Naše šolstvo in prosveta Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika na zasedanju banskega sveta (Nadaljevanje) Kreditno gospodarstvo šolskih občin. a) Dotacije. V banovini jc 817 šolskih občin, ki so vključene v 403 podeželske upravne občine in 4 občine avtonomnih mest. K rednemu vzdrževanju ljudskih šol za proračunsko leto 1940/41 prispevajo: upravne občine po prorač. A din 10,124.068,— banovina po proračunu B . din 18,203.000,— samoupravna mesta . . . din 4,234,178,— skupaj din 32,561.246,— ali več od leta 1939./40.: upravne občine din 122.516,— banovina . din 883.000,— skupaj več din 1,005.516,— kar gre v glavnem na račun podražitve stvarnih potrebščin ljudskih šol. Samoupravna mesta pa prispevajo v tem proračunskem letu za ljudske šole 1,712.820, din več kakor lani in sicer v glavnem za večja popravila šolskih poslopij. b) Šolski proračuni. Banoviniski šolski odbor pregleda in predloži v odobritev letno čez 1600 proračunov A in B šol&kih občin in isto število obračunov. Pri obravnavi proračunov se upoštevajo želje krajevnih šolskih odborov, morajo pa se upoštevari tudi zahteve upravnih dbčin, ki včasih z najboljšo voljo ne morejo nuditi šoli tega, kar ji gre. Dobe pa se tudi upravne občine, katerim se zdi vsak izdatek za šolo odveč, pa naj bo še tako skromen. V takih primerih mora banovinski šolski odbor zadevnc proiračune urediti po svojem preudarku. Posebno važna je postavka za samoučila učencem. Na mnogih zborovanjih se ponavljajo zahteve, da naj dobe vsa samoučila otroci v šali. A čeprav za to postavko v proračunih zelo skrbimo, ji manjka še veliko do 100%, ker banovin-a vsega ne zmorc, upravne občine pa sc zvišanju teh postavk neredko upiraijo. c) Koliko dolgujejo občine šolam. Po stanju 31. marca 1940 dolgujejo upravne občine krajevnim šolskim odborom še 5,766.074 din, to je za 262.536 din manj kot lani ob tem času. Dolžna vsota se le počasi znižuje, ker nekatere občine s plačilom teh dolgov brez utemeljenih razlogov odlašajo. BANOVINSKI ZAVODI Banovina vzdržujc gluhonemnico v LjubIjani, deško vzgajališčc na Selu v Ljubljani in zavod za slepe otroke v Kočevju. Banovina krije tudi stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru. Gluhonemnica je bila zgrajena kta 1900. za bivšo Kranjsko in to za 50 otrok. Danes se sprejemajo gluhonemi otroci iz vse dravske banovine. V zavodu se šola 148 otrok (77 dečkov in 71 deklic), kar je vzrok, da zavod ne more prav ustrezati potrebam pouka in vzgoje gluhonemih otrok in ne zdravju gojencev. Kljub natrpanosti v zavodu pa je šc nad polovico gluhonemih šoloobveznih otrok v banovini brez pouka zaradi pomanjkanja prostorov v gluhonemnici. Ker iz finančnih ozirov obsežnejših načrtov ni mogoče izvesti, se pripravlja nadzidava gluhonemnice, da se vsaj začasno odpomore najnujnejšim potrebam. Za nadzidavo že izdeluje načrte tehnični oddelek banske uprave in se bo v kratkem času začelo z delom. Deško vzgajališče je nastanjeno v preurejcnih prostorih bivše žrebčarne na Selu. V zavodu se vzgajajo 103 gojenci. Tudi ta zavod je za potrebe vse banovine premajhcn in bi bilo dobro, ustanovit! še dva zavoda, enega v Celju, drugega v Mariboru. Vzgajališče v Ljubljani vodijo salezijanci, ki lepo skr<be za to, da dobe zanemarjeni nedoletniki veselje do dela in rednega življenja. Zavod ima ljudsko šolo. Gojenci, ki niso več šoloobvezni, se uče čevljarske, krojaške, mizarske ali vrtnarske obrti v zavodnih delavnicah. V zavodu ostanejo do časa, ko napravijo pomočniške izpite. Zavod za slepe otroke je nastanjen v starem poslopju v Kočevju. Kakor gluhonemnica tako tudi zavx>d za slepe otroke ne ustreza pedagoškim in ne higienskim zahtcvam. Tudi za ta zavod skuša banska uprava ustvariti možnost preselitve v primernejše prostore. V zavodu se je izšolalo v 1. 1939./40. 42 gojencev, ki so obiskovali Ijudsko šolo ali pa so bili zaposleni v pletarski delavnici (sedaj 35). Gojenci, ki so glasbeno nadarjeni, se izpopolnjujejo v glasbi, deklice pa se vadijo v gospodinjskih poslih. Pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru vzdržuje banovina po določilih čl. 15. zakona o ljudskih šolah s tem, da plačujc stanarino učiteljstvu in skrbi za stvarne šolske potrebščine. Za potrebne prostore in njih vzdrževanje ter kurivo in razsvetljavo pa skrbita obe mestni občini. SOCIALNE AKCIJE BANOVINE ZA ŠOLSTVO Božičnice Banovina je dala za božič 1. 