodarski ^ krizi, v stalni negotovosti od danes do jutri. Evropo je najprej vznemirjal in ogrožal boljševizem, sedaj pa se pojavlja na političnem obzorju ona reakcija, ki se ji imamo zahvaliti za svetovno yojno. Pojav reakcije je treba pravilno presojati. Nemškega monarhizma, tako zvane nevarnosti s strani dinastije Hohenzol-lem se nam mi treba bati, ker z njo bo obračunal za vedno nemški delovni narod. Vseeno je, kako stališče zavzemajo pri tem vprašanju meščanski krogi: 15 milijonov strumno organiziranih delavcev je v stanju, preprečiti z generalno stavko povratek Viljema in njegove zalege na krmilo nemške države. Ako se danes izpostavlja malenkostna peščica nemških aristokratskih krogov za vzpo-stavo monarhije, tedaj je to le izraz brezpomembne manjšine nemškega naroda. Ogromna večina se danes že zaveda, da je dinastija zakrivila vso bedo in trpljenje najširših ljudskih plasti ir da bi se to trpljenje le povečalo, ako bi narod dövdil doomskemu grajščaku povrat na svoje nekdanje mesto. Viljemov Oottesgnadentum se je le preveč hitro demaskira!, da bi še imel med ljudstvom dejanske zaslombe. Sicer je res, da so nekateri meščanski krogi še vedno prožeti monarhističnega duha. Kakor drugod, tako je bila tudi v Nemčiji takozvana buržoazija najvernejši steber monarhizma. Ta steber pa se je po svetovni vojni in v revoluciji tako skrhal, da ni ostalo nič, kar bi utegnilo služiti monarhizmu kot trdna opora.
V trenutku pa, ko je Hitler v zvezi z Ludendorffom poizkusil rastavracijo monarhije, se je zgodilo nekaj razumljivega: Amerika se je zopet potegnila v ozadje. Ko je Evropi pomoč Amerike bodj potrebna kot kdaj poprej^ se je prva velesila na svetu odtegnila reševanju velikega vprašanja, ki razjeda vso Evropo. To je posredni izraz situacije. No-posredni moment pa je zapopaden v stališču Francije.
Reakcija je začutila, da bi se mogla v splošnem kaosu med narodi preriniti do svoje nekdanje postojanke. Še vedno kadar je bila mednarodna situacija zelo zapletena, se je pojavil kak monarhistični puč, bodisi v Nemčiji, Bolgarski ali pa drugod. Sedaj si je izbrala reakcija zopet Nemčijo kot svoje torišče. Na vprašanje, kaj hoče ta reakcija, moramo odgovoriti odkritosrčno in pogumno: vgnezditi se hoče po vsej Evropi na račun trpečih narodov. Pojavljajo se imperijalizmi v novi obliki.
Naloga nove evropske demokracije je,'da prepreči povrat rodbine Hohen-zollem za vsako ceno. Gre za važen precedenčni slučaj. Nova Evropa si hoče zgraditi svojo bodočnost na podlagi demokracije in enakopravnosti, le na tej podlagi je mogoče mirno sožitje vseh narodov. Vzpostava monarhije bi pomenila korak nazaj, v dobo pred 1. 1914. Ta epoha pa je črtana za vedno iz razvoja Evrope, zato je dolžnost vseh mednarodnih čmiteljev, da se z vso silo upro eventuelnemu povratu nemške dinastije.
Ce je poravnava nemško - francoskega nesoglasja mogoča — spričo sedanje mednarodne situacije je postala naravnost nujna — potem sl morata nemški in francoski narod kljub vsem oviram postaviti svoj modus vivend, sporazumeti se morata v vprašanju reparacij in medsebojnih tirjatev. Ali demokracija, ali pa absolutizem nemških dinastov in s tem novo krvoprelitje. Demokratična Evropa ne more trpeti, da se obnavljajo pred njenimi očmi porušeni prestoli. Nemški narod mora v svojem lastnem interesu odkloniti vse mahinacije nemško - nacijonalnih krogov. Gre za razvoj vse Evrope. Demokracija stoji pred veliko nalogo.
Telefonske pristojbine
^ Hvsfrijg.
Dunaj, 22. novembra. (K) Medkrajevna telefonska pristojbina znaša 1- decembra t. 1. dalje na razdalje do f° kilometrov (I. razdaljnji paS) 6000
metrov (ly. pas) 23.00O kron, in sicer za navadne razgovore. Za nujne razgovore je treba plačati trojno pristojbino, za hitre razgovore devetkratno in za bliskovite razgovore tridesetkrat-no nristoibino.
B-ron, na razc]aije do 100 kilometre mi Pas^ ^.OOO kron, do 300 kilometro (lil. pas) 2nnm v-mi in nreko 30n Viir
Obnovitev medzavezniške vojaške kontrole v Nemčiji.
Berlin, 22. novembra, (EL) Nemški opravnik poslov v Parizu von Hösch je izročil vladi zavezniški noti glede obnovitve vojaškega nadzorstva v Nemčiji in glede povratka bivšega nemškega prestolonaslednika. Obe noti je podpisal g. Poincare kot predsednik veleposlaniške konference.
Berlin, 22. novembra (EL Vsebina not je napravila v nacijonalističnih krogih velik vtis. Vlada še ni podala nobene izjave.
Berlin, 22. novembra. (EL) Zastopniki reakcijonarnih struj odkrito izražajo dvom glede stabilnosti francosko - angleškega sporazuma v vpraša-šanju reparacij. Ugledna osebnost, ki je v službenih stikih z vladnimi predstavniki, je izjavila, da je angleška diplomacija slejkoprej na strani Nemčije in da je sporazum glede zadnjih not dobro preračunana poteza v interesu angleškega 'stališča.
EL Berlin, 22. nov.
Gospod opravnik poslov,
v imenu zavezniških vlad, zastopanih na veleposlaniški konferenci, Vas prosim, da izročite nemški vladi sledečo noto:
»Zavezniške vlade jemljejo na znanje izjave nemške vlade, da nima nika-kega namena upirati se obveznostim versailleske mirovne pogodbe. Kljub temu pa so primorane ugotoviti, da se nemška vlada še vedno opira na dejanske razloge z namenom, da se odtegne izvedbi vojaškega nadzorstva. Res je, da nemška vlada topot ne nasprotuje nadzorstvu vsled udeležbe francoskih in belgijskih oficirjev, ampak trdi, da bi obnovitev nadzorstva poslabšala njene notranje težave in povzročila neizogibne incidente.
Konferenca mora nemški vladi predvsem jasno povedati, da so nadzorstvene operacije prekinjene že pred več
mseci in da je nepotrebno govoriti o težkem položaju, o katerega podaljšanju ne more misliti, nasprotno je treba vprašati, ali niso ovire, na katere je zadelo vojaško nadzorstvo, pripomogle k razvoju nemirnih elementov in pomnožile težave, o katerih se pritožuje nemška vlada.
Zavezniške vlade ne morejo misliti, da bi obnovitev nadzorstvenega delovanja povzročila nove težave in incidente. Večji del teh operacij se že po svoji naravi razvija v pogojih, Iti ne smejo povzročati incidentov. Nadzorstvena komisija — in nemški vladi je to dobro znano — je vedno delovala že v interesu dolžnosti svoje misije tako, da je olajševala naloge nemških oblasti in tozadevno se ji more zaupati.
V takih razmerah so dolžne zavezniške vlade vztrajati na pravici, ki jo imata vojaška nadzorstvena komisija in odbor za zrakoplovne garancije, ti j. popolna izvedba nadzorstvenega dela. Zavezniške vlade opominjajo nemško vlado, da je njena absolutna dolžnost, v smislu čl. 270 versailleske mirovne pogodbe, olajšati medzavezniški nadzorstveni komisiji in njenim članom njihovo delovanje v vsakem slučaju, kadar ji bodo omenjeni organi sporočili, da nameravajo storiti obisk v smislu že medsebojno določenih pravil. Zavezniške vlade so zato sklenile, da se morajo neposredno obnoviti vojaške nadzorstvene operacije in zrakoplovna kontrola s pogoji, ki jih bodo sporočili nemški vladi zastopniki imenovanih komisij.
Za slučaj, ako bi te operacije naletele na nasprotstva nemških oblasti ali nemških državljanov, si pridržujejo zavezniške vlade pravico do odredb, ki jih bodo smatrale za primerne v svrho izvedbe mirovne pogodbe.
Blagovolite sprejeti, gospod opravnik poslov itd.
Poincare.
Zavezniška nota proti povratku bivšega nemškega prestolonaslednika
EL. Berlin, 22. nov.
Gospod opravnik poslov, v imenu zavezniških vlad, zastopanih v veleposlaniški konferenci, Vas prosim, da blagovolite sporočiti nemški vladi naslednjo noto:
»V noti von Hoeschevi z dne 10. novembra 1923 je sporočila nemška vlada veleposlaniški konferenci v odgovoru na vprašanje, ki ji je bilo stavljeno dne 9. ti m., da je pooblastila svojega zastopnika na Holandskem, naj izroči bivšemu nemškemu prestolonasledniku potni list za potovanje v Nemčijo. Zavezniške vlade jemljejo to izjavo na znanje. Zavezniške vlade pa so zvedele za pismo z dne 18. novembra 1923, ki ga je izročil nemški opravnik poslov v Parizu ravnatelju političnih zadev ministrstva zunanjih poslov s prošnjot, naj ga dostavi predsedniku francoske vlade in čigar prepis je priložen tej noti.
Zavezniške vlade jemljejo izjave, ki jih vsebuje ta listina, na znanje, kar se tiče dejstva, da se je bivši prestolonaslednik odrekel svojim pravicam do pruske in do cesarske krone in da se je nemška vlada formalno obvezala, da ne bo povzročila povratka bivšega nemškega cesarja v Nemčijo. Ugotavljajo tudi, da je nemška vlada s tem, da je sporočila francoski vladi besedilo listine, s katero se odreka bivši nemški
prestolonaslednik svojim pravicam in ki jo je podpisal dne 1. decembra 1918-, naznačila, da jo smatra za veljavno in da ne dopusti, da bi se razveljavila.
Hkrati pa ugotavljajo zavezniške vlade, da je nemška vlada, ki se hoče odtegniti obveznostim, izvirajočim iz versailleske mirovne pogodbe glede vojaškega nadzorstva, s tem, da se sklicuje na težkoče v notranjem položaju v Nemčiji, kjer vlada popoln nered, povzročila, v polni vednosti vzroka, povratek bivšega prestolonaslednika, o katerem mora dobro vedeti, da je njegovo bivanje v Nemčiji takšno, da utegne izzvati vrsto komplikacij za Nemčijo toliko s stališča notranje, kolikor zunanje politike. V takšnih razmerah morajo zavezniške vlade izjaviti nemški vladi, da jo smatrajo popolnoma odgovorno za posledice, ki lahko nastanejo iz dovoljenja bivšemu nemškemu prestolonasledniku, da sme bivati v Nemčiji. Smatrajo za potrebno obrniti pozornost nemške vlade na nevarnost, ki utegne nastati iz takšnega položaja. Te razmere bi morda prisilile zavezniške vlade k ukrepom, pripravnim za odstranitev teh nevarnosti.
Blagovolite, gospod opravnik poslov, itd.«
Poincare.
Češkoslovaški zunanji minister o dogodkih v Nemčiji.
Praga, 22. novembra. (Češkoslovaški tiskovni urad.) V odboru za zunanje zadeve zbornice je zunanji minister dr. B e n e š imel ekspoze o poslednjih dogodkih v Nemčiji. Izjavil je, da vprašanje prestolonaslednika in Hohenzol-lerncev nikakor ni samo notranje vprašanje Nemčije, ampak prav tako kakor vprašanje Habsburžanov mednarodnega značaja. Pri tozadevnem sporočilu Nemčije je bilo postranskega pomena, na kakšen način se je. formuliralo vprašanje sankcij. Treba je bilo le jasno povedati, kdo nosi odgovornost in da bi Pod gotovimi okolnostmi moglo priti do resnega konflikta. Glade vojaške
kontrole je prišlo praktično do soglasja med zavezniki in do zadovoljive in pomirljive rešitve, vsled česar je upati, da se more ta spor smatrati kot rešen pravtako kakor vprašanje prestolonaslednika.
IZ PORUIIRJA.
Berlin, 22. novembra. (K) Po neki vesti lista »Voissische Zeitung« Iz Essena so Francozi vse železniške točke essenskega ravnateljstva prevzeli v lastno režijo. S tem so prešle zadnje proge, ki so bile v nemških rokah med zasedenem in nezasedenem ozemlju, v upravo francoske režije.
Ureditev obmejnega prometa med našo kraljevino in Avstrijo.
IComisila le fconcaSa svoje delo. — Rezultati*
Jugoslovensko-avstrijska komisija, ki je od 20. m. m. razpravljala v Mariboru radi ureditve obmejnega prometa med našo kraljevino in Avstrijo, je danes dokončala svoje delo.
Sporazum se je dosegel v šestih točkah, in sicer: 1. Glede pašnikov. 2. Glede prometa na cestah, potih in mostovih, ki vodijo čez mejo, kakor tudi glede farodov in splavljenja. 3. Glede prenosa električne sile preko meje in električnih zgradb. 4. Glede regulacije Mure. 5. Glede vodnih sil. 6. Glede ribolova.
Do sporazuma ni prišlo glede turi-stike, ker avstrijska delegacija za uporabo naših poti po Karavankah ni mogla nuditi onih koncesij, ki jih je naša delegacija zahtevala. Nepotreben se je smatral sporazum glede cerkev in šol, glede lova, glede pošte, brzojava in telefona, kakor tudi glede narodnega zdravstva, ker so medsebojni odnošaji v tem pogledu deloma že urejeni z drugimi dogovori v zvezi z izvedbo st. germainske mirovne pogodbe, glede narodnega zdravstva pa bosta obe pristojni ministrstvi neposredno razpravljali.
Pogajanja so bila mestoma zelo težavna, ker je vsaka obeh delegacij po svojih močeh skušala ščititi interese lastnega prebivalstva in lastne države
M. Maribor, dne 22. novembra.
ter vztrajala na svojem stališču. V vseh zgoraj navedenih točkah doseženi sporazum tvori po svojem pomenu in v svojih posledicah važno dopolnitev določb st. germainske mirovne pogodbe. Sporazum ima v prvi vrsti namen omogočiti prebivalstvu v obmejnem pasu redno in nemoteno gospodarstvo in pa zaščititi narodne interese obeh strani. Pravic do ribolova komisija ni mogla odvzeti dosedanjim upravičencem, Vendar pa je naša delegacija dosegla, da bodo samo na naši strani v naših v<^ dah izvrševali ribolov samo naši državljani.
Komisija je imela halogo, da uredi samo vprašanja, ki se tičejo pravne fn prometne strani obmejnega prebivalstva, ni pa bila upravičena, da se bavi z drugimi vprašanji, kakor n. pr. z ie-vozom našega vina v Avstrijo. To vprašanje spada že v delokrog trgovinske pogodbe med obema državama, za katero se že vrše predpriprave. Komisija je napravila več potovanj ob meji po Koroškem, zlasti zaradi turi-stike in zaradi pašnikov, kakor tudi ob Muri zaradi regulacije.
Zapisniki so bili danes od obeh delegacij podpisani ter bodo predložebi obema vladama v odobrenje. Člatf obeh delegacij so danes zapustili Maribor.	“
Nemška vlada se maje.
Stresemann ne vč izhoda iz položaja, ki ga je pomagal ustvariti njegov kabinet. — Odločilni trenutki.
Berlin, 22. novembra. (K) Na današnji seji državnega zbor je izjavil državni kancelar dr. Stresemann: Politika, ki so jo proti nam uganjali od zunaj, je povzročila radikalizem pri nas. Naš notranji položaj je brezupen. Govornik je z vso odkritostjo pripomnil, da ne ve za nobeno pot, kako zaenkrat priti iz tega obupnega položaja. (!?) Glede reparacijskega vprašanja je na-glašal dr. Stresemann, da Nemčija ponuja neposredno jamstvo stvarnega imetja za nemške stvarne dajatve in je izrazil nado, da bo mogoč ta poskus sedaj še enkrat napraviti z upanjem na uspeh. Nato je pozdravil poskus končne rešitve reparacijskega problema s konferenco mednarodnih izvedencev. Kancelar mora apelirati na one, ki so si v svesti pomena Nemčije za stabilizacijo svetovnega gospodarstva. S po-
litiko Francije bi bila nemška država za vse večne čase obsojena na robovanje. Proti temu je samo eno orožjfet solidarnost, edina podlaga pravilne zunanje politike.
Državni kancelar je končno izjavil da se zdi, da obstoji danes bolj parlamentarna kriza kakor kabinetna in zato prosi zbornico, naj odloči. Vlada čaka na to odločitev s prepričanjem, da Je storila svojo dolžnost do države. (Živahno pritrjevanje v nemški ljudski stranki, v centrumu in pri demokratih, ploskanje na tribuni.)
Nemška nacijonalna stranka je stavila predlog, naj zbornica izreče nezaupnico državni vladi. Poslanci centruma in nemške ljudske stranke so se s posebnim predlogom zavzeli za dr. Strese-manna. Glasovanje se bo vršilo najbrže šele proti jutro.
parlament.
Budimpešta, 22. novembra. (Madž. kor. ur.) Predsednik zbornice je danes sklical načelnike vseli strank h konferenci, da zavzamejo stališče k inicijativi, ki jo je dala opozicija, da bi se za čas razprave o posojilu vstvarilo ozračje, ki bi zagotovilo gladko odpravo predlog, ki stoje na dnevnem redu. Vsi govorniki (socijalno demokratska stranka ni bila zastopana) so odobrili predlog.
Budimpešta, 22. novembra. (K) Imunitetni odbor narodne skupščine je danes sklenil razveljaviti imeniteto poslanca Ulaina in poročati plenumu zbornice, da-ni nobenega razloga, da bi poslanca Ulaina izpustili iz zapora.
Zniiaftje medzaves-
niških dolgov.
London, 22. novembra. (T) Angleški listi se obširno bavijo z vprašanjem znižanja oziroma delnega črtanja medzavezniških dolgov kot kompenzacije za omiljenje stališča do Nemčije. »Evening Standard« pravi, da se bodo Zedinjene države po njegovih informacijah obrnile v tej stvari ne samo do Francije, ki je bila doslej nepopustljiva v svojih zahtevah po izvrševanju vseh nemških obveznostih, izvirajočih iz versaillske mirovne pogodbe, ampak tudi do Italije. Vendar se opaža, da so ameriški krogi v Londonu, ki so navadno dobro poučeni, sprejeli to vest s precejšnjo rezervo. Govori se tudi, da namerava iti te dni nemški državni kancelar dr. Stresemann v Amsterdam, kjer naj bi se definitivno sklenila pogodba o posojilu v znesku sedmih milijard lir, ki naj bi ga dovolili Nemčiji angleški in ameriški finančniki. Pot za to
posojilo je že svoj čas pripravil prejšnji kancelar dr. Guno. Pri stvari je in-teresirana banka Hartmann.
London, 22. novembra. (Havas.) »Morningpost* javlja iz Washingtons, da se je državni urad odločil, da na Francijo ne*bo izvajal nobenega pritiska zaradi povračila dolgov.
Svetovna letina-
London, 22. novembra. (M) Po poročilih o statistiki letošnje svetovne letine presega letošnji povprečni pridelek pšenice za 3 do 16 odstotkov pred* vojni pridelek v letih 1909—1913. V tej statistiki pa še ni všteta Rusija. Evropa je v primeri s svojo predvojno produkcijo še precej zaostala. Najbolj je nazadovala Rusija. Povečanje poljedelske produkcije je povzročilo edinole razširjenje poljedelstva v Ameriki, kjer se je pridelalo samo v Argentiniji 31 odstotkov več, kakor leta 1922.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 22. novembra. Vremenska napoved za 23. t. m.: Pretežno oblačno, padavine. V dolinah ponajveč dež, v gorovju sneg, temperatura blizu ničle.
Zaradi snežnega naleta so bile zveze z Zagrebom in Beogradom prekinjene, vsled česar so morale vesti iz notranjosti države izostati	5
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Smrt majke Jugoviča«. Red B. Opera: »Aida«. Red A.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pri Zmajskem mostu.
Pismo m Rima.
(Od našega stalnega dopisnika.)
Prihod Španske kraljevske dvojice v Rim je dal Rimljanom zopetni povod za pompozne svečanosti in nacionalno navdušenje, ki ga je rimsko prebivalstvo pogrešalo že 'nad — 14 dni. Svečanosti bodo trajale par dni in listi poročajo o pojedinah, sprejemih, napitnicah in drugih ceremonijah, ki si jih lahko prvošči-ta dve sestri, ki sta se po dolgem času znašli v »prisrčnem« objemu. To je za južno kri dobro — Mussolini pa ima svoje namene.
S španskim kraljem je prišel v Rim tudi general De Rivera. Sestala sta se torej dva diktatorja, dveh latinskih držav. Vojvoda črnih srajc in vojaški diktator Španije. Kakšne politične posledice bo rodil ta sestanek se zaenkrat še ne da predvideti. Vsekakor pa lahko trdimo, da bo imela morebitne koristi edinole Italija.
Za enkrat ima večji pomen samo sklenitev trgovinske pogodbe. Trgovsko-politični odnošaji med obema »latinskima« sestrama, niso bili dosedaj najboljši. Največjo oviro pri tem je tvoril uvoz šoanskh vin v Italijo, ki sama ne ve, kam bi spravila svoj pridelek, osobito ne letos, ko je trgatev donesla nad 70 milijonov hektolitrov. Glasom tega sporazuma bodo smeli Španci uvažati gotov kontingent vina v Italijo, ki pa bo lahko izvažala svoja vina v Španijo pod istimi ugodnostmi, ki jih uživa Francija.
To bi bil torej edini pozitivni uspeh. Brezdvomno pa ima Mussolini svoje posebne namene. Upoštevati je namreč
Angleške volilne priprave.
Od našega stalnega dopisnika.
Angleškim poslancem je odmerieniH le 21 dni za volilno propagando, radi tega je umljivo, da večina ni utegnila niti dočakati prečitanje dekreta, s katerim se zbornica razpušča: hiteli so takoj v svoie grof o vin e, da pripravijo na licu mesta vse potrebno za propagando. Tokrat imajo zelo težko delo. Kdo, za vraga, je mogel priti na čudno misel, da je izdal geslo »protekcijonizem in svobodna trgovina« kot volilno parolo? Tudi največji modrijan ne bi mogel o tem predmetu povedati nekaj novega, ali angleški volilec se ne da krmiti s frazami. Potemtakem je razumljivo, da bodo igrale v tej volilni borbi velike In male intrige, pikantna »privatna« poročila in stare zgodbe največjo vlogo. Naj-lažie stališče ima »človek brez kompromisa« g. David Lloyd George, ki lovi svoje volilce z uničujočim političnim humorjem...
Medtem ko se vrši na deželi borba s takimi in enakimi sredstvi, se pripravlja v prestolnici taktični pohod. Marsikaj je še tu zmaotanega, nejasnega in nepopolnega, V preteklem tednu niso konservativci v javnosti prav nič prikrivali svojega notranjega razdora. Lloyd George je delal ofenzivo iz vseh lukenj, tako da se je zdelo, da niti dva ministra sedanje vlade nista z Baldwinom istega mnenja. Tako hudo pa vendarle ni bilo,
r. R i m, 20. novembra.
treba, da gredo zavezniki Francija, Anglija in Italija vedno bolj svoja pota. Francija se je obdala z manjšimi državami, Anglija ima na razpolago svoj imperij., Italija pa je ostala v svoji »splendid Isolation«, brez večjega vpliva pri reševanju sedanje evropske krize. Fašizem pa se trudi, da bi povzdignil državo tako na znotraj, kot v zunanjepolitičnem pogledu. Dosedaj pa ni imel mnogo sreče, osobito svoje zunanjepolitično stališče je moral temeljito revidirati. Španija naj bi ji pomagala!
Zanimivo za današnje politične razmere je dejstvo, da vsi listi na dolgo in široko »frazarijo« o obisku, da so pa vest, o kraljevi sankciji zakona o volilni reformi zabeležili brez vsakega komentarja. In vendar pomenja ta zadnji čin vrhunec diktature rimskega Vojvode, ki razumeva enakopravnost vseh državljanov v tem, da se v enaki mer! pokore njegovim ukazom, torej ukazom voditelja ene izmed političnih strank.
»Avanti« ima prav, ko pravi, da je današnja zbornica slična telesu brez duše in volje in podobna stroju, ki mora glasovati po želji vladnega načelnika. Isti list se nadalje norčuje iz vseh onih listov, ki so se še nedavno ogrevali za proporcijo" alni sistem, ki pa proslavljajo danes Lot višek državniške modrosti vlado manjšine nad večino.
De Rivera bo torej imel lepo priliko, da sc pri svojem »latinskem bratu« izpopolni v svoji državniški modrosti.
ap. B o u 1 o g n e, novembra.
čeprav se ne da tajiti, da je lord Derby na nekem zborovanju govoril proti pro-tekcijonizmu, torej proti lastni volilni pa. roli. Gospoda Birkenhead in Austen Chamberlain pa sta izjavila, da gresta raje v ogenj z Lloyd Georgeem kakor pa z Derbyjem.