1939. prispevck 300.000 din v blagu za obleko revne šolske mladine ljudskih in meščanskih šol. Blago so prejeli krajevni šolski odbori, ki poleg učiteljstva sodelujejo pri božičnici. Obdarovanih je bilo 709 šol in sicer vse tiste, ki so predložile sezname in priredile božičnice. Šolske kuhinje Po naših ljudskih in mcščanskih šolah je bilo 95 šolskih kuhinj, ki so dajale revni šolski mladini toplo hrano, in to posebno v pasivnih krajih, kjer so delavci, viničarji itd. Za te kuhinje jc bilo razdeljenih 30.800 din. Po zadnjem zadevnem razpisu miTiistrs-tva prosvctc o ustanavljanju šolskih in dijaških kuhinj je bilo ustanovljenih vcliko novih šolskih kuhinj, ki so že začele z delom. Ob koncu 1. 1940. jih je bilo že 183 pri ljudskih in 47 pri meščanskih šolah. Pričakovati pa je, da se bodo ustancvile še drugc, ki so tudi nujno potrebne, a sedaj še nimajo za vzdrževanje dovolj sredstev. Zato je za podpiranje takih kuhinj potreben večji kredit. Podpiranje revnih izredno nadarjenih dijakov Preteklost nas uči, da se je mnogo velikih mož, ki so odločilno vplivali na kulturni razvoj slovenskega naroda, izobrazilo samo s slučajno podporo kakih dobrotnikov. Spričo razmer, ki so za šolanje darovitih otrok z dežele čedalje manj ugodne, je banska uprava izdala pravilnik o podpiranju izredno nadarjenih revnih otrok, po katerem je bilo na kourcu preteklega šolskega leta že sprejetih za banovinske podpirance pet dečkov. MEŠČANSKE ŠOLE V banovini je 43 državnih in 8 zasebnih, t. j. skupaj 51 meščanskih šol. S šolskim letom 1940./41. se ni otvorila ndbena nova meščanska šola; v meš5anski šoli v Kranju se je letos odprl četrti razred in je s tem postala šola popolna. V meščanskih šolah v Gornji Radgoni, Domžalah in Slov. Konjicah so se letos postopno odprli tretji razredi, v K.amniku pa drugi ¦razred. Vseh oddelkov je v državnih meščanskih šolah 277, v zasebnih 36, skupaj torej 313. Število oddclkov se je v primeri z lanskim letom letos zvišalo na državnih meščanskih šolah za 15, v zasebnih je ostalo neizpremenjeno. V državne meščaaske šole se je vpisalo v začetku šol. leta 1940./41. 9577 učencev in učenk (5056 + 4521), v zasebne 1240 učenk. Vseh učencev in učenk je v meščanskih šolah 10.817 (5056 + 5761). Število vpisanih učencev in učenk je letas za 369 večje kot lansko leto. Prirastek izkazujejo le državne meščanske šolc, dočim se je število v zasebnih meščanskih šolah znižalo za 26 učenk. Največ učencev ima meščanska šola na Jesenicah (504), najmanj meščanska šola v Senovem (70), kjer se je moral letos ukiniti tretji razred zaradi premajhnega števila učencev. S tekočim šolskim letom se je preccj povoljno uredilo stanje učiteljstva, ki ga je vsako leto primanjkovalo. Sicer je meščanskim šolam dodeljenih še vedno precej ljudskošolskih učiteljev, ki nimajo kvalifikacije za meščanske šole, vendar se je stanjc zelo popravilo z letošnjimi namestitvami diplomiranih filozofov in absolventov višje pedagoške šolc. V novcm šolskem letu je bilo postavljenih na novo skupno 60 učnih moči. Število rednega učiteljstva v državnih meščanskih šolah je konec decembra 1940 319, vsega (z dodeljenimi, honorarnimi i dr.) pa 539. V zasebnih meščanskih šolah poučuje 83 učiteljev (-ic). Zasebne meščanske šolc ustrczajo v vsem zakonitim določilom in so sc preuredilc v smislu § 64. zakona o meščanskih šolah. Državne mcščanske šole vzdržujejo občine s podporo banovinc po določilih § 12. in 65. zakona o meščanskih šolah v zvezi s § 24., t. III., finančnc.aa zakona za 1. 1932./33. Gaspodarstvo meščanskih šol upravljajo in vodijo upravni «dbori mcščanskih šol po zadevnih določilih zakona. Vzdržcvanje meščanskih šol stane letno okroglo 3,500.000 din, banovina prispeva k tcmu 450.000 din. Poleg tega se plačujejo iz banovinskega proračuna nagrade za honorarne učne ure iz obvcznih in neobveznih predmetov, za pregledovanje proračunov in obračunov ter za izredne potrebe v znesku 77.000 din. Tako prispeva banovina v celoti za mcščanske šolc 527.000 din. Mnoge mešča_ske šole imajo nezadostne in neprimerne šolske in učne prostore. To so predvsem meščanske šole v Šenovem, Litiji, Zagorju ob Savi, na Jesenicah, v Vojniku, na Rakeku. v Slov. Konjicah, v Kamniku in Gornji Radgoni. Težke gospodarske razmere zavirajo zidavo primernih poslopij, vendar je v nekaterih krajih zidava poslopij tako nujno potrebna, da ne bo mogoče dalje časa odlašati z njo.