Baldwinovo ime je že precej izgubilo na svojem zvočnem glasu. Lord Beaver-brook se je sicer zavaroval v jezičnem članku, ki ga je bila priobčila »Morning Post«, proti tendencijoznemu očitku, češ da je na tihem zasnoval politično zaroto proti ministrskemu predsedniku. Proti formalnemu protestu sicer ne more biti pomislekov, kljub temu pa ostane resnica, da sta najmogočnejša možakarja v Fleet Street v zadnjih dnevih intenzivno delovala na to, da se zlomljena konservativna enotnost popravi, če treba, tudi brez Baidwina. Zanimivo je tudi, kako se z obeh strani trudijo rehabilitirati one unijonistične ministre, ki so padli skupno z Lloyd Georgeom. Lord Robert Cecil bo imenovan za angleškega pairja s pravom na en sedež v Zgornji hiši. To mu je bilo doslej zabranjeno kljub njegovemu lordskemu naslovu. Negotova je tudi usoda lorda Curzona, še bolj pa njegovi nameni. Morda ima g. Baldwin le nekaj povoda za skepso. Sicer se ne vc nič gotovega, razen tistih par insinuacij, ki jih dan za j
Seja ljubljanskega ©bonskega sveta
Ljubljana, 22. nov.
Iz prossetnep življenje.
NOBLOVA NAGRADA ZA SLOVSTVO 1923.
Letos jo je dobil William Butier Yeats, Irec, ki pa piše v angleščini. Stockholmska Akademija je doslej odlikovala tri angleški pišoče književnike: Kipling (1907), Indec Rabindranath Tagore (1923) in Yeats. Pet Francozov: Sully Prudhomme (1901), Mistral (1904), iBelgijec Maeterlinck (1911), Romain Rolland (1915), Anatole France (1921).
Pet Nemcev: Mommsen 1902, Encken 1908, Paul Heyse 1910, Gerhard Hauptmann 1912, Švicar Spltteler 1919.
Pet Skandinavcev: Björnsterne Björn, son 1903, Selma Lagerlöf 1909, Verner Heidenstamm 1916, Karl Gjellerop 1917, Knut Hamsun 1920.
Dva Španca: Josč Etchegaray 1904, J. Benavente 1922.
Eden Italijan: Carducci 1906.
Ruska literatura še nima laureata. Sicer se je prva nagrada 1. 1901 ponudila Tolstemu, ki pa jo je odločno odklonil.
Slavljenec današnji se je rodil 18. junija 1865 v Sandymountu pri Dublinu. Odkraja se je bavi’1 3 leta s slikarstvom, a z 21. letom se je povsem posvetil književnosti. Tedaj se je pričel ciklus znatne proizvodnje. Po svojem prvem delu The Wände, rings of Oisin (1889) je skoro vsako leto objavil knjigo stihov ali razprav, zlasti životopis in izdajo mistika Viljema Blakra, ali pa igrokaze, ki jih je domala vse prihranil za irsko narodno gledišče v opatiji pri Dublinu, katero je sam ustanovil.
Znan kot udeležnik pri irskem narodnem pokretu je Yeats pisal zgolj angleški, da bi ga vsi rojaki razumeli. Vendar inspiracija mu je pristno narodna. Močno je vplival na irsko moderno, ki je sanjava, mračna In bolestna, dočim sta mu starša tovariša Synge in Jožef Campbeil vsa živahna. Yeats obuja mrtve: slednji irski pesnik mora po njegovem iskati svoje junake, ljubimce, bogove v daljni prošlosti nekdanje Brine: simbol lepote in ljubavi mu je staro-frska Deirdra, ne pa grška Helena, piše o njem Jethro_ Bithell, eden kritikov, ki so najbolj umeli \eatsevo delo. »Slovstvo se ponižuje do vsakdanje kronike, do brezlič-ne domišljije ali do mlačnega premišljanja, j&*.,£*.y#nomer ne preplavljajo strasti in ve-
rovanja starih časov,« se je izrazil Yeats. Sicer Yeats ne prikriva, da se je iztežka izbil iz glavo pestrih laških barv, kakor se jih je navadil pri Shelleyju: megova Irska pa je siva in kalna, vendar opazuje jo na izviren način. Med najznamenitejšimi knjigami je našteti:	The Shadowy Waters
(Mrke vode), In the Seven Woods (v 7. gozdih), The King’s Thrcshold (Kraljev prag), Deirdre, The Celtic Twilight (Keltski somrak), Hour Giass and Other Plays, The Wlid Swans of Coole, Michael Robartes and the Dancer.
Po Meredithovi, Swinburneovi in Morrisovi smrti je Yeats največji živeči pesnik angleške govorice.	N. K.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Petek 23. nov. Smrt majke Jugoviča. Red B.
Sobota 24. nov. Danes bomo tiči. Izv.
Nedelja 25. nov. ob 3. uri popoldne: Krojaček-junaček. Izven. — Ob 8. uri zvečer: Osma žena. Izven.
Pondeljek 26. novembra: Danes bomo tiči. Red E.
Opera:
Petek 23. nov. Aida. Red A.
Sobota 24. nov. Prodana nevesta. Izv.; 20 letnica g. J. Betetta.
Nedelja 25. nov. Evgenij Onjegin; ljudska predstava. Izven.
Pondeliek 26. nov. Zaprto.
— Dramski repertoar se je spremenil v toliko, da se igra v soboto_ zvečer veseloigra »Danes bomo tiči« kot izven predstava in v nedeljo pa »Osma žena« kot izven predstava. V pondeljek se vprizore Tiči za red E. V nedeljo popoldne pa je mladinska predstava »Krojaček junaček«, ki je minulo nedeljo napolnila gledališče in pri kateri sodelujeta balet in vojaška godba.
— Ljudska predstava v opernem gledališču. Kot druga ljudska operna predstava z znižanimi cenami vprizori se v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin«. V tej operi nastopijo gna. Zikova, ga. Borova, ga. Smo-lenskaja, gna. Sfiligojeva ter gg. Popov, Zathey, Kovač, Perko, Šubelj in Mohorič. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Posetnike opozarjamo, da je mogoče dobiti tudi posamezne ložne sedeže.
"dnevom neutrudljivo razširja Lloyd George.
Kljub temu, da }e zavladala v notranjosti obeh najuplivnejših strank v konservativni in liberalni, precejšnja tema, se jima je vendar posrečilo, spisati svoj volilni program. Novega nismo s tem nič izvedeli. Jnteresantnejši je volilni manifest Labour Party, ki ima vs'ed svoje breztradicijonalnosti več prostosti kakor pa stranke Whigov in Torijev. Program laburistov je čisto sod ja h "-ličen ter skuša v svoji pestrosti zadovoljiti razne travaiUistižne struje. Predvsem zahteva» delavci dalekosežno obdavčenje kapitala, ki je identično s premoženjsko oddajo. Zahteva, ki ji v vsaki drugi državi ne bi primanjkovalo privlačnosti, ni v tem slučaju niti srečno izbrana, ker je od nje pričakovati nadaljno omejite«,' produkcije in njenih možnosti. To bi ra nujno uplivalo tudi na zaposlenost delavstva. Glavna šahtova laburistov jrre za splošno razoro-žitvijo. Ta zahteva je zelo dobro izbrana v trenutku, ko Anglija opremlja mornariško postajo Singapur z najmodernejšimi utrdbami, da bi na ta način grozila udarjeni Japonski. Nadalje zahteva delavska stranka državne delavnice za zgradbo cenenih stanovanj. Zahtevajo pa tudi podržavljeni® jam in industrij ter povišanje podpor za brezposelne Lahko si je misliti, da meščanske stranke vseh barv ljuto napadajo ta program.
Volitve, ki se bodo vršile v Angliji 6. decembra, so tako zamotane, kakor se to v zadnjih 20. letih še ni zgodilo. Zamotana bo parlamentarna situacija tirdi po volilni bitki. Konservativna stranka bo utrpela nekaj izgub, kar bo prišlo prav obema ostalima strankama, zlasti laburistom. Najbrže Pa ne bo nikjer prave večine. Ali bo potem Lloyd George skoval novo konservativno - liberalno zajednico? To je zelo neverjetno in bi bilo celo smešno, saj sc suče razpust parlamenta baš okoli unijo-nistično - liberalnega protislovja. Toda pred Bogom in Lloyd Georgeom jo vse mogoče.
Kar se tiče delavske stranke, se mora reči, da ona niti noče in niti ne more postaviti sposobnih mož na odgovorna mosta. Dasiravno si želijo liberalci njihovo pomoči, si na drugi strani ne morejo predstavljati Macdor.alda ali pa Weilsa kot ministra. Lloyd George je dejal, da se morajo delavski voditelji najprej podati v šolo, da r-e bodo nekaj naučili. Nobene stvari se Angleži ne boje teko, kakor diletantizma v politiki, ki bi ga izvajali nezreli vročekrvneži.
Is sme nač^&fs Marcele napredne- stranke.
Z obžalovanjem sc je vzela na znanje demisija ga. vseueii. profesorja dr. Klišeja kot obč. svetovalca. Načelstvo mu izreka najiskrenejšo zahvalo na njegovi požrtvovalnosti in njegovem delovanju.
Razpravljalo se je obširno o aktuel-nih političnih zadevah, o vprašanju ljubljanskega mandata, a izpremenjenem položaju pri »Slov. Narodu«, o službeni pragmatiki.
Predmet dolgotrajni razpravi je bila nameravana ustvaritev naprednega bloka ali napredne fronte. V vseh vprašanjih so se storili soglasni sklepi. Končno se je sklenilo, da se v najkrajšem času skliče zbor zaupnikov.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Anton Wildgans: »Ljubezen« (izv.). —-Ljubezen je kot vročica. Pride — izgine in ne vpraša za človeško voljo. V sredo nam Wildgans zopet ni povedal, kaj je ljubezen. Spravil je skupaj Martina in Ano ter jih po devetih letih zakona predstavil ljudem, ki hodijo v gledališče. ljudem, prav takim kot so Ane in Martini. »Veliko poklicanih — malo izvoljenih.« Hodijo, hodijo — a ne pridejo. Wildgans se je izognil odgovoru. Mesto tega je nam zape! čisto lirsko pesem v poslednjem dejanju. Umaknil se je posledicam zakonskih prepirov, poročenega dolgočasja in je popeljal svoje ljudi venkaj iz življenjskih bordelov pa jih je potrdil in očistil v »večnih iz srca vstajajočih plamenih«, v hrepenenju velike, brezglasne samote... Konec Molnarjevega »Lilioma« dirne kot ženijalen teaterski bluf, izzvencc v vsečloveški besedi: »udarci so, ki ne bo-16; toda tudi udarci so, katerih ne čutimo.« Wildgansa »Ljubezen« pa izzveni kot onemogla iskrenost lirika. Sinfonično. Werdegast je človek tujine, prevaran, a neporažen Ahasver. Mrzi sentimentalno in hladno Evropo, priučil se je gledati v ljubezni prešuštvo. Neka cinična duhovitost se je naselila vanj mesto pristnega čustva. V tre-notku, ko pričenja zevajoče dolgočasje razjedati zakon Martina in Ane (dolgočasje le smrt ljubezni), stopi v njuno življenje ta tuji prijatelj pa prinese kot Elidi ono rešilno vrvico... Toda Wildgans je mehak Dunajčan. Ibsen graditelj. Zato si Ana in Ellida nista v sorodu. Skupno vsem_ pa ostane nedognana usoda dveh src. Prvi jo zapoje, drugi jo skuša dognati... Martina žene iz doma tajno zaželjena groza sveta. Ob devetietnici svojega zakona krene na cesto in poljubi vlačugo. Žena seže po telefonskem slušalu in preživi isti večer z moževim priateljem. Mož v bordelu:	v
salonu. Toda ne zgodi se nič. Mož se obnese kot filozof, žena prestane preizkušnjo. Prijatelja se objameta. Werdegast odide. In za petim dejanjem bo slišati zopet tiktakanje ure... Enakomerno... Brez prestanka. Dokler se viharji vnovič ne vzbu-oč. V spalnici pa spi otrok... Tam nekje v daljavi že zvene pametne besede Martinove matere, da naj sl vsakdo svojo »srečo sam zasluži«. Izmed najmarkantnejših oseb je imenovati literarni tip blodnice Vere. Vlačugarska kri polje po njenih ždah, toda neko otožno plemenitost pokriva meno
Ob pol 7. uri otvori župan seio, imenuje za overovatelja zapisnika občinskega svetovalca Osterca in Pirca ter ugotovi sklepčnost. Nato je izročil častni diplomi mestnega^eboanstva Janku Nep. Jegliču in pa g. Žitniku, ki bivata, že dolga leta v Ljubljani in sta si pridobila prvi velike zasluge na polju šolstva, drugi pa slavi letos zlato poroko in sta oba žc nad 40 let pri isti tvrdki v Ljubljani. Nato je izjavil obč. svet. Turk, da obžaluje besede, s katerimi je v razburjenosti žalil v zadnji seji obč. svet. Albina Zajca. Občinski mandat je odložil Rado Kušej in na njegovo mesto je imenovan namestnik Edo Šlajmer. Dalje je poročal g. župan, da je posredoval na merodajnih mestih v Beogradu radi kreditov za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani in se mu je obljubilo, da se izplača vladna podpora. Interveniral je tudi radi več drugih vprašani, v čemur se mu je zagotovila ugodna rešitev.
Nato so se izvršile dopolnilne volitve raznih odsekov obč. sveta.
V občinsko zvezo je bilo sprejetih na predlog magistralnega svetnika S- Govekarja 69 prosilcev, odklonjeni pa so bili 4, ker so šs premladi in ne prebivajo po pridobljeni samopravnosti že deset let v Ljubljani.
Personalno-pravni odsek.
Kot zastopnik mestne občine v upravni odbor Mestne hranilnice je bil imenovan namesto odstopi vsega Kocmurja Celestin Jelenc. Glede izvolitve članov komisije, v zadevi Narodne Galerije se prepušča g. županu. Giede sklepa o nameravani odpravi občinske avtor,cmije se odgodi rešitev v toliko časa, da se pridružita tudi mesti Zagreb in Maribor, ker ta zakon še ni bil predložen in nista imela prilike, da ga proučita. Obenem je predlagal g. župan, da se osnuje Zveza jugoslovanskih avtonomnih mest. Občinski svet se pridruži resoluciji občine Maribor proti členu 236 proračunskega zakona v zadevi trošarine in občinskih doklad. Ta zakon določuje, da one občine, ki pobirajo trošarino, ne bi smele pobirati občinskih doklad, kar bi značilo finančni polom avtonomnih mest
Glede priziva Rudolfa Geyrja proti odloku mestnega magistrata glede odstopa parcele štev. 42-3 Kapucinsko predmestje v cestne namene se določi, da je zato tieba stavbnega ogleda.
Na predlog občinskega svetovalca T o-kana se podeli meščanstvo Jakobu Golarju in Matevžu Ježek u, ki sta že preko 40 let pri isti tvrdki v Ljubljani.
Finančni odsN'.
Poročevalec dr. L e m e ž predlaga poročila o uvedbi nove občinske davščine na reklamne table, kazala itd. in pa o podaljšanju občinskih davščin na ponočni obisk gostiln in kavarn na hotelska prenočišča, na razne igre, na vozne listke cestne električne železnice, na razna vozila, veselični davek, dalje o podaljšanju 12 odstotne vodovodne naklade za leto 1924, kar je bilo vse sprejeto. Glede amortizacije občinskih posojil se določi 50 letna amortizačna doba.
Računski sklep Mestne hranilnice za leto 1922 se odloži za prihodnjo sejo.
Sprejme se ponudba stavbne družbe za nakup hišice na dvorišču za novo palačo Trboveljske družbe in določi cena 25 tisoč dinarjev. Naroča pa se županu, da stopi z družbo v stik, če da to hišico družba v najem. Ravno tako se naroča županu, da se pogaja z Jugoslovanskim sokolskim Savezom glede cene za nakup zemljišča Vse-sokolskega zleta. Odklonila je prošnja konzorcija dr. Černe-Naglas za znižanje davščine od prirastka na vrednosti za palačo na Aleksandrovi cesti. Davščina je določena na 15.000 dinarjev.
Socijalno-političnl odsek.
Sprejeti so bili predlogi glede zvišanja stalne mesečne podpore za mestne uboge glede zvišanja meščanskih podpor, ki se zvišajo s 1. decembrom za 100%, predlog glede dovolitve kredita v svrho podpor siromašnim dijakom pa se bo rešil na prihodnji seji.
oskrunjeno telo. Vir ženske, tip svobode in breg greha, kjer pristajajo blodni mornarji čkveških noči. Wildgans gradi priprosto. V Prvih dejanjih (I. in II.) skoro monotono. To se je poznalo tudi pri igralcih. Martin in Werdegast sta bila^ videt: tška. Rogoz je dosegel svoj višek v tretjem. Vera, biodnica (ga. V. Danilova) je imela posrečen duet v III. dejanju. Njen odprti glas in neka prepričevalna gotovost igre je ustvarila polno figuro. Kar premore čustvenega izraza ga je bilo za to kreacijo baš dovolj. Martina že poznamo v tej vlogi od premijere v seziji 1921-22. Skoro, da je napredoval. Režija je vseskozi vredna hvale — in režiserja. Ga. Rogozova le učinkovala kot Me. Chaiiotta — da se pa še bolj potanko izdelati to do mozga zlagano in kačasto »mater zavoda«, v katerem žalost ni jedek gost... Ana se je skrbno hotela ogibati šablone. Vedno se ji to ni posrečilo F dej.). Putjata ni mogel podati več kot ] njegov prednik. Vzrok: jezik in nerazločnost. »Tele zelene kamenčke«.. Že za te besede pa ga je vredno hodit gledat. Če sna. Gorjupova obdrži tisti značilni »soba-rični« naglas pri podobnih vlogah — je Prav. Prav pa ni — če se ga skoro stalno čuje tudi pri — drugih. Hiša srednje zasedena. Izvenab. publika. Kdor hoče videti »ljubezen« — seveda ni prišel na svoj račun.
Kot se je že svojčas poročalo, je Anton Wildgans ravnatelj dunajskega državnega gledališča. Izmed novejših je: »Uboštvo« se L uprizorilo v Trstu. Ta in druge drame (»Dies irae«, »Kajn«, »Na veke amen« itd.) so prožete krepkega duha, realističnega pogona s končnim poduševljenjem vsakdanjega življenja, iz katerega so zajete.
—I.
Čitateljem in naročnikom I
Priobčevati bomo začeli vrsto naibolj napetih novel Iz svetovnega slovstva. Kot prva iziđe v podlistku Prihodnjo nedeljo »Besni bivol«, na kar že danes opozarjamo.
Šolski odsek.
Ugodi se prošnji ravnateljstva II. deške meščanske šole za zvišanje dotacije in se določi za dobo 3 let, ki pa ne sme presegati vsote 10.000 Din. Nato se je razvila mestoma jako živahna debata glede odprave šestega in sedmega razreda ženske reformne gimnazije. Debate so se udeležili obč. svet. Likozar, dr. Ravnihar, dr. Lemež, dr. Tominšek, Tavčar in T o k a n. Opoz’cija je zavzela stališče, da bi bilo greh. ukiniti šolo, ki jo že imamo, ker s tem ubijemo kos slovenske kulture in bi značilo to tako nesocijalno postopanje, kakršnega nimamo v Evropi. Stavljen je bil predlog, da se odloži to vprašanje vsaj do konca bodočega leta. Dr. Lemež pa je predlagat, naj se ta dva razreda ukineta, ker jih obiskuje samo 33 učenk in naj bi se ta tro-šek porabil raje za obrtno-nadaljevalno šolo, na katero čaka 1500 obrtniških vajencev. Končno je bil sprejet predlog kuratorija.
Vodovod in elektrarna.
Ugodilo se je dvem prošnjam na predlog poročevalca Čelešnika za znižanje stroškov za uvedbo vodovodnih cevi. Ugodilo se je tudi prošnji Pokojninskega zavida za napeljavo mestnega vodovoda v novo hišo ob Dunajski cesti in doda mestna občina cevi, ki so preračunane na 29.000 dinarjev. Nato se je razvila jako zanimiva mirna in stvarna debata o prošnji d. d. Eiek-tra za napeljavo električnega daljnovoda iz Fužin v Ljubljano. Mestna občina je svoje-časno zahtevala v to svrho, da se u odstopi 51 odstotkov delnic, s čimer bi dobila občina absolutno večino v družbi. Ker pa je družba ponudila samo 40 odstotkov delnic in tudi odklonila predlog, da oddaja tek za isto ceno, kot ga oddaja mestna občina, zato naj se tudi njen predlog odkloni. Občinski svetnik inž. Vidmar pa je ugotovil, da je ponudila družba Elektra mestni občini vseh 100 odstotkov delnic in da takrat le zato ni mogla dati pozitivnega odgovora, ker njen odbor še ni bil konstituiran. Po-vdarja pa, da se s tem, ko se pušča teči voda preko slapa brez izkoriščanja, uničuje narodno premoženje. Ugotovilo se je tudi, da se v upravnemu odboru mestne CiCk-trarne pri razgovoru o ponudbi družbe Elektre niso navedle vse točke drnžoine ponudba, marveč se je zamolčalo r-ivir to, kar bi bilo za občino najugodnejše. S tem se je hoteio škodovati mestno občino. Družba Elektra pa bo pripeljala tok v Linbl.ano tudi eventueino preko dovoljenja mestnega občinskega sveta. Tudi dr. Lemež. je v imena svojega kluba ugotovil, da tud: njegovi člani niso bili tozadevno tako informirani, kakor je bilo treba. Na njegov predlog se je to vprašanje odložilo na pii> hodnjo sejo.
Obrtni odsek.
Društvu kemisijonarjev in postreščkov ter zadrugi izvoščkov se dovoli 100 odstotno zvišanje tarifov, ker so se od zadnjega zvišanja tudi cene živil približno za ista vsoto zvišale.
Samostalni predlogi.
Cbč. svet. Likozar prosi, da se poglobi jarek ob Ižanski cesti in da bi •vozil tramvaj na Dolenjski cesti zjutraj toliko preje, da pridejo potniki na gorenjski vlak. Ostali samostalni predlogi pa so se iziifčiii posameznim odsekom.
TAJNA SEJA.
Prizivom Fr. Krapeža proti naknadne, mu predpisu davščin za pon. obisk gostlln-kavarn se v toliko ugodi, da se mu naložene globe znižajo na polovico, t. j. na Ž567 Din. Prizivu Antona Tonejca proti naknadnemu predpisu davščin za pon. obisk gostiln-kavarn se ne ugodi. Prizivu Černe Jernej proti naknadnemu predpisu davščin za pon. obisk gostiln-kavarn se ne ugodi Prizivu Jemc Marije proti naknadnemu predpisu davščin za pon. obisk gostiln-kavarn se ugodi ter globa 180 Din odpusti. Prizivu Lovšin Elizabete proti naknadnemu predpisu davščin za pon. obisk gostiln-kavarn se ugodi ter se ji globa 80 Din odpusti. Mag. nadsvetnik Lah Evgen se pomakne s 1. dec. 1923 v V. čin. razred kat. A. Mestni fizik dr. Mavricij Rus se pomakne s 1. dec. 1923 v VI. čin. razred kat. A. Višjemu živinozdravniku Pestotnik Ivanu se podeli naslov:	ravnatelj klavnice. Bajda
Ivan, aranžer mest. pogrebnega zavoda se s 1. dec. 1923 stalno uvrsti v II. kategorijo niži. tehn. osobja 5. plač. stopnje. Službena dota, vštevši vojno dobo dvojno za napredovanje in pokojnino se mu šteje od 1. avgusta 1914. Imenovani ne sme odslej sprejeti na skupnih prejemkih manj kakor je prejemal dosedaj, event. razlika se mu izplačuje v obliki osebne doklade. Starost več kot 40 let se mu spregleda. Gantar Ivan, aranžer mest. pogrebnega zavoda se s 1. dec, 1923 stalno uvrsti v I. kategorijo nižj. tehn. osobja 5. plač. stopnje. Službena doba, vštevši vojno dobo dvojno za napredovanje in pokojnino se mu šteje od 1. avgusta 1914. Imenovani ne sme odslej sprejeti na skupnih prejemkih manj kakor je prejemal dosedaj, event. razlika se mu izplačuje v obli« ki osebne dokiade. Starost več kot 40 le< se mu spregleda. Dodatno k imenovanju Aleš Petra za stalnega aranžerja se sklene, da imenovani ne sme odslej sprejeti na skupnih prejemkih manj, kakor je prejemal dosedaj, event. razlika se mu izplačuje v obliki osebne doklade. Materi umrlega slu« ge Merlak Frana se dovoli izplačilo posmrtne četrti po odbitku dolga pri pogrebnem zavodu v znesku 340 Din. Korošec Drago« tin, oskrbnik mestnega ribnjaka se s 1. decembrom 1923 namesti stalno v staležu slug 7. plačilne stopnje. Službena doba se mu šteje od 1. novembra 1906. Od osebne drag. doklade se mu odšteje znesek, ki ga dobL va od žel. uprave na drag. dokladi.
Iz holjševiške R&ssii©.
Znaki gospodarske krize.
Največje kooperativno podjetje v Ra. siji — Centrosojuz — je postalo bankrotno. Uprava je naprosila prizadete banke, da naj znižajo obresti in terjatve, toda banke niso pristale na to ter so protestirale menice te zveze. To je prvi večji pojav gospodarske krize, ki se bo kmalu javila v Rusiji.
Izvoz žita.
Sovjetska vlada nadaljuje izvoz žita kljub temu, da je ugotovljeno, da v Rusiji ni preveč žita. V Hersonu ob Črnem morju je poskušal razburj'eni narod napasti ladjo, na katero so nakladali žito. Toda policiji se ie posrečilo množico razanati.
Dnavne novosti.
— Podružnica uredništva in uprave BtaŠega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate.
— Iz politične službe. Vladni svetnik tn predstojnik okrajnega glavarstva v Novem mestu g. dr. Fran Vončina je prestavljen kot predrtojnik okrajnega glavarstva v Maribor. — Vladni svetnik 'g. Rajko Svetek pa je prestavljen od pokrajinske uprave v Ljubljani oddelek za notranje zadeve kot predstojnik okrajnega glavarstva K Novo mest**.
— Izstop Iz državljanske zveze kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev je dovoljen Antonu Klincu, kapetanu v pokoju, sedaj v Chrudimu, pristojnemu v občino Grušovje, okraj konjiški, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva; Ivanu Krivcu, sedaj v Liesingu, rojenemu pri Sv. Petru v Sloveniji, zaradi sprejema avstrijskega državljanstva; Vaclavu Marino n i u s u, sedaj v Kuvakih, pristojnemu v Trebeljevo, zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva; Josip Majdiču, sedaj v Buchsu, pristojnemu v Trbovlje, zaradi sprejema paragvajskega državljanstva.
■— Naši državljani v železniški službi. Prometni minister, g. dr. Velizar Jankovič je izdal zadnje dni posebne odredbe glede sprejemanja železniških uradnikov in uslužbencev. Odredbe so zelo stroge in določajo, da se smejo sprejemati v železniško službo samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev in med temi se mora v prvi vrsti ozirati na Srbe, Hrvate in Slovence in potem pridejo na vrsto šele drugo-rodni. Vsled te odredbe se bo uvedla revizija vseh železniških uradnikov in bodo oni, ki niso državljani naše kraljevine, odpuščeni.
— Prometno ministrstvo je odreddo, da mora biti pri sprejemu materijala na železnicah vedno navzoč postajenačelnik ali njegov namestnik. Ministrstvo je odredilo to vsled pogostnih zlorab, ki so se dogajale zlasti pri sprejemanju bukovih pragov.
_ — Generalu Đuri Dokiču, bivšemu poveljniku ljubljanske garnizije, je umria hčerka Desanka, edino njegovo dete, v Beogradu po 16 dnevni težki bolezni, Ljubljančanom bo ljubo, živahno dete še v dobrem spominu.
— Prepovedani listi. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo list »Neutralna Hrvatska republika«, ki izhaja v Pittsbur-gu in fašistovski list »Fidemaneri«, ker obadva pišeta proti naši državi.
— Volitve mestnih sodnikov v Clevelandu. Dne 7. novembra so se vršile v Clevelandu v Zedinjenih državah volitve mestnih sodnikov, kjer je prvič nastopi! kot kandidat Slovenec, odvetnik J. Mihelič. Velika ameriška mesta imajo takozvane mestne sodnije, pred katere spadajo spori za iporne predmete do 1000 dolarjev in pa manjši prestopki ali hudodelstva, za katere |e določena kazen do pol leta zapora ali 1000 domrjev. Kandidati so nastopili v treh skupinah: za šestletni, štiriletni in dveletni termin. Vseh skupaj je bilo 44 kandidatov
9 sodnijskih mest. Slovenski kandidat Mihelič sicer ni bil izvoljen, vendar je dosegel vseeno častno število slovenskih glasov. Izmed 22 kandidatov za šestletni termin je bil namreč na 16 mestu s skoro 11.000 glasovi. Zelo razveseljivo, da so pri-celi tudi naši rojaki v Ameriki nastopati v političnem življenju kot močna, kompaktna masa. Z vzirajznim organizatoričnim delom bodo gotovo dosegli v svoji novi domovini mnogo lepih uspehov.
“7 Gremij trgovcev naznanja, da bodo trgovine dne 1. decembra t. 1. vsled praznovanja narodnega praznika cel dan zaprte, na kar se občinstvo opozarja.
— _ Sorejomanjc 10 dinarskih bankovcev drz. izdaj« Iz L 1919 (takozvanih) »kovačev«) po državnih blagajnah. Finančna delegacija opozarja, da sprejemajo do vštetega dne 1. februarja 1924 vse državne blagajne 10 dinarske bankovce drž. izdaje iz L 1919 tudi za vplačila ob pogojih, k! sc razvidni iz razglasa te delegacije št. A IV 3570 z dne 1. septembra 1923, ki je obiav-Ijen v »Uradnem listu« št. 84 z dno 8. septembra 1923. Do istega roka in ofc sličnih pogojih pa državne blagajne v krajih, kjer ni podružnic Narodne banke, tudi posredujejo zamenjavo imenovanih bankovcev. Zamenjajo pa se ti bankovci lahko pri Narodni banki in vseh njenih podružnicah do vštetega dne 9. februarja 1924, pozneje pa do vštetega dne 10. junija 1924 le še pri Narodni banki v Beogradu. Izza dne 11. junija 1924 zgubijo ti bankovci vsako vrednost in se ne bodo več zamenjavali.
— Uniformirane dijakinje. Profesorski svet ženske gimnazije v Nišu je odločil, da morajo vse dijakinje niške gimnazije nositi enako predpisano obleko in sicer črne barve.
— Nova zgradba palače »Ljubljanski dvor« se je dogradila nedavno do višine glavnega venca, kar se je v soboto dne 17. t m. proslavilo po starem stavbenem običaju. Pričetkom tega slavja se je vršila r lanu posebna predstava za delavstvo In povabljene goste. Po končani predstavi so se udeleženci zbrali v pritličnih prostorih, Ki so bili lepo dekorirani. Navzoči so bili zastopniki udeleženih denarnih zavodov, kakor tudi zastopniki državne uprave južne železnice kot bodoči hišni gospodarji in seveda vsi na stavbi zaposleni delavci. vCentralni nadzornik inžener Schneller, pod cigar glavnim vodstvom se zida stavba, je imel kratek nagovor, v katerem je ocenil s toplimi besedami zasluge in sodelovanje zaposlenega delavstva. Palača »Ljubljanski dvor« bo služila tukajšnji železniški dlrek-C|ll kot uradno poslopje, vsled česar so “rejeni v posameznih nadstropjih uradni wpstori. Le pritličje je v svrho rentabill-ip e. določeno za oddajo v najem. Radi tega dan» ““Pravil tudi nedavno otvorjeni kino, ban^ tL Predvidenih še nekaj trgovskih in «ta,,. 1 Prostorov ter končno v kleti re-be nraaclia in vmska Velikost cele stav-ti«ti^im “ajboije predočujejo naslednji sta-tiotoari1P0<la‘kl: višina davnega venca nad nižio 2naša 18.9 m razdalja med nai-znaša .?1k0 v kleti in naiviši° toeko s‘rehe trov zazM' V celera 3e 70.000'kubičnih me-doslei 1 snAnnEa Prostora. Porabljenih je dfirmn 1™’!!°°;,°°° komadov zidne opeke,
stre5ne 0Peke* 33a000 kg
l»nn’ JJhiLu,Ub £nih metrov zidnega peska, 1800 kubičnih metrov gramoza, 165.000 kg okroglega železa, loo.OOO kg železnih nosil-?®v* L200.000 kg cementa. Stavba ima s kletjo vred 6 nadstropij, je opremljena s centralno kurjavo in s paternoster-dviga-•om. Stavbo gradi znana tukajšnja tvrdka
G. Tönnies, ki je nedavno tega dovršila tudi palačo Ljubljanske kreditne banke. Z dosego te važne etape v razvoju te zgradbe smemo pričakovati, da bo tudi ta velika stavba v doglednem času dovršena, s či-mur ne pridobi samo okolica glavnega kolodvora, ampak tudi celo mesto znatno na zunanjem ogledu.
— Razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo uradnega zdravnika za splošno medicino pri poslovalnici v Mariboru. Prošnje opremljene s potrebnimi dokumenti naj se vlože do dne 15. decembra 1923 pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Natančneje glej »Uradni list« z dne 21. novembra 1923, št. 106.
— Urari je danes ponoči znani ljubljanski gostilničar gosp. Ivan Zupančič na Ahacljevi cesti. N. v m. p.i
— Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je Po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul g. Alojzij Gregorič, ravnatelj telefonskega in brzojavnega oddelka v Ljubljani. Bil je čislan kot predstojnik in dober tovariš. Pogreb se vrši v soboto ob 4. uri popoldne. N. v m. p.!
— Zastran neznatne rane v smrtni nevarnosti. Ko je Pred par dnevi poštni pod-uradnik J. B. z avtomobilom dostavljal naslovnikom poštne pakete, se je pri nekem zaboju neznatno ranil ob žebelj, ki je nekoliko štrlel iz deske, čez dobri dve uri je začutil po telesu sino srbečico ter zapazil, da mu je koža po životu pordela. Ker je slutil, da si je otroval kri, je hitel v deželno bolnišnico. 'Vsa sreča, da je nemudom iskal zdravniške pomoči, zakaj po izjavi zdravnikov, bi ne bilo zanj več rešitve, če bi bil le eno uro kesneje prišel y bolnišnico. Kakor se čuje, je J. B. zdaj izven vse nevarnosti.
— Tatvine v Ljubljani. Antonu Gorjancu je bila ukradena pri razvajanju mleka pločevinasta ročka, vredna 80 Din. — Na Poljanskem nasipu je bila ukradena Lizi Humarjevi s l odnika bela rjuha, vredna 100 Din. Tatvine sumljiv je neki Bosanec, Li je kupoval v hiši staro obleko.
— Varstveni aparati proti vlomom in tatvinam. Tvrdka »Inter-Agenciia« d. z o. z. v Ljubljani, Beethovnova ulica 9, ki je prevzela zastopstvo varstvenih alarmnih aparatov proti vlomom in tatvinam za Slovenijo in Hrvatsko, ki v svoji dovršenosti nadkriljujejo vse dosedanje varstvene naprave in ki se lahko uporabljajo v bankah, tovarnah, skladiščih, trgovinah, privatnih stanovanjih in sploh povsod, kjer hočemo kaj zavarovati proti vlomu in tatvini, bo te aparate razkazala vsem, ki se za to zanimajo v petek 23. t. m. ob pol 8. url zvečer v vrtnem salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Povabljeni so vsi, katerim vlomilci ali tatovi lahko kal odnesejo!
— Ukradene čebele. V noči od 17. na 18. novembra je bilo ukradeno mizarskemu mojstru Luki Ahačiču iz Ljubljane iz čebelnjaka Gašperja Trampuža v Preski pet panjev čebel, v vrednosti 2000 Din.
— Okraden železničar. Med vožnjo od Laverce do Ljubljane je bila ukradena sprevodniku Albinu Erženu iz voza II. razreda črna, usnjata ročna torba, v kateri je imel tri žel. legitimacije na ime Albin, Frančiška in Zora Eržen, lonček, vrč in steklenica in .brisača, v skupni vrednosti 750 Din.
— V Cerovca sta vlomila dva postopača pri posestniku Francetu Tacerju in mu odnesla srebrno žepno uro, vredno 500 Din in pa 280 Din gotovine.
— Iz zaporov obmejnega komisarijata na Rakeku je pobegnil France Ambrož, ključavničar juž. žel. v Spodnji Šiški. — Iz invalidskega doma v Celju Jo pobegnil invalid Ivan Štravs, kateremu manjkajo vsi prsti do prvih gležnjev. Mož je tudi živčno bolan in umobolen. — Iz Gruža jc pobegnil od vojne mornarice mornar II. klase Slavko Peternel iz Ljubljane.
— Huda zima in velik sneg se nam obeta. Tekom včerajšnega dneva je zapadlo skoro pol metra snega, ki je napravil po mestu zelo občutno škodo. Posebno škodo trpe razne žične napeljave po mestu in okolici, ki so skoro povsod potrgane in leže v celih kolobarjih po snegu. Na Bregu se je zlomil železen drog, na katerem je bila pritrjena žična brana za pritrjenje brzojavnih in telefonskih žic preko struge Ljubljanice. Cel vrh droga z gosto pritrjenimi žicami je padel v strugo. V Prešernovi ulici so padle poštne žice na električno napeljavo cestne železnice, ki se je kljub temu, da je razmeroma precej jaka, tudi utrgala, in je bil na progi Marijin trg—pošta — dalje časa ves promet ustavljen. Mnogo škode je napravil sneg tudi po drevju in po cvetličnih grmovih in nasadih v parkih in vrtovih v mestu in okolici, če bo ta sneg obležal, kar pa shoro ni verjetno, ker je zgoden in je padel na vlažno še neohlajeno namočeno zemljo, bomo imeli to zimo dosti snega, in bodo zimski športniki lahko zadovoljni. Tudi po deželi, posebno po Gorenjskem je padlo, kakor pripovedujejo potniki, še mnogo več snega, ki je tudi napravil precej škode.
— Okradena glavna traiika. Na Vrhniki je bilo vlomljeno v glavno trafijo Konrada Šimica. Pokradeno je bilo več raznega peciva in čokolade in 150 znamk po 2 Din, 400 znamk po 1 Din, 2500 znamk po 25 par, dalje 25 kuba, 75 portoriko in 50 domačih cigar in pa 500 Vardar, 500 Neretva, 500 Morava, 1000 Zeta in 50 Kosovo cigaret in pa več žepnih nožičev ter za 500 Din drobiža. Svoj plen je zavil ropar v veliko flanelasto srajco. Skupna škoda znaša približno 5000 Din.
— Nesreča na železnici. Verlič Josip, misijonski brat iz Grobelj je peljal s parom konj voz peska čez železniški tir v Jaršah.
V trenutku, ko je Verlič pognal konje čez tračnice, je pridrdral vlak. Konji so bili že čez tir, medtem ko je bil voz še na tračnicah. Vlak je zadel z vso silo v voz in ga popolnoma razbil. Verlič je pri tem padel z voza in zadobil težke notranje poškodbe, nakar so ga pripeljali v bolnišnico.
— Dva poredneža. Fister Janez, 13 letni sin posestnika iz Slančega vrha pri Krškem in Janez Jelenc 5 letni sin posestnika od istotam sta pekla na polju krompir. Jelenc je prosil Fisterja, naj mu da kos krompirja. Fister pa mu ni hotel ustreči in je mesto krompirja zagrabil gorečo trsko, ter jo porinil Jelencu v oko, katero mu je popolnoma ožgal. Deček je bil oddan v bol- , nišnlco.
— Razne nesreče. V Delniški pivovarni v Laškem je padel delavec Pavel Svoboda Pod velik sod, ki mu je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje. — Pri mešanju kož v strojarni Ivana Gliha v Kostanjevici je padel delavec Jakob Štoka tako nesrečno, da sl ie zlomil več reber.
— KIfnS. vajencu Adolf« TrotovSek, pri Francu Rau v Sevnici, je zmečkal kos železa desno stopalo. — V pralnici in barval-nici Jos. Reicha v Ljubljani je udaril transmisijski jermen ključavničarja Ferd. Pcr-moserja in ga precej poškodoval po desni roki in po obrazu. — Pri tvrdki Balkan v Ljubljani je padel France Košir tako nesrečno, da si je težko poškodoval križno kost. — Pri Spl. stavb, družbi v Mariboru se je zbodel Mihael Ojsteršek z zariavelim žebljom v desno nogo. Rana sicer ni velika, vendar so ga morali oddati zaradi infekcije v bolnišnico v Celin, -r- Na Mešičevi žagi v Škornjem je odletel žagarju Antonu Plan-kelnu pri krožni žagi kos lesa v desno oko in mu ga nevarno poškodoval. — Pri ob-deiavaniu lesa v gozdu pri Sv. Lorencu je zmečkal hlod delavcu Juriju Rakovniku levo roko. — V Luznarjevem rudokopu v Kostanjevici je pade! na rudarja Franca Rožiča težak kamen in mu zdrobil kost leve roke. Oddali so ga v bolnišnico v Novo mesto. — Pri ključavničarju Weiblu v Ljubljani si je zmečkal vajenec Franc Brlot kazalec desne roke. — V tovarni za steklo v Hrastniku se je obrezala po desnem stopalu delavka Mat. Miško. Vsled infekcije se ji je rana nevarno razbolela. — V opekarni v Sp. Razboru se je vsekal delavec Jože Pačnik v levo nogo. — Pri spravljanju lesa je padel drvar Jos. Sodja pod hlode in si zlomil več levih reber. — Z odra neke stavbe je padel v Trbovljah delavec Ivan Gradišnik in si zlomil desno roko.
— Celjske novosti. Prva carinska konferenca se bo vršila v Celju dne 28. novembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. — V celjsko bolnišnico so c.-cpe!;'’li rudarja Karla Cežeka. doma iz Sevnice, kateri je v Zidanem mostu padel iz vlaka in se težko poškodoval.
—	Pasji kontu m, a c. Mestni magistrat razglaša, da je pasji kontumac v mestu ukinjen. Ostanejo pa še nadalje v veljavi vsi drugi predpisi glede pasjega katastra, pasjih znamk itd. Pse, katere se bo zalotilo na ulici brez pasjih znamk, se bo oddalo konjaču, proti lastnikom pa se bo uvedlo kazensko postopanje. — Samomor. V Kocenovi ulici se je iz neznanih vzrokov obesil kovaški mojster Franc Westerm-der.
—	Novo vinsko trgovino je na Dečkovem trgu otvoril g. M. Radilovič.
— Mariborske novosti. Prejšnjo Pcči-valnikovo tvornico voz na Teznu, ki je pred meseci bila ustavila obratovanje, je sedaj kupil neki češki konzorcij skupaj z iugo slovenskimi kapitalisti. Obširni kompleks se. pretvori v tekstilno tvornico za izdelovanje finega platna in čipk. — Pri vojnš'-i komandi v dravski vojašnici se bo vršila dup 25. t.^ m. javna dražba za dobavo mesa tukajšnji garniziji. — Snoči je začel naletavati gost sneg, ki je kmalu pobelil vse Manete. Snežilo je vso noč in danes ves (lan, tako da je padlo približno pol metra .enega. Mestni magistrat opozarja hišne po-, sestnike na predpis glede čiščenja niočni-, kov, ker so odgovorni hišni lastniki za evr.ntuaine nesreče, ki bi se zaradi neupoštevanja teh predpisov pripetile. — Fred-včeraišnjim je bil aretiran delavec Anten "muh, ker ie v pijanem stanju razgrajal in kalil nočni mir. Ob aretaciji je razžalil tudi stražnika. Streznil se je v policijskem zaporu, nato pa ie dobil še 200 dinarjev globe.
— Nova železni "grška službena nrap-raafka izide prihodnji teden v priročni knjižici pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Dražba lesa na panju v skupnih gozdih agrarne zajednice Dovje-Mojstrana se vrši dne 25. novembra 1923 ob 13. uri popoldne v šoli na Dovjem. Pismene ponudbe je vložiti do istega dne ob 12. uri. Podrobni pogoji so na razjrolago pri komisarju za agrarske operacije v Ljubljani, Poljanska cesta št. 28 (Marijanišče) in pri Gospodarskem odboru na Dovjem.
— Dražba lova. Koncem letošnjega Ma poteče zakupna doba nižie navedenim 22 občinskim lovom. Ti lovi se bodo oddali na javni dražbi v nov zakup za dobo 5 let t. j. od 1. januarja 192^ do 31. decembra 1928 sledečim redom. V' torek, dne 11. decembra 1923 s pričetkom ob 13. uri v pisarni mestnega županstva Metlika lovi občin: Božakovo, DrašrčL Lokvica, Metlika in Suhor. V četrtek, dne 13. decembra 1923 s pričetkom ob 8. uri pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, lovi občin: Adlešiči, Bu-toraj, Ceplje, Črnomelj, Dobliče, Dol, Rot. Loka, Petrova vas. Planina, Podgora, Radence, Semič, Talčji vrh, Tanča gora, Tribuče in Vinji vrh. Zakupni pogoji so vsakomur na vpogled pri okrajnem glavarstvu med uradnimi urami.
Aretiran spijo n. V Medjimurju so aretirali obmejni stražni organi nekega Josipa Bakarca. Pri njem so našli ponarejen potni list in več listin, iz katerih je razvidno, da je bil aretiranec v špijonažni službi v prid Madžarske. Po dovršeni preiskavi ga bodo odposlali v Beograd.
— Roparski umor v Peterancu. V Pe-
terancu so zadnje dni udrli roparji po noči v hišo Ivana Torčanca, ki je kot vdovec sam stanoval v svoji hiši, ga ubili in oropali. Sosedje, ki so drugi dan opoldne slišali mukanje lačne živine, so pogledali v hišo in našli Torčanca mrtvega s prerezanim vratom. Po hiši je bilo vse razmetano.
V nekem kotu so našli pa okrvavljeno poleno, s. katerim so roparji kmeta najprej omamili in nato mu prerezali vrat. Med ljudstvom vlada veliko razburjenje, ker je ubiti Torčanec imel svojo hišo sredi vasi m kljub temu nikdo ni slišal nič sumljivega.
— Pomotno deložiranje. Osješki stanovanjski urad je zadnje dni rešil neko stanovanjsko afero, katere konec je bil, da je stranka morala iz stanovanja. Ker se pa do določenega roka ni izselila, je stanovanjski urad ob policijski asistenci izpraznil strankino stanovanje in vse skupaj postavil na cesto. Ko je prišel gospodar, neki gostilničar domov in videl svoje stvari na cesti, se je seveda takoj pritožil in izkazalo se je, da bi morala policija izprazniti stanovanje gostilničarjevega soseda.
~ Zapeljivec mladine pred sodiščem. Banjaloško okrožno sodišče je sodilo zadnje dni nekega Nikola Mihailoviča, ki je bil na 20 km okrog svojega bivališča strah moške mladine, zlasti dečkov 10—13 let. Izvabljal jih je na samotne kraje, zlasti v gozd in jih zlorabljal navadno z grožnjami, da jih ubije. Sodišče mu je prisodilo 5 let težke ječe.
— Popravek. Gosp. Rudolf Badiura, Ljubljana, je daroval Jugoslovenski Matici, kot najdenino za najdeni ženski okrasek 250 Din in ne 2 Din, kakor je bilo pomoto-ma javljeno v »Jutranjih Novostih« dne 15. novembra št. 242.
— Svarilo. Pred nakupom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v špecijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Pok. zavoda) Ljubljana. Aleksandrova cesta 12.
krila Kas.
Tako živo ste spominjam onega dne. ko smo dobili tudi na naši šoli povabilo, da pristopi naša deca kot član »Podmladka Rdečega križa«.
Kakor mi takrat, tako povprašujejo danes drugi: »Kaj pa je pravzaprav Podmladek R. k.? Kaj bomo z njim?« Eni so z navdušenjem pozdravili idejo organizacije, drugi hladno. Novo privlačuje, novo odbija.
»Čemu nam je treba Podmladka Rdečega križa?! Sedaj naj še skrbimo za ameriško deco, ali nimamo doma dovolj bed-dnih otrok?« Tako smo dejali. Taki smo bili.
Pa je prišla Miss Shoenbergerjeva kot delegatkinja ameriškega Podmladka Rdečega križa in prinesla naši deci poleg toplega srca tudi raznih darov, pisem in albumov s pozdravi ameriške dece, ki išče prijateljskih stikov z našo deco. V duši smo bili užaljeni, da se postopa z nami kot z Balkanci. Ta!<i smo bili! Toda kmalu smo spoznali, da naj delamo za dobrobit naše dece. V Beogradu je pričel izhajati list: »Podmladek Rdečega križa« v vseh treh državnih jezikih. Nudi poleg zabavnega in zanimivega tudi mnogo podučnega čtiva. Ena zadnjih števil!: je imela na naslovni strani krasno sliko našega Bleda s Praprotnikovo pesnitvijo: »Pozdrav Bledu«.
Naši pedagogi-idealisti so dvignili na rame beli bariak z rdečim križen in ga ponesli k svoii ded. S trudom 'n požrtvoval-rostjo so započeh z delom, ka]M stara stvar je da je vsak začetek težak.
Po deških šolah so omogočili roko-ivorni pouk. Čemu pa zopet to? se vprašamo. Čemu neki! Deca struži, rezlja v les, liše in plete košarice — vse no lastnih načrtih — deloma igrače in razne potrebščine za s’romašne otroke po bolnicah ali za-vetiš'ih, dc'oma za prodajo. Z izkupičkom si nabavila orodja in materijala. Deklice šivajo in pletejo istetako za zavetišča in holmce itd.
Materijel za deška in dekb'ška ročna dela preskrbi Podmladek R. k.
Deca dela iz ljubezni do bednih. Iz ljubezni do neznanih trpinov, deca dela iz Iju-tti.ni do dela. Nevidno vodi učitelj otrokovo dušo h Kristusovem idealu: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« In kako tiho in skromno delme učitelj z učenci v svojem prostem času, da na ta ali oni način skupno utešijo gorje trpečih. Tako so v preteklem letu izdelale Podmladkarice Ilublj. mešft. in osn. šol preko 225 kom. oblačil za revne součenke in bedne ruske begunčke. Nihče jih ne vidi, niih imena so neznana bliščečemu svetu. Kakor čebele znašajo sad svojega dela v satovje idealizma. In mi se drznemo še reči: »Ni več idealistov!«
So. Oni hodijo med nami k;vor vsakdo in ne nosijo ra jeziku, temveč v duši in rokah oltar človekoljubja.
Novosti h Pifeorske.
— Učiteljski sindikat »Ein«. Kraševci morajo Italijanom res imponirati! Že ob priliki rimskih s’avnosti so poverili kraškim odpadnikom, ki so sicer redki kot cerkveni stolpi, častno stražo, in sam Mussolini ie milostno sprejel kraško deputacijo in po slušal duhovnika Štolfa — do konca. Misli! si je seveda svoje in Štolfa bi morda tudi res boljše storil, ako se ne bi zahvaljeval za odpravo dvojezičnosti našega tiska, ki je njega najbrže najmanj skelel. Toda k stvari! Kakor drugod je bilo tudi v sežanskem okraju odpuščenih mnogo učiteljev. Šli so v Trst in zahtevali svoje dokumente, da pojdejo s trebuhom za kruhom. Nekateri so jih dobili in so šli, drugi pa ne in so jih namestili drugje. Vsaka kraška šola pa ie dobila po enega ali več »maestrov«, ki so seveda vsi fašisti. Ker so bili njihovi odno-šaji s slovenskimi tovariši zgolj službene narave, so si Italijani izmislili nekak sindi kat, ki naj bi bila po nijhovih izjavah zgolj strokovna organizacija. Slovenci so bili k temu pripravljeni, ko so pa spoznali pravo namero, so sodelovanje gladko odklonili. Stvar je še v razvoju, toda kakor izgleda, bodo v »Eia« sami »maestri« in njihove družice.
— Zopet razpust društva. Kat. slov. izobraževalno društvo na Straži pri Cerknem, ki je nad 10 let uspešno delovalo med slovenskim ljudstvom, so oblasti brez navedbe vzroka raz.pustile.
— Izmozga vanje slovenskih občin. Italijanski odvetnik Perma je imenovan za nadkomisarja nad 21 slovenskimi občinami, katerih vsaka mu mora plačevati mesečno circa 250—300 lir. če izračunamo, koliko denarja bo mož zaslužil tekom enega meseca, vidimo, da bo imel lepe dohodke okrog 5500—6000 lir. In te Ure bodo nosile skupaj slovenske občine in te jih bodo na-bra e od slovenskega kmeta, ki si jih v potu svojega obraza in z žulji svojih rok služi in pogosto odtrga od ust sebi in svoji družini.
Iz Podgrada. Karabinerji so v Pod-graau zaplenili protestno polo za slovensko šolo, na. kateri je bil podpisan tudi gostil-Hi^ar Vičič, kateremu so oblasti nekaj tednov prej odvzele gostilniško koncesijo. Ko je zdaj vprašal pri oblastih, zaka) so mu odvzeli koncesüo, so mu odgovorili, da zato, ker je podpisal protestno polo, dasi mu je bila koncesiia par tednov prej odvzeta. Izgovor je dober, če ga...
— Major Pietro Rainls je ime možu, ki je kar celih 5 let vlekel za nos italijanske oblasti in tržaško javnost. Prišel je v Trst z generalom Pettitijem in se vzdržal na zaupnem mestu na gubernatoratu celih pet let. Šele 27 let star je že prišel v čin majorja. Nosil je več italijanskih pa tudi inozemskih odlikovanj, katere si je pridobil vsaj kakor je sani govoril, kot dobrovoljec v vojski proti Avstriji. Zadnje dni so pa “'oža razkrinkali in ugotovili, da Rainis sploh ni bil dobrovoljec, da ni imel pravice nositi kako odlikovanje, da sploh major ni bil in mož je rorrtal v zapor. Omenimo še,
)e k'3 poštenjakovlč Rainis eden naj-vplivnejših članov fašistovske legije.
Iz društvenega življenja.
— Predavanje o proporcijonainlh volitvah v društvu »Soča« v Ljubljani. V sobo-to, dne 24. novembra 1923 predava v sa-ionu pri »Levu« univ. prof. g. dr. Leonid Pitamic o gornjem predmetu. Odbor opozarja svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo, da ne zamudi te lepe prilike, da se pouči o tem veleaktualnem predmetu, ki je zlasti v sedanjem času važen za vsakega državljana. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
— Odborova seja »Zveze slov. pevskih zborov« v Petek, dne 23. t. m. ob osmih zvečer v Glasbeni Matici, soba it. 6. Važno! j
Spart in turistflea.
— Nedopusten način reklame In M. rike. V zadnjem času se uporabljajo pri se* stavi reklamnih oglasov za nogometne! tekme prav čudna sredstva — In vse kaže* da se vrši to po volji aranžerjev. Na to nedopustnost je že svoječasno opozoril neki iiublianski dnevnik, češ, da so posle* dice mistifikacije javnosti za sport zelo kvarne. Tako se je n. pr. poročalo: S. Ki C. nastopi z novimi močmi, v moštvu na* stopa*a izvrstna češka igralca... itd. skratka! sami kanoni prvega kalibra, brez slabe točke... itd. Publika poseti polna pričakovanja tekmo in se razočarana vrača, kep vse navedbe reklame so se Izkazale za neresnične. Priobčevalci »takih« reklam si sedaj lahko predstavljajo, koliko škodo so s svojo brezvestnostjo prizadejali sportu, ker predsodek, ki je nastal v publiki na-pram reklamnim člankom, bo težko odpraviti in potem se ni čuditi, da je poset nogometnih tekem vedno slabši. Enako pa se je pričelo prakticirati tudi že v kritikah^ Tako n. pr. poroča »Slov. Narod«: mari-borsk* prvak S. V. Rapid je porazil Ilirijo s 4 : 0. Dobro pa je znano, da je prvak MPO slovenski športni klub Maribor, ki je premagal Rapida v prvenstvu z rezultatom 2 : 0. Toda, da se ublaži poraz Ilirije, avanzira Rapid po zaslugi »kritika« za prvaka. Al! so take kritike na mesto in v prid sportu? Malo več reelnega znanja in vsa taka »ublažilna« sredstva bomo lahko pustili v nemar. Ne samo zmagati, ampak tudi podleči je treba znati...
O. P-
izpred sodišča.
VOJAŠKI BEGUNEC.
Rudolf Frigidi je pobegnil od svoj« edinice in prišel domov k svojim stari-šem, kjer se je lagal, da je dobil dopusti Ko ga je prišel iskat stražnik, ie sin no-; begnil skozi okno, vzel s seboj precej svo jega denarja, prihrankov iz prejšnjih časov, in šel v inozemstvo. Pisaril je očeto še večkrat, da mu gre slabo, nakar mu je oče vedno odgovarjal, da naj potrpi te meseca. Ko je bral po časopisih, da so povodom roj. stva našega prestolonaslednika oproščeni tudi vojaški begunci, se je fant vrnil v službo, vsled česar sta bila tudi oče In mati, ki se jima ni moglo dokazati, da bi va-doma prikrivala vojaškega begunca oprn* ščena.
Dopisi.
— Iz Novega mesta nam pišejo: Sredi Kandije pri Novem mestu je veliko skladišče bencina in drugih gorljivih snovi. Skladišče je krito s slamnato streho in četudi znotraj obokano, je vendar sitno nevarno radi ognja. Tudi okna so nezadostno zavarovana. Skladišče je sredi množice pošlo* pH. večinoma kritih s slamo ali deščicami. V slučaju ognja oziroma eksplozije ni v nevarnosti le neposredna okolica — ki je vsa obljudena! — ampak najmanje vsa spodnja Kandija. Tako skladišče spada da eč ven v samoto, ne pa sredi človeških bivališč. Tozadevno se je že enkrat časopisje oglašalo — žalibog brezuspešno: upamo, da se. danii naš apel ne ostane glas vpijočega V puščavi!
— Iz Prekmurja. Kar se zadnje čase godi v dolnjeicndavskem okraju in v Dolnji Lendavi sami, presega že vse meje. Človek ni več varen svolega živlienja, ne imetja. Dan na dan se vršijo umori, ropi, vlomi in tatvtoe, zadnje celo pri belem dnevu. Pred par dnevi sta bila v pol ure oddaljeni Centih!, dva posestnika Vida in Žerdin, eden s skiro ubit, a drugi istotako na glavi nevarno ranjen, kjer je malo manjkalo, da m» ni bila glava črez pol preklana. Na javni cesti proti Dolini je bila neka ženska od treh drugih napadena, skoraj do golega slečena in oropana. V Dolgivasi pa so nekemu bivšemu orožniku iz hleva ukradli veliko svinjo, katero je pozneje na svojo srečo po dolgem Iskanju našel v eno uro oddaljenem Murskem Središču. O Dolnji Lendavi, kier se z malimi izjemami vsako noč vršilo vlomi in tatvine, se skoraj več govoriti ne da. Tako je bilo zopet zadnje dni ponoči vlomljeno v privatno stanovanje trafikantke Marice Sever, na glavnem trgu in to v času, ko se je s ponočnim vlakom odpeljala iz Dolnje Lendave proti Ormožu, zato se za škodo še ne ve; prejšnji večer ob pol 8. uri so udrli v carinarnico, odnesli so vojaško puško, patrone in obleko organu fin. kontrole, a drugi večer so isto ponovili pri drugemu, ki jih je pa pravočasno opazil in s streli prepodil; še prej so ukradli trgovcu Reichenfeldu, Blauu in orožniškemu podporočniku več pitanih gosi, udrli so tudi v dolnjelendavsko hranilnico, a brez uspeha, ker jim je kljubovala trdna Wert-heimerca, a z uspehom pri zlatarju Mayer-ju na — glavnem trgu. Po vlomih sodeč, je vlomilsko-tatinska tolpa dobro organizirana posebno, ker ima na razpolago več izurjenih branž. Da se rešimo te zalege, prosimo pokrajinsko upravo in vodstvo orožniške brigade, da pošlje v Dolnjo Lendavo zadostno število orožnikov in izurjenih detektivov, ker drugače ne bodo kos svoji na« logu
Borzna poročila.
Zagrebške in beograjske borze nismo mogli dobiti, ker so zveze zaradi snega prekinjene.
C u r i h, 22. novembra. New York 572.75, London 25.16. Pariz 31.80, Milan 25.10, Praga 16.725, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.92, Beograd 6.525, Sofija 4.75, Dunaj 0.00875, avstrijske krone 0.0081.
Praga, 22. novembra. Dunaj 4.62, Berlin 5.15, Rim 151.50, avstrijske krone 4.65, Budimpešta 17.375, Pariz 192.50, London 151.75, New York 34.60, Curih 606.75, Beograd 39.375.
Dunaj, 22. novembra. Devize. Beograd 803—807, Berlin 9.50—10.50, Budimpešta 3.68—3.78, Bukarešta 349—351, London 309.500—310.500, Mran 3104—3116, New York 70.935—71.185, Pariz 3907—3923, Praga 2057—2067, Sofija 585—589, Curih 12.375—12.425. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 563—571, nemške marke 9—10, funti 307.700—309.300, francoski franki 3860 —3890, lire 3070—3090, dinarji 799—805, romunski leji 343—347, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2034—2050, madžarske krone 2.15 —2.35.
„„Berlin, 22. nov. Dima] 58,852.000, Milan 183.540,000.000, Praga 121.695,000.000, Pariz 231.420,000.000, London 18 bilijonov 354.000.000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 728.175,000.000, Beograd 47.581,000.000
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem Interesu x>osluži te orilike.
Gospodarstvo.
INDUSTRIJA.
X Uvoz kovin v Češkoslovaško v mesecu avgustu. V navedenem času je bilo uvoženo v češkoslovaško republiko 244 ton svinca, 48 ton cina, 847 ton bakra, 52 ton aluminija, 864 ton cinka, 10 ton medi (mesinga) ter 45 ton drugih vsakdanjih kovin. Svinca se je največ uvozilo iz Poljske 10 vagonov, iz Avstrije 8 vagonov, iz Nemčije 2 vagona; cina Iz Nemčije 4 vagone; cinka iz Poljske 44 vagonov, iz Nemčije 31 vagonov; bakra 67 vagonov iz Nemčije, 17 vagonov iz ameriških Zedinjenih držav; aluminija 1 vagon iz Švice, 2 vagona iz Nemčije.
X Nov zlati rudnik na Slovaškem.
Blizu vasi Hvojnice na Slovaškem so na-Oteli na zlato žilo na posestvu, ki je last mdotnega zdravnika. Rudo so poslali v jreiskavo v Kremenico. Kakor poročajo Isti, so se izvedenci o rudi jako pohvalno Izrazili.
X Kredit avstrijski Industriji. Med
rentno banko in zastopniki nemške industrije se vrše pogajanja za dovolitev kredita v stabilni valuti.
X Plače v zlatu v Nemčiji. Nemško ministrstvo za delo je določilo plače rudarjev v Nemčiji, stopnjevale z ozirom na revirje (Poruhrje in Porenje, Gornja in Dolnja šlezija, Saška) od 2.50 do 4.20 zlatih mark za šihto. Rudarji morajo dobiti plačo v stabilni valuti; če dobe papirnate marke, se morajo te računati po vsakokratnem tečaju dolarja.
X Akcija proti osemurnemu delavniku.
V zadnjem času se pojavlja skoro v vseh državah akcija proti osemurnemu delavniku v industriji. Tudi v naši državi se pripravlja pod vodstvom beograjske industrijske korporacije taka akcija.
TRGOVINA.
X Odprava uvoznih omejitev v Češkoslovaški? Kakor poročajo listu namerava češkoslovaška vlada odpraviti postopanje za dovoljenje uvoza, vsled česar bi bil uvoz prost Socijalisti se temu protivijo, ker bi poostril prost uvoz industrijsko krizo in s tem brezposelnost.
X Naraščanje cen v Avstriji. V zadnjem času kažejo blagovne cene v Avstriji rastočo tendenco. Ta pojav je zilasti viden na Dunaiu. Porast cen so v prvi vrsti povzročile povišane plače delavstva in na-meščenstva.
DENARSTVO.
Primanjkljaj v avstrijskem državnem proračunu za leto 1924 se bo gibal med enim bilijonom in tričetrt bilijona avstrijskih kron.
X Nemški viseči dolg je narastel v zadnjem tednu oktobra na skoro sedem trilijonov mark.
X Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je zmanjšal v drugem tednu novembra za 127 na 9001 milijonov čsl. kron.
DAVKI. — CARINE.
X Carinske konference. V smislu razpisa uprave carinarnice št. 316 se bodo vršile vsakih 15 dni v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani carinske konference. K tem konferencam imajo pristop vsi trgovski in obrtniški krogi ter podjetja. Prva taka konferenca se bo vršila v pondeljek dne 26. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih trgovske zbornice. Vsi interesenti se vabijo, da se te konference v kar največjem številu udeleže.
X Davek na vino v Italiji. Italijanski trgovci in producenti vina so že ‘dalje časa zahtevali od vlade, da se zniža davek na vino. Italijanski finančni minister pa je te dni izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi se odpravil davek na vino.
PROMET.
X Izkoriščanje tujih vagonov. Prometno ministrstvo je radi velikega pomanjkanja vagonov dovolilo, da se smejo uporabljati tudi tuji vagoni. Za to uporabo bo prometno ministrstvo samo vodilo obračun z odnosnimi državami.
KMETIJSTVO.
X Žetev v Bolgarski. Po statistiki bolgarskega poljedelskega ministrstva je znašala letošnja bolgarska žetev 1,055.000 ton pšenice na 914.000 ha posejane površine,
215.000	ton ječmena na 175.000 ha, 267.000 ton riža na 245.000 ha, 145.000 ton ovsa na
150.000	in 6,000.000 ton koruze na 136.000 ha posejane površine.
RAZNO.
X Zakon o obratih. V ministrstvu trgovine in industrije se zbira in urejuje vsak dan materijal, na podlagi katerega se ima izdelati enotni zakon o obratih. Vse zbornice in pridobitne organizacije v državi so že podale svoje mišljenje. Na podlagi teh podatkov bo ministrstvo izdelalo načrt zakona in ga poslalo zopet trgovskim in obrtnim zbornicam, da o njem izrazijo svoje mnenje.
X Program angleške delavske stranke
vsebuje po vesteh iz Londona:	enkratni
premoženjski davek 5 do 45 odst., kar bi zmanjšailo angleške državne dolgove za 3 milijone funtov šterlingov, socijalizacijo rudarstva in zaposlenje brezposelnih pri ja\A nih gradnjah in delih. Dalje ureditev repa. racijskega vprašanja, mednarodno stabilizacijo valut, razorožitev vseh evropskih narodov in razširjenje trgovine z Rusijo.
DOBAVE.	n
X Dobava tkanine »Segeltuch«. Pf£ ravnateljstvu državnih železnic v Subotiči se bo vršila dne 6. decembra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave tkanini »Segeltuch« za pokrivanje potniških v4' gonov.
X Dobava bencina. Pri odelenju 2^ mornarico v Zemunu se bo vršila dne 5. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 ton bencina za motorje (težkeg# bencina).
Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Jul. Zeyer:
Eonpči in Romu^asabL
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Med tem ko čitaš, čakam na označenem kraju na tvojo odločitev! O, pojdi! Pojdi in povej mi, da me ljubiš.., Nič več!...« Pod temi besedami je bil narisan hortenzijev cvet.
Gompači je globoko vzdihnil. Mo, stal je torej pri Miju in nenadejana sreča ga je omotila. Moral se je nasloniti na steno, ko je šel po stopnicah na vrt. Spodaj mu jc prišlo na misel, da ga dolžnost veže na to mesto. Toda šlo je le za trenutek, okrog in okrog je bile tiho, žive duše ni bilo blizu, ni bilo nevarnosti za hišo in ni bilo nevarnosti, da bi mogel kdorkoli opaziti, da zanemarja službo v palači. Treba se je bilo hitro vrniti, torej je najbolje, da se ne obotavlja. Letel je kakor strela po senci orjaških pavlonij, ki so štrlele v srebrno noč. Hipoma je obstal, pomišljal trenutek na križ-potju, v kateri smeri leži most »modrih ptic«. V tem kratkem trenutku se mu je nekaj zablisnilo kakor vizija. Zagledal je kakor skozi zavoj mesečnih žarkov Komurasaki pred seboj, obraz ji je bil ljubek kakor orošenl cvet jablane in njen usmev je bil ganljiv in odrekljiv. Zakril si je oči z rokama in vizija se je razpršila.
»Na desno leži most,« si je rekel v mislih in zopet letel ob drevju, ki ga je osvetljevala luna. Kmalu je bil na cilju. Most se je vzpenjal nad precej širokim preplavom, na katerega bregovih
* so stala temna drevesa in tvorila obok nad jasno gladino. Mesečni žarki so silili skozi veje in se bliskali v vodi, nad katero se je zibal velik, a lahek čoln s streho iz bambusa in z gostimi svilenimi zastori. Ženska postava je stala ob mostni ograji in gledala v vodo.
Gompači je hitel k njej — to ni bila Hotaru. Presenečen je stopil korak nazaj. Namesto krasne deklice js čakala nanj sključena starka. Preden se je mogel zavesti iz svojega presenečenja, je ženska zašepetala: »Moja gospa čaka v čolnu, bala se je, da je ne bi kdo tu iznenadil.«
Gompači je hitel vesel po bregu k ladjici, kamor je šla za njim tudi starka. Dvignil je nestrpen zaveso in zagledal Hotaru, sedečo na preprogi.
Ko ga je uzrla, si je sramežljivo zakrila obraz in Gompači je padel na kolena zraven nje. Zavesa je padla za njim. Bila sta sama.
»Torej mi odpuščaš?« je vpraša! nesmelo. »Ljubim te!« je vzkliknila, a ko je začel govoriti, mu je položila roko na usta.
»Bojim se ogleduhov,« je zašepetala in Gompači je obenem čutil, da se je njuna ladjica zganila in da ploveta po prekopu. Dvignil je nekoliko zaveso: dva moža sta veslala, starka pa je ravnala krmilo.
»Kam me pelješ?« je vprašal nemiren, »moram nazaj v palačo«.
»Ne daleč,« }e odgovorila, »samo pod večja drevesa, v gostejšo senco,« potem pa je pristavila: »Ali me ljubiš? Govori, govori, ali me ljubiš?« In položila mu je glavo na prsi.
Gompači ji je sedaj slikal svojo ljubezen z ognjevitimi besedami, rekel ji je, da je bilo nje-
govo robato vedenje samo izkušnja, ker dolgo ni mogel verjeti svoji sreči. Končal je z zopetnim in zopetnim priznanjem neskončne ljubezni. Ona pa se ni mogla nasititi njegovih besed; ko je končal, ga je prosila, naj ji še enkrat vse pove, in Gompači je kakor opojen uslišal njene prošnje. Med tem ko sta govorila in upirala drug v drugega svoje od ljubezni žareče oči, je letela ladjica po gladini dalje in dalje, hitro kakor lastovica.
Čez dolgo časa se je Gompači nekoliko zavedel.
»Moram v palačo nazaj,« je rekel in odgrnil ob strani zaveso. Nemalo je ostrmel, ko je videl, da ne plovejo več po prekopu, ampak da so že izven vrtov. Granitne utrdbe palače so bile že za njimi, bili so na široki vodi in v megli so se bli-ščale svetilke nekega predmestja.
»Vrneš se v palačo kot moj soprog,« je rekla Hotaru in ga objela. »Dogovorila sem se z Mubarq, spustili so nas, ne da si opazil, skozi mrežo, ki zapira prekop, ki ga nocoj on straži. Bodi miren; hiša, kamor se peljemo, ni daleč odtod, in tudi Mubara ne ve, koga peljem v čolnu. Našo ladjico pusti zopet na vrtove in preden vzide solnce, se vrneš v palačo in nihče ne izve, da si bil odšel. Jutri se zaupam cesarici, ki me ljubi kakor sestra in ki potolaži moje sorodnike.«
»Drzna je tvoja igra,« je odgovoril s tresočim glasom. »Ali se ne bojiš vladaričine nemilosti?«
»Ljubim te!« je vzkliknila in mu zopet padla na prsi. Ni bilo mogoče ugovarjati. Njegova sreča mu je stopala kakor vinske pare v možgane,
(Nadaljevanje sledi.)
L. MikuS
Ljubljana,
Mestni trg 15
isdelova^ll
dežnikov
Zaloss
sprehajalnih
palic.
Napravila tožno In solidno
«ED
mu OOLFŠSI
Cena oglasom do 20 besed Din 5-—: vsaka nadaljna besedo 25 pcra.l z davSžfno vred.
I
Z veseljem Vam izjavljam, da oba aparata Toplodar, ka-:ere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem ž njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu žestitati in bom vsak žas to praktično napravo Toplodar vsakemu toplo priporočil. Andrej Oset. veletrgovec v Mariboru. Naroča se; Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug. Maribor.
se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“.
BlaiP, 'im
morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. -Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
Jlll. IHJiUj
iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 14°/^ obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod Absolutno varno 73'“
Ml
dobro ohranjeno trgovsko opra vo za manufakturno in špece lijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dinger“ za dvorane: en ciklonet 7— 17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1 */, HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava,
lili
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana. Šelenburguva ul. 6/1
z vrtom blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000.— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12^	_________
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
5 Brata Pohlin L dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rinile 99 a	za ievije. kovlnastih gumbov
vvvvvvvvttvvvt	*■ *• d'
LjubSJana I., polisi* predal ši. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množici fsvraujejo. Zahtevajte vzorce in conifc. Pri večjih naročilih psjmst.
za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se ISČe. Stalno rameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.



Tvrdka
\
[
lj|l|]||ällät ilmtim - MtJtM »lita ii Pttl SMii
priporoča svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double štofu
za zimske suk-& njiče in površ-
m % nike-
samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec je poslati na postni predal 74, Celje.	________
Z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menil službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozda:“ na upravo lista.
pisarniški vodja v Mariboru srednjih let, ločen, prijaznega, simpatičnega obnašanja, s premožno damo, če mogočezlastnim stanovanjem. — Dopisi pod Možitev ni izključena“ na upravo „Jutranjih Novosti“, Maribor.	____________
velika, se proda za 5000 K pri Tomažič, Sv. Petra cesta .2/11.
prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“.
za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učitelj-sko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne.
za nogavice se takoj sprejme. Naslov v upravi lista._____
HO HOM
prvovrstnega krompirji naprodaj. Naslov y upravi lista.



mm/t
ji», lito
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji
po Din 30*—.
Poštnina posebej po Din L--odnosno za luksusno izdajo po Din 1‘5U	, za
inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trg 8.
Najcenejže in najhvaležas)5e darilo našim malim je:
JVfsf zuerinjaK
knjiga 3 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk fci kratek čas Din fr—
IV{@ji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartsnu Din IS'—.
10 tiskanüi predlog za po*’ barvanje z akvarel ~ barvam ali pastel m barvniki Din 4“
V*
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4’—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena liuada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev.. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—.
Vse se dobi v
Ziezii knjigarni
g Ljubinj, IWjintFgB
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
L3U5UANA, Bohoričeva ul. 20.
ELEKTRARNE! 222221 pozori INŠTALATERJI!
Izolirane in gole bakrene žice. Bergmanove cevi
(Bergmannsröhren) kakor ves Instalacijski ma-terilal ter elektro-motorje po najnižjih tovarmžkib
m cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. |
I MAZURAN & COMP.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33;
Telefon 366 in 223.
I. JAX & SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska ceste priporoča svojo bogato zalogo :
Pisalnih strojev „ADLER“ Šivalnih strojev
za rodbino In obrt
Voznih koles
Styria — DUrkopp, Orožno kolo (Watlenrad)
Ceniki zastonj In Iranko.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „	2.	R. Murnik: Na Bledu, povest	. .	,	*	,o	*	"	f?
„	3.	I. Rozman:Testament, ljudska	drama	„	*	12	»	„	J*
„	4.	F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor.	„	"	J*	*	’	Ar
„	5.	C. Golar: Poletno klasje, izbr.	pesmi	, •	»	20	„	"
„ 6. Dr. Lavo Čermelj: Boškovićev nauk, broš.	„	16	„	»20
„ 7. Utva: Andersenove pripovedke, broš.	*	I?	*	" oq
„ 8. Gaboriau: Akt št. 113, roman „	„	22	m	„ do
Cene se razumejo brez poštnine.
zm RIOlGaRNB-Ljubljana, »Mlin trg I in m nu» hnliganh.

Mćdicinal-Konjak
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. s o. s.
Domžale.
Podružnica Celje,
Gosposka ulica št. 4.
O
»41
Z
Zahtevajte samo:
„Mčdicinal-Konjak“ .... z modrim križcem.
„damaica-Rum“ - • .... z modrim križcem.
„Konjak - Rum“ ...... z modrim križcem.
„Citrone -Rum“
„ffltödicina'l-Pelinkovac“ .	.	*
„TOajgineiše krem likerje“ . .
„Slivovko in brinjevec** • « •
modrim križcem, modrim križcem, modrim križcem, modrim križcem.
„ALKO“ Ljubljana.
Mčdidnal-Konjak
ledaia in tiska »Zvezna tiskarna in knjiaar»#« v Ljubljani